o ìtim Leto IV - Štev. 18 (91) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. septembra 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad ŠOLA: ODPRTA VRATA DO KULTURE Ob začetku šolskega leta, ki je letos bil prestavljen na 20. september, tvegamo ponavljanje pragmatičnih ali konvencionalnih ugotovitev. Prav zato se moramo odločiti za stvarno in kritično razmišljanje, ki naj skuša predvsem osvetliti tiste elemente, ki so novi v razvoju kulture in šolstva v Beneški Sloveniji. Prvi pomembni element, ki bo gotovo vplival na bodočnost kulture v Benečiji, je gotovo osimski sporazum, ki daje mednarodni značaj obvezam italijanske države, obvezam, ki so jih potrdile tako demokratične politične sile kot predsednik ministrskega sveta. Važen element je tudi nastajanje novih idej v krajevnih upravah, ki sledijo tudi različnim političnim smerem. Med temi izstopa zlasti sklep občinskega odbora iz Grmeka, ki se je zavzel za poučevanje slovenščine, ter sklep, ki so ga na srednji šoli v Rubignaccu sprejeli kot odgovor na okrožnico deželnega odbornika za kulturo, v korist poučevanja furlanske in slovenske kulture. Prav tako važno je tudi, da se jena videmski pokrajini ponovno začelo govoriti o konferenci o etnično-jezi-kovnih skupnostih, svoj pomen pa ima tudi splošna italijanska politična slika, ki priznava važno vlogo strankam, kot so komunistična in socialistična, torej strankam, ki so od nekdaj podpirale boj za jezikovne pravice Slovencev. To so vsekakor zelo važni in novi elementi, ki lahko bistveno vplivajo na zadržanje prebivalstva, posebno še, ker danes sama Krščanska demokracija ne zanika resnosti našega problema. Kar zadeva odnos prebivalstva, menimo, da prihajajo na dan izredno pozitivna stališča, ki se kažejo predvsem v sprejemanju posku- sov jezikovne vzgoje otrok. Ti poskusi so se doslej razvijali pri pošolskem pouku, na poletni šoli Mlada brieza ter v samih šolskih razredih, ko so ob natečaju Moja vas kulturno angažirani beneški učitelji imeli možnost, da izrecno pokažejo na svoje pobude. Niti ne moremo iti mimo «študijskih počitnic», ki se jih je letos udeležilo več kot sto dvajset beneških otrok in ki so, če prištejemo bivanje v Tarbiju in bivanje v Istri, trajale skoraj mesec dni. Na teh počitnicah je bila slovenščina osnovni predmet, spremljale pa so jo še športne, rekreacijske in izrazne dejavnosti, grafično in gledališko delo ter razvijanje narečnega izražanja. Dejstvo, da mladina sodeluje pri naporih za ponovno prisvojitev slovenske kulture, je važno in italoga demokratičnih šolskih struktur je, da upoštevajo psihološko in didaktično potrebno kontinuiteto med šolo in življenjem, med šolo in kulturo, med šolo in družino. Samo šola namreč lahko, uresničujoč osnovno načelo čim globlje povezanosti s krajevno kulturo, splošno razširi kulturne programe in to bodisi zaradi časa, s katerim razpolaga, kot tudi zato, ker zajema v svoj krog vse šoloobvezno prebivalstvo. Zato si lahko prav šola zastavi nalogo, da izvede potrebne korake za sprejemanje takih pobud, in to v okviru sodelovanja, na katerem temeljijo njeni vodstveni in didaktični zborni organi. Samo popolno priznanje načela, da je treba v šoli v največji meri ovrednotiti slovensko kulturo (in to na vseh stopnjah, od otroškega vrtca do osnovne šole, od srednje šole do višjih šol, od slednjih do univerze), bo lahko pomenilo premostitev bolj ali manj konfuznih folklorističnih domnev. Leta 1978 bo potekala stoletnica ustanovitve učitelji- ,'sd: šča v Špetru. Vloga, ki jo je ta šola opravljala v preteklosti, je vsem znana: šlo je za postopno izkoreninjanje slovenskega jezika in kulture ter za vključevanje mladine v nacionalistične kroge. Šele danes lahko opazimo, da ta šola pozitivno prerašča nekdanjo vlogo; zato je treba razmišljati o tem, kako dati tej ustanovi neko novo, plemenito funkcijo, to je funkcijo pedagoško-didakti-čne reorganizacije šolstva na našem ozemlju, tudi glede ponovne pridobitve slovenske kulture. Gre torej za to, da se tudi institucionalno potrdi nova vloga šole in učitelja, ob upoštevanju tistih kulturnih vrednot, ki so bile in so osnova naše narodnostno-jeziko-vne skupnosti, osnova njene moralne, zgodovinske in upravne združenosti. Pavel Petricig ŠTUDIJSKI DAN DRUŠTEV Prisotni kulturni delavci iz vseh naših dolin V Široka razprava o naših nacionalnih pravicah Mnogokrat so se otroci tako ruT Mladi briezi kot na Barčici moji zbrali v senci in skupaj zapeli 15. 9. je bil v Lipi (Špe-ter) študijski dan, ki so ga beneška kulturna društva in Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije organizirali za vodilne člane posameznih društev. Srečanja so se udeležili predstavniki društev iz Nadiških dolin, iz Terske in Karnajske doline, iz Rezije in Kanalske doline, tako da so prisotni predstavniki teritorialno krili celotno ozemlje, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini. Študijski dan se je pričel s kratkim poročilom predsednika kulturnega društva Ivan Trinkodr. Viljema Černa o o-bisku delegacije slovenske manjšine pri predsedniku vlade Andreottiju. Kot član omenjene delegacije je Černo lahko nudil dovolj izčrpna pojasnila o vsem, kar je zanimalo prisotne. Sledila je razprava o zahtevah, ki naj jih v tem trenutku beneški Slovenci naslovijo na pristojne oblasti. Razpravo sta uvedla prof. Marino Qua-lizza in dr. Ferruccio Clavora-pobuda zanjo pa je prišla od pisma, ki ga je deželni odbornik Mizzau poslal upravnim, šolskim in kulturnim ustanovam v zvezi z zaščito jezikovnih posebnosti dežele. Prisotni so se povsem strinjali, da zaščita posameznih «govorov», o kateri govori od bornikovo pismo, ne more biti nadomestilo za globalno za- ščito slovenske manjšine. Razprava se je v glavnem vrtela okrog problema jezika in šole, posegla pa je tudi na področje gospodarstva in spio šnega razvoja Benečije. Ožja skupina prisotnih pa je bila poverjena, da na osnovi smernic, ki so izšle iz razprave, izdela odgovor, ki ga bodo društva poslala deželnemu odborniku za kulturo. Drugi del dneva je bil posvečen internim problemom društev in njihovega delovanja. Tako so prisotni kritično razpravljali o delu, ki so ga društva opravila v zadnjem času, ter nakazali smernice,po katerih naj bi se odvijalo bodoče delovanje. Ob koncu srečanja so prisotni razpravljali tudi o ustrahovalni mazaški akciji proti spomeniku na Kamenici, ki so jo neznanci opravili pred kratkim. V zvezi s tem dejstvom so sprejeli naslednjo resolucijo:: RESOLUCIJA O KAMENICI Predstavniki kulturnih društev in Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije (in Na-diške, Karnajske, Terske, Rezijanske in Kanalske doline), zbrani v Lipi 15. septembra 1977 ugotavljajo, da so neznanci pomazali spominski kamen, ki stoji na Kamenici v občini Srednje, kamen, ki je simbol nekdanje avtonomije slovenskega prebivalstva Benečije in srečanja med sosednjimi narodi, ki krepi vezi bratstva in medsebojnega spoštovanja ter potrjuje vrednote kultur in jezikov, katerih nosilci so ti narodi; odločno obsojajo taka bedna tepistična in skvadristična dejanja, ki hočejo ohranjati duh nasilja, nestrpnosti in objestnosti, ki ga je v te kraje prineslo fašistično obdobje. Potrjujejo svojo privrženost vrednotam demokratičnega sožitja in uveljavljanja načel svobode in pravice, ki jih izraža naša republiška ustava. Pozivajo politične sile in oblasti, naj zavzamejo jasna stališča proti tistim, ki napadajo samo demokratično strukturo države in hočejo preprečiti mirno sožitje med našimi ljudmi. Pozivajo sile javne varnosti in sodstvo, naj iščejo krivce in udarijo po njih, ki so zakrivili tako grobo žalitev čustev naših ljudi in naše slovenske zavesti. GIORNATA Dl STUDIO I Circoli condannano l’oltraggio al cippo di Kamenica Il 15-9 si è svolta a Tiglio (S. Pietro al Natisone) una giornata di studio, organizzata dai Circoli culturali della Slavia e dall”Unione emigranti sloveni e dedicata appunto a coloro che operano nelle organizzazioni stesse. Erano presenti numerosi rappresentanti delle varie associazioni delle Valli del Natisone, del Cornappo, del Torre, di Val Resia e Val Canale e che hanno discusso sia sui problemi di ordine interno, sia sulle richieste da presentare alle autorità competenti, anche in relazione alla lettera che l’assessore Mizzau ha mandato ai comuni, alle scuole e alle associazioni culturali. In occasione dell’i ncontro i presenti hanno accolto alla unanimità il presente documento sul grave fatto accaduto recentemente a Kamenica: I rappresentanti dei Circoli di Cultura e deH’Unione e-migranti della Slavia Friulana (Valli del Natisone, del Cornappo, del Torre, di Val Resia e Val Canale), riunitisi a Tiglio (Lipa) il 15-9-77, venuti a conoscenza che ignoti hanno lordato il cippo — simbolo della autonomia delle popolazioni slovene della Benečija e dell’incontro dei popoli vicini, per rinsaldare i vincoli di fratellanza, di rispetto e di autoaffermazione delle rispettive culture e lingue, — cippo collocato a Kamenica nel Comune di Stregna, esprimono la propria condanna contro questi atti di squallido teppismo squadrista, che vuole perpetuare il clima di violenza e intolleranza e sopraffazione instaurata in queste zone nel periodo del fascismo. Rinnovano la loro adesione ai valori della convivenza democratica, della promozione dei principi di libertà e di giustizia espressi dalla nostra Costituzione repubblicana. Invitando le forze politiche e le autorità a prendere chiaramente posizione contro coloro che mirano a colpire la stessa struttura dello Stato democratico e ad attentare alla convivenza pacifica della nostra popolazione. Invitano i corpi di polizia e della Magistratura a ricercare e colpire coloro che sono la fonte di così gravi offese al sentimento della nostra gente e alla nostra coscienza di sloveni. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Predstavniki naših društev na študijskem dnevu v Lipi iNm |.i 't** gimento dei giovani entro un’orbita nazionalistica. Solo oggi si va evidenziando il positivo superamento di quel ruolo e va quindi discussa la proposta di investire l’Istituto della nobile e rinnovata funzione della riorganizzazione pedagogico-didattica della scuola sul territorio, anche in termini di recupero della cultura slovena. Si tratta di affermare cioè, in una sede istituzionale, una nuova funzione della scuola e del maestro, in cui vengano tenuti in considerazione i valori culturali che sono stati e stanno alla base della comunità etnico-linguistica e della sua coesione morale, storica ed amministrativa. Paolo Petricig SCUOLA: PORTE APERTE ALLA CULTURA In occasione dell'inizio dell’anno scolastico, anticipato quest’anno al 20 settembre, c’è il rischio di ripetere discorsi di prammatica o convenzionali. Va quindi operata la scelta di un discorso realistico e critico, che cerchi di evidenziare gli elementi nuovi per il progresso della cultura e della scuola nella Slavia italiana. Il primo elemento di rilievo, che determinerà II futuro culturale della Slavia, è quello degli accordi di Oslmo, che danno un carattere internazionale agli impegni assunti dallo stato italiano, impegni che le forze politiche democratiche e lo stesso Presidente del Consiglio dei ministri hanno confermato. Altro elemento è il formarsi di idee nuove nelle amministrazioni locali, anche a direzione politica diversa, fra cui fa spicco la delibera del Comune di Grimacco per l’insegnamento dello sloveno e quella della Scuola Media di Rubignacco (Cividale) in favore dell'insegnamento della cultura friulana e di quella slovena, In risposta alla circolare dell'Assessore regionale Mizzau. Altrettanto importante è la ripresa del discorso sulla Conferenza delle Comunità etnlco-linguistiche del Friuli alla Provincia di Udine e così lo stesso quadro politico generale italiano, che attribuisce un ruolo primario a partiti, quali il comunista ed il socialista, che hanno sostenuto da sempre la lotta per i diritti linguistici degli sloveni. Sono, questi, elementi di grande rilievo e certamente nuovi, con influenze importanti sui comportamenti della popolazione, visto che la stessa DC oggi non nega più la serietà del nostro problema. Per ciò che si riferisce alla popolazione, riteniamo che si vadano evidenziando atteggiamenti estremamente positivi, anche per quanto si riferisce al «gradimento» della sperimentazione sull'educazione linguistica dei ragazzi attuata nei doposcuola, nella scuola estiva quale è «Mlada brieza», nelle stesse aule scolastiche, con il concorco «Moja vas», in cui gli insegnanti della Slavia, impegnati sul terreno culturale, hanno avuto modo di e-splicare le loro espreienze. Nè si può fare a meno di menzionare le «vacanze di studio» cui hanno partecipato quest'anno oltre 120 ragazzi, per quasi un mese fra Tribil e l’Istria, vacanze in cui lo sloveno è stato la materia fondamentale accanto alle attività motorie, ricreative ed espressive, grafiche, drammatiche e linguistico-dialettall. Questo secondo aspetto, quello della partecipazione dei giovani allo sforzo di riappropriazione della cultura slovena, è importante ed è compito della scuola democratica tener conto della necessaria continuità, in termini psicologici e didattici, fra scuola e vita, scuola e cultura, scuola e famiglia. Infatti, realizzando il principio Ispiratore della più profonda Integrazione con la cultura ambientale, solo la scuola può generalizzare i programmi culturali, sia per II tempo a disposizione, sia perchè essa accoglie la totalità della popolazione scolastica, e può quindi proporsi I passi necessari sul plano del consenso, nell’ambito della partecipazione e della collegialità del suoi organismi direttivi e didattici. L’affermazione più completa dei principi e dell'esigenza della massima valorizzazione della cultura slovena nella scuola (dalla materna alla elementare, dalla media alla superiore, da questa all’università) potrà determinare il superamento di più o meno confuse Ipotesi folklo-ristiche. Nel 1978 sarà celebrato II centenario dell’Istituto Magistrale di S. Pietro al Natisone, il cui ruolo passato è noto a tutti: lo sradicamento progressivo delta lingua e della cultura slovena ed il colnvol- II noto quindicinale di cultura e di attualità politica ed economica «IL PUNTO» rileva che i consiglieri regionali de! Friuli-Venezia Giulia, si sono attribuiti un assegno «una tantum» di 740 mila lire, per compensare il superlavoro al quale sono stati costretti in seguito al terremoto. Per tutto il Consiglio la somma supera i 47 milioni di lire! in conclusione della a-mara nota IL PUNTO scrive: «Il terremoto, in sostanza, ha sconvolto la normale routine consiliare, e l’imprevisto superlavoro andava in qualche modo compensato. Dicono loro!». SPET POTRES Mnogo strahu je vzbudil v vseh naših dolinah nov potresni sunek, ki je prišel nenadoma 17. septembra ponoči. Ob 1.48, ko so vsi ljudje že trdno spali, se je zemlja po enem letu spet močno zatresla: sunek je bil namreč sedme stopnje in pol po Mercallijevi lestvici. Rekli smo, da je nov potres vzbudil mnogo strahu, kaže pa, da ni naredil posebne škode. Tako prefabri-cirane kot stare popravljene hiše so dobro zdržale, kar se je podrlo, pa je že prej bilo v takem stanju, da je samo čakalo primeren trenutek za rušenje. Bilo je le kaj manjše škode, ko so po hišah padle na tla kake stvari. Ljudje so se ponoči zbudili in mnogi so zapustili svoj c hiše in šli ven, v avtomobile, prikolice ali zasilne barake; drugi, posebno tisti, ki stanujejo v prefabricira-nih barakah, so ostali doma, vendar niso spali, ampak so čakali, kaj bo. Ob 2.22 je prišel še en sunek, vendar je bil mnogo bolj rahel in ga marsikje niso niti občutili. Marco MASOLINI, nato il 10 febbraio 1967 a Senna Comasco corre da due anni nella categoria dei giovanissimi con ottimi piazzamenti, che testimoniano delle sue qualità. In occasione del suo annuale rientro nelle Valli per le ferie, è infatti figlio di Gigliola Succaglia di Cras di Pulfero e del simpatico comasco Nando Masolini, ha partecipato a due gare della sua categoria e cioè al Gran Premio dei Giovanissimi a Cividale ed al Gran Premio di Zugliano, classificandosi rispettivamente 9" e 5°. Non potrebbe l’esempio di questo giovanissimo suggerire qualche iniziativa analoga nelle Valli, dove il problema del tempo libero e delle attività sportive particolarmente per i giovani diventa ogni giorno più grave? SESTANKI O ZAKONU 30 Dejstvo, da je dekret predsednika deželnega sveta vključil v področje, ki se za popravilo po potresu poškodovanih hiš lahko poslužuje novega deželnega zakona št. 30-70, tudi vse občine Nadi-ških dolin, je sprožilo vrsto sestankov in zborovanj o zakonu in možnostih, ki jih zakon daje v posameznih primerih. AŽLA Tako je že 26. avgusta socialistična stranka organizirala v Ažli zborovanje, kateremu je prisostvoval deželni svetovalec dr. Carlo Volpe. Volpe je orisal razlike med starim in novim zakonom ter se zavzel predvsem za čim širše izkorišče-nje možnosti javnih posegov v popravila. Ti posegi dajejo namreč večje garancije, saj bodo opravljeni pod vodstvom kvalificiranih tehnikov, pa tudi finančno bodo ugodnejši, saj se na tak način zasebnik lahko izogne finančnim težavam, v katere bi sicer zašel zaradi stalnega dviganja cen. Javna pot ■pa je hkrati tudi tista, ki jo prebivalstvo najlaže kontrolira in tako prepreči vse morebitne nerednosti. Volpe je tudi poudaril zavzetost svoje stranke, da bi v območje zakona vključili celotno področje Benečije in torej tudi tiste občine, kjer je potres prizadel le lažjo škodo, to pa zato, ker je gospodarsko stanje teh krajev že pred potresom bilo zelo slabo in bi si torej ljudje s prejšnjim zakonom lahko bolj malo pomagali. Debata, ki je sledila izva- Prendiamo atto che si sta determinando nel nostro Friuli una nuova coscienza che, oltre il resto, sta cogliendo come centrale nel bilancio dei suoi drammi e delle sue prospettive il dato obiettivo di una consapevole dignità etnico-linguistica minoritaria ma viva. Nel quadro di tale maturazione ci sentiamo costitutivamente protagonisti, noi che ci siamo sentiti minoranza nella minoranza; noi come etnia slovena e resiana, ulteriore ricchezza nella più vasta ricchezza della realtà friulana, chiediamo una mobilitazione di onesta riflessione e di analisi nel recupero di un passato nella prospettiva di un accrescimento che ci dia speranza per futuro. 1. Poniamo l’esigenza morale e politica di riconoscere l’esistenza della minoranza delle Valli del Natisone, Val Torre e Valle di Resia non come gravame mal tollerato ma come autentica ricchezza del patrimonio collettivo e popolare. Pensiamo che il problema della minoranza si misuri con la democrazia interna dello Stato e della Regione impegnandoli in una costante revisione dei propri modelli di convivenza e sviluppo in termini di autentica libertà e coscienza singola e collettiva. Le minoranze devono prendere maggior coscienza e ricchezza culturale e originalità nella diversità della loro identità. 2. Auspichiamo un superamento delle tensioni generate, soprattutto in certe aree (Val Natisone, Val Torre) da: — fatti storici; — posizione del problema In termini non univoci e non chiari; janju deželnega svetovalca Volpeja, je pokazala .na vrsto specifičnih problemov, ki so se po potresu pojavili v Ažli, kjer je bilo mnogo hiš povsem porušenih in se zdaj postavlja vprašanje zemljišč za nove gradnje. Poleg tega obstaja vprašanje obnovitve gospodarskih poslopij, predvsem hlevov, saj je v vasi še precej živine. Mnogi ljudje v vasi še živijo v hišah, za katere je bil že izdan ukaz za rušenje, to pa bodisi zaradi tega, ker bi sicer ne mogli nadaljevati s svojo kmetijsko dejavnostjo, bodisi zato, ker za številnejše družine ni bilo primernih montažnih zgradb. Med zborovanjem je področni tajnik Gasparutti tudi obvestil interesente, da bo socialistična stranka v kratkem odprla v Čedadu center za tehnično pomoč, ki bo odprt v večernih urah in bo dajal vse informacije o zakonu ter pomagal ljudem pri izpolnjevanju formularjev in drugih postopkih. SV. LENART V ponedeljak, 29 avgusta pa je zborovanje o zakonu za popraviio hiš, o novih prispevkih za emigrante ter o splošnem razvoju videmske pokrajine organizirala uprava občine Sv. Lenart skupaj s tamkajšnjim kulturnim in podpornim krožkom. Poročili sta. imela poslanec San-tuz in deželni svetovalec Specogna. Tudi onadva sta se zavzela za to, da bi čimveč ljudi izkoristilo pri popravilu hiš javno pot. Glede problema obnove je Specogna opozoril — strumentalizzazioni da parti politiche. 3. Ci poniamo soprattutto in termini di futuro: — con metodo di ricerca; — atteggiamento creativo; — attenzione agli attuali equilibri socio-economici; — non si può risolvere il problema culturale senza proporre una seria — urgente — efficace azione che crei posti di lavoro in loco rifiutando il solo sviluppo dei poli industriali riconosciuti attualmente proponendo un Intelligente decentramento di strutture produttive a livello locale; — riconoscere l’importanza della minoranza nella cooperazione internazionale e nel superamento della contrapposizione tra i popoli; — chiediamo inoltre l’impegno e la disponibilità della Chiesa friulana a contribuire alla promozione dell’incontro e della comprensione tra i popoli a cominciare dal gruppi etnici che compongono la Chiesa locale; — creare i presupposti Indispensabili per l’accesso ai contenuti folk-etnico-linguistici per il recupero e valorizzazione piena dei nostro patrimonio nella prospettiva delia continuità; — Università: affermiamo l'esigenza che la nascente Università friulana diventi il luogo in cui tutte le ricchezze del Friuli Inteso nella sua poliedrica essenza etnica, vengano valorizzate diventando elemento propulsore per costituire la base culturale dalla quale prenda l’avvio quella rinascita che è nell'animo di tutto un popolo. na potrebno slogo med prebivalstvom, da se tako preprečijo zapletljaji pri iskanju zemljišč za nove gradnje. Tudi na zborovanju v Sv. Lenartu je prišla do izraza vrsta specifičnih problemov kraja, ki so jih sprožili številni prisotni prebivalci. Zborovanje je bilo precej razgibano, kar je sicer razumljivo glede na kompleksnost vprašanj, ki se v tem trenutku postavljajo tako pred uprave kot pred zasebnike. Prav zaradi kompleksnosti tematike je občinska uprava sklenila, da bo v teh dneh organizirala še vrsto manjših zborovanj v posameznih vaseh občine. KLODIČ V soboto 3. septembra, pa je deželni svetovalec Romano Specogna orisal zakon št. 30 številnemu občinstvu, ki se je zbralo v gostilni «Mo-horin» v Klodiču. Med občinstvom smo opazili tudi župana občine Grmek Boni-nija, podžupana iz Dreke Bergnacha in mnoge občinske svetovalce obeh občin. Tudi v Klodiču je obširni in temeljiti razlagi zakona sledila živahna razprava s številnimi zanimivimi posegi. Predvsem je bila zanimiva premisa svetovalca Spe-cogne, ki je pojasnil, v kakšnem duhu in na osnovi katerih principov je deželni svet izglasoval ta zakon. Deželni svet se je držal načela, da je treba dati vsaki družini, ki je utrpela škodo, primerno bivališče, ne pa preprosto povrniti škodo, ki jo je vsak posestnik utrpel, ne glede na število prostorov, ki jih ta ima v lasti. Glede na taka gledišča je bilo mogoče razširiti na celotno Benečijo ugodnosti, ki jih predvideva zakon, tudi zato, ker je treba škodi, ki jo je v Benečiji povzročil potres, prišteti tudi vse nujne potrebe, ki so tu obstajale že prej. Lipa Ti lipa mi draga slovenski si dreu, vseh časov si zmaga, zato te bom pen. Izbrana si bila iz davnih še let, kot varna si vila za beneški naš svijet. Na sredi dvoriščah, ko mati stojiš, ob cerkvi zidiščah se zbrano daršiš. Pod senco sprijemaš starost in mladost, vse srčno obijemaš, norost in modrost. Si priča pomenkov beneških otrok, slušalka vseh švenkov, kot budni porok. 50 znane ti djela vseh naših ljudi, si zgodbe poštjela vseh naših vasi. Ti vidla si razvoj številnih drušin, zdaj gledaš razdor in hiš razvalin. 51 priča potresa in solznih oči, smrtnega plesa beneških vasi. Ti lipa zdaj sama pokoncu stojiš, kot zbegana mama v obupu bediš. Zamišljen te gledam in prosim nebo, da težkim zadevam nam milo naj bo! Zdravko L’assemblea dei cristiani sulla nostra minoranza In occasione della pubblicazione degli Atti ufficiali dell’Assemblea dei cristiani riteniamo utile pubblicare il testo elaborato dal sottogruppo per i problemi della minoranza etnico-linguistica delle Valli del Natisone, Val Torre e Valle di Resia come contributo alla relazione finale. Può costituire questo documento una base di dialogo per la comunità cristiana delle nostre Valli? Per informazione segnaliamo che per le Valli del Natisone hanno collaborato alla redazione del documento Angelo Salvagno, Giorgio Banchig, Teresa Postregna, don Giovanni Ferro. no MLADA BRIEZA BARČICA MOJA Tudi letos je bilo na letovanju, ki ga je organiziral Študijski center Nediža, dosti beneških otrok, približno 120, ki so bili 10 dni v Tarbiju in 15 dni na Debelem rtiču pri Kopru. Na morju je bilo okoli sto otrok. Vse otroke so razdelili v manjše skupine, tako da otroci, ki so imeli približno ista leta ali pa so bili bratje in sestre in tako naprej, so se dobili v isti skupini. Gledali so jih eden ali dva učitelja. Skupine, ki so se ustanovile na Mladi briezi, so se nadaljevale na Barčici moji, pa so bile razne spremembe: SKUPINE NA MLADI BRIEZI: TIČICE: Emanuela, Nadia, Daniela, Graziella. MRUJE: Patrizia, Isabella. PUHJACI: Alessio, Vilma ta mala. BUHE: Vilma ta velika, Nella. ŠKRATI: Marina, Daniela, Tomaž. JAZBACI: Luciana. SAKU: Rosetta. LESICE: Lucia. MODRASI: Nino, Giancarlo. SMRIEKE: Paolo, Živa, Rosina. SKUPINE NA BARČICI MOJI: TIČICE: Rosanna, Nadia. PUHJACI: Vilma, Alessio. BUHE: Vilma. ŠKRATI: Marina, Daniela. JAZBACI: Luciana, Laura. SAKU' 1: Rosetta. SAKU’ 2: Alberto. LESICE: Lucia. MODRASACI: Gianni. MODRASI: Nino. SMRIEKE: Paolo. Skupine so bile boljše na Barčici moji, kjer so imele po okoli 10 otrok. Na Mladi briezi, če ne štejemo najmlajših, ki so spali v hotelu Bellavista, so vsi otroci jedli in spali v «Vili». Kosila, južne, malice in večerje je pripravljal prav priden in bardak kuhar Claudio Moratti in njegove pridne in simpatične pomočnice. Ni manjkala pomoč tudi od zunaj: več ko eno roko, je treba reči, so dali tudi Pino, ki je speljal luč v «Vilo», v prikolice in v dobro poznan «Senik Night Club» in tako naprej, in tudi Aredio, Angelo in Fabio, ki so speljal vodo v «Vilo». Vse te priprave so se vlekle več dni. Dosti otrok je spalo v sobah, ki so jih dali Tarbijani, drugi v «Vili» in še drugi v prikolicah. Vsak dan smo imeli eno uro muzike s potrpežljivim Ninom Špehonja in eno uro slovenščine z Živo Gruden, Jelko Morato, Eriko Kržišnik, Božo Krakar in Manco Škoberne. Ni manjkala tudi ura telovadbe s Sergiom Gsgnachom. Na morju pa so nas učili slovenščino Živa Gruden in Jelka Morato, telovadbo in plavanje pa Paolo Osgnach. Na Debelem rtiču so vsi otroci spali in jedli v enem izmed paviljonov Rdečega Križa Slovenije. Na Barčici moji smo imeli dosti obiskov in pa še izlete v Postojno, Piran in Koper ter v druge bližnje kraje na Koprski obali. Vreme pa je bilo zelo ugodno in lepo. Vsi se bomo lepo spomnili na te lepe dneve, ki smo jih imeli. Mi smo zadovoljni z našim programom, ker je vse lepo potekalo. UREDILA SKUPINA SMRIEKE Na izletu z ladjo, ki nas je peljala v Piran TAKUO SMO GUORIL Z NO NUNO IZ TARBIJA No vičer smo šli tah niešnemu možu v Dolenj Tarbij an smo mu nesli nieke bukva, kjer so ble napisane nie-ke stare piesmi. Mi smo ga poprašal, če pozna kako od tistih piesmi. Nam je jau de ne, ma de vie za no ženo iz Tarbij a, de jih vie puno. Drug dan smo šli cja h tisti ženi an smo jo poprašal, če ona vie tele piesmi, in ona nam je jala, de jih vie. Nam je jala, de ona se je rodila v Dolenjem Tarbiju, ma de se je oženila dol v Kodromac. Ima 63 liet. Nam je pravla tud nieke Štorje in jih je na hitro poviedala, zak nie miela puno caita, ker je miela za kopat krompir. Ankrat je biu an gaspuod taz Buje. On ni znau gauorit po sloviensko, ma je pustu piet mašo po sloviensko. Niso usi gaspuodi dielal takuo. Nam je pravla potle, da je šla ankrat du či-dad. Je videla Niemce, da so hodil pruot našim vasem s karormatom, biu je 1. maj 1944. Niemci so usta vii dva partigiana iz Gorice: an mož an na žena. Nam je jala tud tista žena, da v Gorici an v Trstu je bluo puno parti-gianou. Tist gaspuod je riešu tista dva partigiana an je tuole naredu, zak tista dva partigiana so hodil v njega cierku. Smo začel takuo gauorit od parti-giane, kuo so se tukli gor po naših vaseh. Ankrat adni partigiani so se skril cja za Svetega Ivana, za cierku od Doleniega Tarbij a, an tuole je bluo nevarno, zak niso vsi deržal za parti-giane, an so bili lahko poviedal kajšne-mu Niemcu, ki je biu potle zažgau vso vas. Ma tuole ni ratalo. Tista žena je bla zaries barka, nam je zapiela puno piesmi, take, de mi jih ne poznamo, an zatuo sida jih ne mor-mo diet gor na giornalin. Giorgio, Marco, Gianni (Jazbaci ) Dva pogleda na prireditev «Pozdrav Mlade brieze: na levi otroci in starši med dramskimi prizori, na desni večerni ples v seniku. JAMA AN STRIJE An dan smo šli na sprehod v Posred-nje, in naša učiteljica nas je peljala gledat jame. Blizu so ble dvie radovine (cascate), ki so ble puno velike, in kadar so se srečale, so naredle an potok, ki se je natočiu v sred jame. Jame so ble tamnene, zak so ble čir-kondane od drevi. Potem smo se varnili v vas za sniest malico. Adna nuna nam je poviedala pravico od štrij, ki so živiele tu tisti jami: «Niekšni kimeti so orali ze-mjo in pluoj (aratro) se je zmieri odpe-nju. Štrija jim jala: «Zakaj ga na zvezata z belin trnon?» Kimeti so vzeli beli trn an so zvezali pluga, ki se ni vič odvezavu. Potem nuna je šla an mi druz smo začel hodit na duom. V Sriednjem smo se ustavli in naša učiteljca nam je kupila gelate. Kadar smo paršli v Tarbij, smo povie-dal vsiema pravco od štrij in vsi so ver-val. Pravca je, de tiste štrije so imele an biel mantel in so ble puno umazane; so imele tudi nuohte črne, zak se niso nikoli umivale in v lasmi so imiele buhe. Zunaj od jame so ble dvie štrije, ki so pometale vodo od tiste jame. Walter in Mauro, skupina Buhe INTERVISTA Z LUCIO DURJAVA Ist san Lucia Duriava, san se rodila v Tarbiju v lietu 1952. San bila puno po sviete an šele bon. Dielan v Inghilter za dno kompanjijo aereo. San šla cja za študiat v lietu 1970 an san začela dielat tri lieta potle. San dielala za hostess sedan liet, moja placja je bila buj draga ku za vasnjana. V prven cajtu se niesan mogla navast tisto špraho, potle za an par miescu san vse zastopila. Nisan oženjena, dielo mi na pusti, zatuo k tele dielo ga more runat adan, de nie oženjen, al pa divorziali, ma mi je dobro všeč, zak ima puno esperience, ma po dno kri mi nie všeč, zak ratavajo puno inčidentu. Se zmislin, ankrat dva motorja od aerea so se bli vederbal, takuo san muorla skočnit von s salvagentan an san aterala fajno. Judje so me gledal zadost dobro an ist san fajno živiela ta par njih. Takuo dielan an šparan sude, zak an dan cjen kupit adan apartament an živiet tle v F riulne, ma mest, ki mi je buj všeč, je Kalif ornia. San dobro sodisfana za telo esperienco, za dielo, za judi, ki srecjan po svietu, an zak morem puno viagiat. V Dolenjem Tarbiju so otroke Mlade brieze po gosto obiskovali starši Skupina «Lesice» GARIUP MARIA GRAZIA TRUSGNACH LUCIA RUCLI ANTONELLA Na Debelem rtiču so se otroci Barčice moje srečali z nekaterimi tamkajšnjimi šolami: na levi obisk naših otrok na italijanski šoli v Kopru, na desni pa otroci ljubljanske šole, ki so nas obiskali na Debelem rtiču. VISITA ALLA SCUOLA ITALIANA Dl CAPODISTRIA Martedì 6 settembre abbiamo visitato la Scuola italiana di Capodistria/ Koper. Siamo stati accolti con molto calore dai ragazzi, dagli insegnanti e soprattutto dal direttore, il quale ci ha parlato della vita degli italiani in Jugoslavia. Egli ha spiegato come l’Italia abbia commesso un grave errore politico nel richiamare dalla zona B i connazionali in Patria, riempiendo i campi profughi. Ci ha esposto anche la situazione delle altre comunità nazionali in Jugoslavia ed ha detto che il governo ha sempre cercato di tutelare e fare in modo che la gente non perda i propri costumi e la propria cultura. Ha detto che non si può costringere un popolo a parlare, comportarsi e pensare come fa la maggioranza. C’è bisogno di scuole dove ognuno possa studiare ed imparare la lingua dei genitori e degli avi. In Istria ci sono scuole e circoli italiani, negli uffici si parla anche l’italiano, le vie, i cartelli stradali, gli avvisi e le insegne sono anche in italiano, cioè bilingui. Ricordando il trattato di Osimo, il direttore ci ha augurato che in un fu- turo non troppo lontano possiamo ottenere anche noi tutti questi diritti. Dopo di ciò ci è stata offerta una merenda e siamo andati per gruppi nelle aule, dove abbiamo ascoltato la lezione di sloveno ( obbligatorio nelle scuole italiane come è obbligatorio l’italiano in quelle slovene), tecnica e fisica. Noi abbiamo fatto una discussione nella VII classe. Obisk na Debelem rtiču ene ljubljanske šole Včera zjutra smo videli na plaži in v vodi puno novih judi. Debelo smo jih gledal, zak so se vijal na naše kraje. Popudan, okoli treh, smo šli vsi dol blizu morja. Lepo so nas pozdravili an so začeli njih program z narodnimi in modernimi plesi. Zlo lepo je bluo videti: so šli naprej s telovadnimi in akrobatskimi vajami. Med eno točko in drugo so nas otroci ljubljanske šole seznanili z delovanjem Rdečega križa. Končal so s plešam «Ljubljanski nogomet». Mi pa se niesmo spotili glih ku oni, ampak za pokazat našo prijateljstvo smo jim zapeli nekaj pesmi, ki smo se jih tle naučili. Na koncu Fabio, Andrea in Daniele so zagodli naše beneške pesmi, tako de vse se je končalo s plešam in v morju! Redatto dal gruppo Smrieke JUNAC OD DOLENJEGA TARBIJA An dan gu Dolenjim Tarbiju smo sli go na voz, ki ga je vlieku junac. Gospodar od junca se je klicu Bepo. Malomanj vsak dan smo šli z juncam po darva al pa po senuo an smo pomagal nabasat go na voz. Tel junac je meu koluor.arjav. Je puno bugu an nie zabu. Je vesok an mocjan. Ki krat Bepo nas je pustu pejat junca mene an mojega parjatelja. An malomanj vsak dan smo ga vozil. Kar je par-peju an krat darvi al pa senuo, Bepo al pa jest smo ga pejal du štalo počivat an smo mu dal za jest an za pit. Kar so ga muhe pičle, on se je ujezu an je za-čeu cabat. Tel junac je pezu nih osam kuintalu an je vaju okuole an milijon pasan. An smo se zabaval oku njega. Kar Bepo je muoru iti kam, če je prašu, če gremo za njim, medruz smo hodil za njim za mu pomagat. ROSARIO in LUCIANO Skupina «MODRAS» 1 Parkirni prostor - parcheggio 2 Bar 3 Kuhinja - cucina 4 Stanovanja za osebje - appartamenti per il per sonale 5 Kopališki objekti - costruzioni in spiaggia 6 Paviljoni • padiglioni 7 Jedilnica • mensa 8 Igrišče - campo giochi 9 Plaža - spiaggia 10 Hiša - casa 11 Sušilnica - asciugatoio □ EBELI RTIČ I L & ATTIMO Un c^Q-Xm-O- Lau/iXu Lx jucco'ter x^attmO' Mnpx (j^ahy wJL /oLt/ ^o^/yvu^r^vvatr /oUx^-cr fX0^0 ’p tUioi U-tt^ Xxa/vtar il aAhW-c*- /xtx x>ccm ■Vh/MM- idi £aa ^A,0Utc> Ai/wifitfJ^CO'. 'O&Wvm.cr 'WieA'W' Aufc /p/tcUU ^icu/yxtt^l/ £ tw4 XI/ ^ £ ACCOjA/p.0^0/ AxjjU.ttf'. i9Jlr&MjCXAlV\(> X^OCoota' XOTu i!ux. JL /px>i >a5/^avvicr /Yw-W • THio aa'v'l Uu/yi/J!r l/VIO- ^ /WnK>/t Ko je tuo govoriti, je enkrat gledu po ljudeh, enkrat v debelo brieskvo pred sabo. «Ti Barabi — je vzdignit glas — se ne bojijo ne Boga ne hudičja, še manj pa mene, namiestnika božjega. Kar so se upal napravit tole nuoč, bo velik špot in sramota za celo faro. Vi ste vsi videli lepe brie-skve v mojem vartu» — je nadaljeval z jokavim glasom in debele suze so mu šle po licu — «Nu, nocoj so mi jih lumpje ukradli. Pustili so mi samuo adno, tole, ki jo vidite pred mano.» Vzeu jo je u roke, in jo pokazu ljudem, da bi jo lieuš videli. «Ne mislite pa, da ne viem, kduo mi jih je ukradu, manj ku za adnega viem in je imen kuražo prit donas v cierku. Ist ga videm, uganite se proč z glavam, da mu var-žem zadnjo brieskvo v glavo.» je zar ju famoštar, vzdignil roko z brieskvijo in na-mieru, da jo varže. Tedaj se je na sred cierkve vzdignu iz klopi mladenič in hitro uteku čez vrata. Al ga vidite, kduo je, al ga vidite, lumpa, ki ima predu-ge roke!» je ar ju za njim famoštar. S tako kuštjo je odkru tatu. Od tistega dne je še buj zrasu v fari prestiž gospuoda nunca. «Ja, gospuodam mašnikam ne moreš nič skrit. Vse vedo in vse znajo!» so komentirali ljudje. Da vas ne bom pustiu z grenko slino v ustih, vam bom poviedu še adno mastno, ki se je zgodila že puno liet nazaj le v Sv. Lenartu. Bližu se je Božič. Vsi so se parpravjuval, da ga bojo lepuo praznoval, da bojo lepuo pili in jedli. Vsi so veselo čakali novega Božiča, le Jakob in Šiman sta se kiselo, kumarno daržala, ker jih je čakala tudi za Sveto noč in za Sveti dan stara mizerja. Srečjala sta se v Bizjakovem seniku, nad vasjo in poslušala žene par korite, kuo so se pogovarjale. «Kaj boš skuhala dobrega za Sveto noč, ti Marička?». «Ubijem dva debela petelina. Mislim, da bo zadosti» «Pa ti, Vanča?» «Ist bom skuhala štrukje, ku po navad!» «Pa ti Terezija, kaj boš skuhala dobrega?» «Bom zaklala debelo guso (očjo) in jo spekla s krompirjem.» Jakobu in Simonu so tekle sline. «Kaj borna pa ist an ti?» je povprašu Jakob Simona. «Krompir v olubji z olu-pjenim krompierjem!» odgovori Simon. «Bi se lahko kaj buojše-ga,» navarže Jakob. «Viem za lepuo tele, ki bi se ga lahko ukradlo. «Ist viem pa za an žaki oriehu, ki bi se jih lahko zmaknilo. (Nadaljevanje prihodnjič) KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Od štirih krav se je pred strelo rešila samo ena, druge tri je ubilo Naši jagri V sriedo, 14. septembra, so grmiški jagri prinesli da-mu kar tri sarnjake. Ustrelili so jih Dreszach Bruno, Qualizza Giuseppe in Qualiz-za Guido s sodelovanjem vse skupine, ki je sestavljena še od drugih šest članov. Zvečer so se zbrali vsi skupaj v Klodiču, kjer so veselo praznovali ob dobrem kozarcu vina. Moramo tudi povjedat, de prejšnjo nedjejo so tudi oni kot dreški jagri ubili še enega sam jaka, ki ga je ustre-liu Vogrig Renzo iz Gorenjega Grmeka. PODLAK V pandiejak, 12. septembra, je Fiorinda Zufferli poročena Bolzicco — Funkjo-va po domače — porodila v čedajskem špitalu pru lepo čičico, ki so ji dali ime Katja. Tatu Ginu in mami Fio-rindi čestitamo. HOSTNE V četartak, 1. septembra, se je rodila v čedajskem špitalu Mara Floreancig. Tata je Gianni-Kokocu iz Host-nega, predsednik pevskega zbora Rečan in podpredsednik kulturnega društva Ivan Trinko, mama pa Marija Trusgnach-Cekova iz Malega Grmeka, tudi ona članica pevskega zbora Rečan. Mala Mara in mama Marija so v narbuojšem stanju. Mali Mari želijo puno sreče, zdravja in veselja kulturna društva Benečije, Beneško gledališče in pevski zbor Rečan. DOLENJE BARDO V četartak, 15. septembra, je umaru na Dolenjem Bardu Ernesto Marinig-Ueku po domače. Imeu je samuo 52 liet. Pogreb je biu na Lie-sah v petak, 16. septembra. SARŽENTA Veliko škodo je nardila striela, ki je padla tele dni v Sarženti na hišo in na šta-lo Pietra Laurenciga. Striela je šla okuole in okuole po hiš an je vse vederbala, kar je bluo notar, potle pa je šla tu štalo an je ubila tri krave, še bruozar, da se ta-kuo močna striela ni takni-la obednega od družine, ki je zadost oškodovana, saj je zgubila veliko blaga an žvi-ne. Samuo krave so ble vriedne vič ku dva milijona, SREDNJE DOL. TARBIJ V nediejo, 10. luja, sta se poročila v Cesate blizu Milana Antonietta Berto in Claudio Duriavig iz Dolenjega Tarbija, Antonietta je iz Roviga, ampak je stanovala v Cesate. Po poroki sta se noviča preselila v Dolenji Tarbij. Prijatelji in kulturno društvo Rečan jima čestitajo. SOVODNJE STARMICA Dne 31. avgusta je skoraj nenadoma zmanjkal v svoji hiši v Starmici Giuseppe Golles, po domače «Čekov», rojen 23. marca 1921. Naslednji dan je bil pokopan v starmiškem britofe, njega pogreb je spremljalo veliko ljudi. Njega otrokom, ženi in drugi žlahti izrekamo naše sožalje. če pa pogledamo še vse drugo blaguo (mobiljo, televizor in vse tisto, kar se nuca tu hiš) in škodo, ki jo je striela nardila sami hiši, mormo zastopit, kajšna velika nesreča je doletela tolo družino. AŽLA V soboto, 27. avgusta, sta se poročila v cerkvi Sv. Miklavža Andreina Chiabai iz Vodopivca in Jussig Paolo iz Ažle. Novičam želimo, da bi se dobro zastopila in živela srečno an veselo. SV. LENART Lep koncert so imeli v soboto, 17. septembra, v prostorih našega krožka. Domači zbor je skupaj s kulturnim krožkom in z občinsko upravo povabil dva avstrijska pevska zbora (Mgv Reicherdorf ter Lindwurm quintetti iz Celovca ter pevski zbor CAI iz Čedada. Zadnji zbor je pel predvsem furlanske ljudske pesmi, medtem ko sta zbor in kvintet iz Celovca izvajala predvsem avstrijske, pa tudi ogrske pesmi. Zanimiv program je privabil v padutansko dvorano veliko ljudi, ki so z zanimanjem in zbrano sledili koncertu. DREKA Oparla se je jaga Skoraj vsako lieto skupina dreških jagru na parvi dan jage ima posebno srečo. Lietos je že četrto lieto zaporedoma, ki njih direktor Renzo Gus iz Zavarta u-streli sarnjaka. Srečno skupino sestavljajo tudi predsednik Jurman Gianni in člani Trusgnach Remo, Ber-gnach Mario in Tomasetig Giuseppe. Dreškim jagram voščimo, da bi vsako lieto takuo srečno nadaljevali. ŠTOBLANK V soboto, 10 septembra, sta se pri Sv. štoblanku poročila Michele Qualizza iz Srednjega in Graziella Tomasetig iz Debenjega (Dreka). On ima 29 let, ona pa 19. Michelu, ki je dolgo let član kulturnega društva Rečan, in njegovi mladi ženi čestitamo in jima želimo vso srečo v življenju. REZIJA V Liščacah zgradili cerkvico Že na dan «šmarne mi-še» (15. avgusta) je bilo v Liščacah veliko slavje, saj je to za Rezijane na j več ji praznik v letu; letos pa je bil med njimi še nadškof iz Bologne mons. Antonio Poma, ker je posvetil novo cerkvico v zaselku Liščaca. Uradna otvoritvena ceri-monija pa se je vršila zadnjo nedeljo avgusta in je v njej bral prvo sv. mašo g. Pagnutti, župnik, ki je 15 let pastiroval v Ravanci in je sedaj župnik v Manzanu. V Liščacah niso imeli nikoli cerkve in zato so verniki hodili v cerkev v Ravan-co ali pa v Bilo (S. Giorgio); zato se bo prav gotovo kdo vprašal, kako so sedaj prišli do lastne cerkve, ko vsa dolina čuti še toliko potreb, ker so jo poškodovali lanski potresi. Z dobro voljo pa se lahko marsikaj doseže: župnija iz Bologne, ki je zbrala toliko denarja, da je postavila 40 enostanovanjskih hiš, ker se je pobratila z Rezijo, je z ostanki gradbenega materiala zgradila tudi leseno cerkvico v Liščacah. V njej sta se slavili že dve poroki. Prva se je poročila gdč. Go-voni, kčerka geometra, ki je izdelal načrt. BARDO Krvodajalci iz Tavernelle popravili šolo v Zavrhu Pred kratkim je skupina krvodajalcev iz Tavernelle v provinci Vicenza obiskala Bardo in se tudi ustavila nekaj časa, da so popravili od potresa poškodovano osnovno šolo v Zavrhu. Krvodajalci iz komuna Bardo so se namreč pobratili z onimi iz Tavernelle in se večkrat tudi obiskujejo in eden drugemu pomagajo. SUBID Tudi pri nas smo imeli sestanek, na katerem smo se pogovorili o obnovi naše vasi. Sestanek je v soboto, 17. septembra, organizirala komunistična partija, prišel pa je k nam poslanec Mario Lizzerò, ki nam je lepo razložil novi deželni zakon št. 30 za popravila hiš in odgovarjal na mnoga vprašanja, ki so jih postavili naši ljudje. TIPANA Par navuodih v Padernu je umaru Serafino Noacco, kmalu potem, ko je paršu iz videmskega špitala. Star je biu 65 ljet. Rajnik Serafin je biu dan dobar mož. Njega pet navuo-dov je ostalo brez tata, ko so bli šele majhani. Praktično jih je on zrediu, učiu brat in pisat. Biu je tudi dobar kumet. Podložli so ga u Tipani, u petak, 5. avošta. Ohranili ga bomo u ljepem spominu. RICORDATEVI I Per ■ tiranti “ ringhiere ■ serramenti ■ e altre lavorazioni in ferro ZUFFERLI FIORENZO Liessa di Grimacco MACCHINE CALCOLATRICI MACCHINE PER SCRIVERE e ogni altra attrezzatura per ufficio Sconti speciali a scuole e studenti Vendita ingrosso e minuto Assistenza CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. De Rubeis 15/17 - Tel. 73432 RAČUNSKI STROJI STROJI ZA TIPKANJE in vse druge potrebščine za urad Posebni popusti za šole in študente Prodaja na drobno in debelo Tehnična pomoč 24. sejem moderni udine esposizioni sejmišče torreano di martigna«o