; ■ • Da je meni 'klikati
s|°vensko sobo, mi je razdeliti s|°venski strop,
1)0 umetnosti ln Po narodni volji: naSi sobi Središ<*e je kot, na* strop '*v*ra iz kota, na*e leto iz božida, na5e družine svete Družine, nai*a misel '* žetega Duha —
,ako je hotel nai narod.
/Oton Župančič/
e.
lHTO-
^BAR43
°Ktober
^94
fr
THOUGHTS
Post A pproved PP 318852/0020
Naslovna slika:Ena Plečnikovih cerkva: svetišče svetega Frančiška Asiškega, Ljubljana • Šiška.
+ + +
VSAKIČ proti koncu letnika pojenja naročnina, z njo pa seveda tudi darovi v Bernardov tiskovni sklad v pomoč Mislim. Prav ta sklad poriva izdajanje lista iz meseca v mesec.
0	tem pojavu me je poučil ie prejšnji izkušeni urednik in upravnik p. Bernard. "Da se ne boš ustrašil," mi je dejal. Res mi je njegov nauk u-pravniške izkušenosti pomagal, da sem "suho dobo" zadnjih mesecev leta nekako mirno pretolkel.
Letos se je pa, se mi zdi, kar ma-
lo	prehitro ustavilo. V tej številki menda prvič pod mojim uredništvom ni niti enega daru za razne dobrodelne namene, za katere zbiramo. Morda je le slučaj, a opomnil me je, naj to omenim v tej rubriki. Slovenci smo darežljivi in vedno radi pomagamo. In potreb je toliko po svetu, kjer ljudje umirajo od lakote, ko imamo medtem mi vsega dovolj in preveč. V rodni domovini popravljajo cerkve, ki so prej dolga leta čakale in razpadale. Največ fara je prerevnih, da bi breme zmogle same. Računajo na pomoč bivših so-faranov, ki so zdaj po svetu. Ne pozabimo: kar damo v dobre namene, bo Šlo z nami v večnost, vse drugo bo po smrti za nas izgubljeno.
Kar tiČe darov v Sklad MISLI, sem hvaležen slehernemu, ki kaj doda naročnini. Posebna zahvala stalnim dobrotnikom! A letos se je pri nekaterih bralcih zataknilo pri naročnini — kar precej rednih je zaostalo, leto pa gre h koncu.. .
Nerad govorim o denarju. A takle rahel opomin bo le morda koga spomnil, da prebira MISLI, katerih naročnina le ni poravnana...
—	Urednik in upravnik
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO - I. del -Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center ot' America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -
A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev.
THE SLO VENI ANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE -Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 — 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (111. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje.
PISMA MRTVEMU BRATU Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev.
PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev.
JESENSKO LISTJE Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika — LegiJa. Ves dobičfek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10,- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141
mioli
;U
Di
Leto
43
Št
10
OKTOBER 1994
Starši — boi ji sodelavci
— Janez Pavel II. — stran 225 Ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča — stran 226 Ob konferenci v Kairu
— Po članku L. Kukoviče v Duh. Življenju — stran 227 Language Expo 1994 — Marija A. Senčar — stran 229 + s. Silvestra Ifko — stran 232 Ruanda in še kaj
— s. K. LenŠčak — stran 233 SrediŠSe svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P. Tone — stran 235 Izpod Triglava — stran 237 20. Mladinski koncert
— P. Tone — stran 239 SrediŠSe svetega Rafaela, Sydney
— P. Valerijan — stran 243 P. Valerijan v zlatu — stran 245 Moje celice — zapiski iz zaporov
— Jožko Kragelj — stran 246 NaŠe nabirke	—	stran 246
Še o Kongresu — stran 246
Središče svete Družine, Adelaide
— P. Janez — stran 249
Z vseh vetrov	—	stran 250
Kotiček naših mladih
— stran 252 Krijem avstralske Slovenije
— stran 253 Pa spet nekaj uvoženega iz
Republike Slovenije — stran 256
5torsi
-božji
sodelavci
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. drži lepo navado, da ob nedeljah moli Angelus - Angelovo češčenje z verniki, zbranimi v ta namen na trgu pred cerkvijo sv. Petra. Ob tej priliki ima tudi kratek nagovor, v katerem se dotakne kake važne svetovne zadeve. Na eno nedelj pred svetovno konferenco o prebivalstvu v Kairu je papež pokazal na to, kar je povedal že v mesecu marcu, ko je govoril o problemu prenaseljenosti na svetu. Takrat je dejal, da se mora poskrbeti za vsako človeško Življenje, da se mora poskrbeti za dostojno življenje vsakega človeka, ki se rodi, pa naj se rodi kjerkoli. Zdaj je temu dodal še tele misli:
"V materinskem in očetovskem poslanstvu je prisoten sam Bog. Kajti samo od Boga lahko pride tista podoba in podobnost, ki je lastna človeškemu bitju, tako kot se je to zgodilo ob stvarjenju človeka. Vsako rojstvo je nadaljevanje stvarjenja. Čudež vsakega spočetja in vsakega novega rojstva gre dalje od samih bioloških zakonov in prav zato se spočetja in rojstva ne more obravnavati kot golih bioloških dejstev, s katerimi se lahko prosto manipulira. In prav na teh antropoloških ter etičnih temeljih sloni Cerkveni nauk o odgovornem materinstvu in očetovstvu. Prevečkrat pa se dogaja, da katoliški Cerkvi očitajo, češ da zahteva od družine rojevanje otrok brez vsake omejitve, in da tako Cerkev potiska zakonce v položaj, ko ne morejo odločati o rojstvu lastnega otroka. Pa vendarle ni tako. Pri spočetju otroka starši dosežejo enega najvišjih ciljev svojega poslanstva, saj so božji sodelavci. In prav zato se morajo zavedati odgovornosti svojega početja. Ko se odločajo za otroka, se ne smejo zanj odločiti iz egoizma ali lahkovernosti, ampak mora priti do odločbe iz previdne in preudarne plemenitosti, ki preveri lastne zmožnosti in življenjske razmere. Predvsem pa je važno, da se zakonca zavedata, da morata v ospredje postaviti zlasti srečo in življenje novorojenega. "
Papež je v svojem globokem in življenja polnem razmišljanju o dolžnostih in pravicah krščanskih zakoncev še dejal, da se zakonci ne smejo posluževati sredstev, ki
OB 150-LETNICI ROJSTVA našega velikega pesnika SIMONA GREGORČIČA, se hvaležno spominjamo "Goriškega slavčka". Zapel nam je toliko lepih pesmi in tako po domače, iz globine slovenske duše, da so mnoge ponarodele. Ko danes poslušaš ",Sinoči je pela" ali pa “Rože je na vrtu plela", malokdo pomisli na pesnika. In vendar je avtor besedila Simon Gregorčič, pesem pa tako naša, narodna last, kot je naša Sola, kot je naša Ljubljana, kot je naŠ Triglav.
Slika predstavlja Gregorčičevo rojstno hišo , Vrsno pri Kobaridu, ob njej pa je nekaj kitic Gregorčičeve pesmi Kmečki hiši.
Mogočna nisi, ne prostorna in stavil te umetnik ni, bolj kot bogata si uborna, preprosta seiska hiša ti!
In vendar ne palač ogromnih in njih blesku ne bom slavil; a tebi, dom seljakov skromnih, nesmrten venec rad bi zvil.
Pač res ubog si, mat, neznaten, a dasi mat in ne slovit, kako ti nam si blagodaten, kako za nas si znamenit!
Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov.
Zato ti slava peta bodi, oj zibel naših boljših dni, nebo ti tisoč sreč prisodi, ves blagoslov na te razlij!
so proti biološkemu načinu življenja. Za urejevanje rojstev naj zakonci uporabljajo naravne metode - vse tiste, ki jih Cerkev v svoji skrbi za svet in človeštvo svetuje.
Ob koncu nagovora je sveti oče dejal: "Prosimo nebeško Mater, naj nas razsvetli in nam pomaga pri tako važnih odločitvah, kot je ravno urejevanje rojstev. Pomaga naj nam pri tem zagonetnem vprašanju, ki je podvrženo različnim kulturnim in hedonističnim razlagam ter premisivističnim deviacijam. Marija naj pomaga vsem zakoncem, da bodo živeli svoje poslanstvo z veliko odgovornostjo. Naj napravi iz sleherne družine pravo svetišče življenja! "
Ko bi človeštvo poslušalo svetega očeta, ne bi reševalo prenaseljenosti sveta z umori nedolžnih nerojenih življenj, ampak bi iskalo nova, še nedotaknjena pota za razvoj prehrane. In pravično bi delili potrebne dobrine vsemu svetu. Naj se ob tem spomnimo vrstic našega Simona Gregorčiča:
Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.
OB KONFERENCI
V KAIRU
Združeni narodi pripravijo vsakih deset lel svetovno konferenco o prebivalstvu. Prva je bila v Bukarešti leta 1974, druga v Mehiki deset let pozneje, tretja pa letos prve dni septembra v Kairu. Povabljene so vse članice OZN ter nekatere pomembne mednarodne organizacije. Sveti sedež ima pri OZN status stalnega opazovalca, vendar je kljub temu vedno navzoč in ima pravico glasovanja. Njegov glas je precej pomemben, zlasti pri vprašanjih, ki se dotikajo mnogih moralnih in etičnih načel. Brez glasu Cerkve in nekaterih drugih veroizpovedi so ti sklepi lahko le na papirju. Papež Janez Pavel II. je že dalj časa pred konferenco v Kairu opozarjal:"Na tej konferenci sc odloča usoda človeškega življenja."
K predlogom obeh prejšnjih konferenc je Sveti sedež dal vrsto dopolnil in popravkov, vendar končne verzije ni podpisal, ker ni mogel privoliti v nekatere pobude, ki so se uveljavile v sklepnih listinah in so bile v nasprotju 7. etičnimi načeli glede vrednot človekove osebe in njegovega naravnega in nadnaravnega smisla. Toda nobena konferenca ni bila tako očitno proti tem načelom, kot je bila ta v Kairu.
NAČRTOVAN CIU
Že iz osnutka za konferenco je bilo mogoče zaznati, da ima tokrat svetovna organizacija trdno namero korenito ustaviti naraščanje svetovnega prebivalstva, predvsem v deželah v razvoju. Zato je že nekaj časa pred konferenco poskušala uveljaviti mišljenje, da je že zdaj preveč ljudi na svetu in da ima naš planet premalo možnosti za toliko ljudi. To teorijo o prehitrem naraščanju prebivalstva poznamo že iz 18. stoletja: menili so, da je že dve milijardi in pol ljudi preveč. Črnogledi napovedovalci, izhajajoč iz te teorije, zagovarjajo, da je treba na vsak način ustaviti rast prebivalstva.
Vendar malokdo pove, da je to le teorija in daje v nasprotju z nekaterimi znanstvenimi analizami. Ce bomo pametno gospodarili na svetu, ne bo zmanjkalo hrane in drugih za življenje potrebnih sredstev, ampak bo tega čedalje več, zatrjuje FAO (Svetovna organizacija za prehrano). Ob rastočem prebivalstvu bo enako rastel tudi standard, saj bo več rok za delo. Potrebna pa je solidarnost
razvitega sveta, da ne bo na vsak način zviševal svoje standarde prek tiste mere, ki jo svetovno gospodarstvo zmore.
S tega vidika je vse govorjenje o pomanjkanju hrane le pretveza. UNO je hotel nastopiti pred svetovno skupnostjo narodov le z načrtom za omejevanje rojstev. Na konferenci so krožili predlogi o uporabi vseh sredstev (tudi splava) za doseganje tega cilja. Predvsem naj bi ženskam zagotovili pravico in možnost, da naredijo splav brez strahu pred kazenskim pregonom. Tako bi bila legalizirana smrt milijonov človeških bitij pred rojstvom z eni samim namenom, da se omeji rast prebivalstva na zemlji.
Iz ZDA pa tudi iz drugih visokorazvitih držav je že dolgo čutiti protirodno propagando in pritisk predvsem na države tretjega sveta. Torej ne večja pridelava hrane, pač pa nasilno zmanjševanje rodnosti. Dvig pridelave v teh državah bi namreč pomenil postopoma čedalje večjo ekonomsko neodvisnost tretjega sveta od razvitega, zato bi se slednji moral odreči rasti svojega življenjskega standarda. Tega pa očitno ni pripravljen storili. Nekdanji predsednik ZDA Johnson je to povedal takole:"Bolje je investirati 5 dolarjev za nadzor rojstev, kakor 100 dolajev za gospodarsko rast v državah tretjega sveta."
V	razvijajočih se državah naj torej ne bo dovolj prebivalstva, da bi se te dežele gospodarsko dovolj hitro razvijale. Za razvoj so potrebni delavci, teh pa ne bo dovolj, če bo načrtno ustavljen naravni prirastek. Tako se je "Znanstvena akademija Afrike" še pred konferenco negativno izjavila o ciljih konference: "Za afriško gospodarstvo je prebivalstvo pomemben dejavnik razvoja. Brez zadostnega števila prebivalstva bodo naravna bogastva Afrike ostala neizrabljena." Znano je, da se je izumiranje prebivalstva že začelo; žal tudi pri nas v Sloveniji.
EGOIZEM VELIKIH
Resnični razlog za razglašanje strahu pred demografsko eksplozijo in neobvladljivim
naraščanjem revščine torej ni rast prebivalstva, ampak dejstvo, da bogati svet želi ohraniti svoj privilegiran položaj. Zadostuje podatek, da imajo ZDA skoraj 50 odstotkov svetovnega bogastva, pa le 6 odstotkov svetovnega prebivalstva. Podobno razmerje velja tudi za nekatere druge države.
Seveda je to treba svetu prikrivati, zato si je konferenca v Kairu nadela krinko dobrotnika človeštva, ki ga hoče obvarovati pred katastrofo svetovne lakote in drugih nesreč. Svet naj le sprejme njene predloge za omejevanje rojstev. Pri tem pa je konferenca ostala povsem nekritična glede sredstev z moralnega vidika. Glavni kriterij je, da so ta učinkovita. Pravilo, da namen posvečuje sredstva, pa je že tolikokrat pripeljal cele narode in kontinente do vojne. Še več: na konferenci je bilo čutiti pritiske, da take odločitve niso le dobre, ampak celo nujne.
f TO NI NOVO
Vlade razvitega sveta so najprej uvedle omejevanje rojstev v svojih državah. Vse imajo uzakonjeno pravico do splava. V mednarodnem obsegu deluje že dolgo Mednarodna federacija za načrtovanje rojstev (PPF), ki ima svoja zastopstva že v vseh državah tretjega sveta. Organizacija se je specializirala na propagando protispočetnih sredstev. Po svetu ima okoli tisoč klinik za operativno odstranitev človeškega ploda, torej za splav. Posebej v državah s hitrim naraščanjem prebivalstva propagirajo sterilizacijo. Ta organizacija ima močno denarno podporo, tako da ji uspeva zelo poceni ponuditi protispočetna sredstva kar po vsem svetu. Ze 43 afriških držav ima v svoji zakonodaji dovoljen splav, in le 5 držav se temu še upira.
V	letu družine je konferenca v Kairu izredno negativno nastrojena proti tej naravni intituciji. Pod pretvezo "spolne svobode" in z izkrivljanjem teme "pravice žensk" je konferenca brezobzirno pohodila naravni red človeške družine. Zakona se sploh ne omenja več kot nekaj osnovnega in naravnega, kaj šele božjega. Zdi se, kot da ni nič več pomembno, kje se otrok rodi, v zakonu ali zunaj njega. Za družino želijo poimenovati tudi nestalno življenjsko skupnost dveh ali več ljudi, ki so lahko tudi istega spola. Tudi te skupnosti naj bi imele pravico do vzgoje otroka, čeprav ni sad njihove medsebojne ljubezni.
Osnutek končnega dokumenta je predlagal vsem državam neki nov vzgojni in življenjski model, v katerem etične vrednote ne igrajo nobene vloge več. Povedano drugače: nesebična ljubezen, zvestoba dani besedi, odgovorna uporaba vseh človekovih sposobnosti, tudi spolnosti, spoštovanje do
nerojenega človeškega življenja - to so zadeve preteklosti. Vsaj tako je nakazala ta konferenca.
IN CERKEV OB VSEM TEM?
Iz dnevnih poročil med konferenco smo zvedeli, kako se je Vatikan skupaj s še nekaterimi državami predvsem iz Latinske Amerike in nekaterimi muslimanskimi državami upiral takšnemu mednarodnemu dokumentu. Pričakovali bi, da bo Vatikan podprlo več držav, pa so ga prepuščale grdim klevetam in javnemu zgražanju nad njegovim stališčem. Tako je ravnala tudi Slovenija.
Vtis je, da se je svetovno mnenje vnaprej sprijaznilo s predlogi. Vest človeštva je spet podlegla nekritični želji po samozadovoljstvu in sebičnosti. Samo Cerkev je pred vso svetovno javnostjo branila temeljne pravice in vrednote človeka in človeštva. Papež je že mesece prej govoril o usodnih namenih te konference. Protest so dvignile razne narodne škofovske konference in druge najvišje cerkvene ustanove. Omenimo samo to, da je papež pred konferenco poslal vsem predsednikom držav pismo, v katerem jih prosi in roti, naj vendar vse storijo, da se takšni predlogi na konferenci ne uveljavijo. Če bodo ti predlogi obveljali, bo to imelo usodne posledice za ves svet.
KAM VSE TO PELJE?
Posledice bodo katastrofalne, ne le za milijone otrok, ki nikoli ne bodo ugledali luči tega sveta, pač pa tudi za mnoge druge. Pomislimo na pravilo o spolni svobodi. Kakšno nepopravljivo škodo lahko takšna načela povzročijo celim generacijam mladih, če jim bo dovoljeno neobrzdano slediti svojim nagonom, namesto da bi jih opozarjali pred nevarnostjo izživljanja. To pomeni mlade ljudi oropati smisla življenja. Vendar bodimo prepričani, bo že naslednja generacija zahtevala obračun od skrunilcev naravnega in božjega reda.
Po članku dr. LOJZA KUKOVIČE v argentinskem "Duhovnem življenju"
languageExpo 1994
Marija A. Senčar
Po treh letih obstoja svobodne in samostojne Slovenije, smo Slovenci v Avstraliji doživeli zopet nekaj pomembnega in edinstvenega. Od 21. do 23. julija letos smo sodelovali na LANGUAGE EXPO 1994 - avstralski razstavi svetovnih jezikov in jezikov nekaj etniških skupin, katerih jezik se po Avstraliji uči na različnih stopnjah šolanja.
Slovenci smo si priborili učenje slovenščine ne samo na prvih dveh stopnjah z vključno priznanim predmetom za veliko maturo (HSC), temveč imamo celoten študij slovenščine tudi na Macquarie univerzi v Sydneyu.
Za takšno majhno skupnost kot je v Avstraliji naša, bi moral biti vsak, ki se čuti Slovenca, nadvse srečen in ponosen, saj to so izredno lepi uspehi, ki nam jih zavidajo celo veliki narodi. Na prste lahko preštejemo tuje jezike, ki se poučujejo na avstralskih univerzah. Toda pritisk na univerze je vedno večji in tiste etnične skupine, ki se ne bodo zavzele za svoj, že priznan jezik, bodo kmalu izgubile edinstveno priložnost in bodo počasi šle v pozabo. Njihovi jeziki bodo zamenjani z drugimi.
Avstralija nam nudi veliko. Dokaz temu je prav LANGUAGE EXPO 1994, za katerega smo izvedeli, ko je rok za prijavo že zdavnaj potekel. Toda z veliko sreče in razuma, kljub nasprotovanju nekaj Posameznikov, smo tudi Slovenci pogumno nastopili na tej izredno važni razstavi pod skupnim imenom: THE SLOVENI AN STUDIES FOUNDATION TRUST in - uspeli. Čestitke so prihajale od povsod, Privatno od Slovencev samih in prijateljev, kakor •udi iz uradnih krogov. Naj omenimo samo nekatere:
"Svojo razstavo ste res lepo pripravili, toda to ni
vse. Izredno prijazni, dobri ljudje ste You are very
nice people....", je izjavil g. Quang Luu, Director SBS radijske postaje.
"You people helped us to make the Expo a success. S svojo izvirnostjo ste pomagali nam, da je naš Expo res uspel!" se nam je zahvaljevala 0rganizatorka same razstave, ga Clare MacAdam.
Nadvse lepo pismo smo dobili tudi od častnega konzula g. Alfreda Brežnika, ki nam je v svojem in v imenu slovenske ambasade v Avstraliji čestital in Se zahvalil za naše delo pri promociji ne samo slovenščine v Avstraliji temveč tudi pri promociji Slovenije same. Seveda so pri tem pomagale vse brošure in velik zemljevid Evrope z dobro označeno Slovenijo, kar nam je častni konzul g. Alfred dežnik velikodušno ponudil za našo razstavo.
Zahvaljujemo se mu za to in za vso moralno pomoč od začetka do konca, kakor tudi vsem slovenskim gospodarstvenikom, ki so ta propagandni material prinesli na Mednarodni sejem v mesecu februarju in ga iz neznanih razlogov niso delili med publiko. S tem pa so nam naredili veliko uslugo. Trust je tudi imel še nekaj svojih brošur od Gospodarske zbornice Slovenije; vse smo z največjim veseljem delili med obiskovalce, posebno mladino, in jih tako seznanjali z našo prelepo deželo.
Na LANGUAGE EXPO 1994 se Slovenci nismo predstavili samo z informacijo, kje po Avstraliji največ živimo, kje so naša verska središča, šole, klubi, razne organizacije z različnimi dejavnostmi, radijskimi postajami itd, temveč smo bili pravi poslanci svoje domovine Slovenije. Ponosno smo jo predstavili avstralski in svetovni javnosti. Ni nas bilo sram naših prednikov, našega bogatega ljudskega izročila in zgodovine, posebno pa se nismo sramovali svoje slovenščine, saj je eden najstarejših jezikov na svetu, če upoštevamo predhodno venetščino.
Sedaj pa k tistim, ki so nam omogočili udeležitev na tej razstavi. Brez denarja ni muzike. Torej, spoštovani sponsorji, iskrena hvala!
Razposlali smo pisma po vsej Avstraliji in vsakogar povabili k sodelovanju, bodisi finančnem ali materialnem. Najprej se je oglasila Marica Podobnik iz Brisbana. Po njeni zaslugi smo prejeli prvi ček in to od družine Majer iz Queenslanda ($250). Drugi je bil od Marice same ($100), nato S250 od Narodnega sveta Viktorije. G. Dušan Lajovic, lastnik firme Impact International Pty. Ltd. je takoj, brez besed, poslal S500, čemur je sledil Viktor Baraga, direktor slovenske firme Euro-Trading P/L iz Melbourna ravno tako s $500. Isti dan smo dobili pismo z nekaj knjigami ter denarjem od dr. S. Franka ($250) iz Adelaide, kar je bilo razbito na njega samega $100, Janez Zagorc $100, pesnik Ivan Legiša-Burnik $50. Saša Ceferin je v imenu Slovenian Language Society poslala $50 in pravtako Stefan Kovač iz Wimberala tudi $50.
Od Slovenskega društva Sydncy smo prejeli $200, od Slovenske ambasade v Canberri $ 672, ki je tudi predlagala skupno ime, pod katerim naj bi avstralski Slovenci enotno nastopili na tem Expu in prva obljubila finančno pomoč. Ivo in Helena Leber od Slo-Impex iz Melbourna sta poslala obljubljeni izkupiček od prodaje knjig $178.75, za Svet Slovenskih organizacij Viktorije $60 - tudi iz prodaje knjig ter $100 od Slovenskega društva Melbourne.
Tomaž Možina je prispeval $30, Slovenski narodni svet iz NSW $200, Slovensko akademsko društvo iz Sydneya $100 ter Stane Samsa iz Bexleya $20.
Do sedaj smo prejeli $3,510.75. Finančno pomoč je obljubil tudi klub Triglav Limited iz Sydneya ter Svet slovenskih organizacij iz Viktorije, od katerega naj bi od prodaje knjig dobili $ 440. Od njih smo že prejeli $60, kar je posebna zasluga g. Iva Leberja.
Vseh izdatkov je bilo $ 3,977.19. Omembe vreden je naš edinstveni razstavni prostor 4,5m x l,5m, za kar smo morali plačati $2,010. Nihče ni imel takšnih dimenzij. Normalni razstavni prostori so bili iz 3mxl,5m ali 6mx3m itd. Organizator je naredil izjemo in naši prošnji za večji prostor ugodil. Celotni jedilni prostor za razstavljalce so podaljšali za l,5m in s tem skrajšali skladišče. Gn dokaz več: " Lepa beseda lepo mesto najde
Drugi izdatki so še: police in omara $435, častne vstopnice ter parkiranje $343, tiskanje letakov $350, vsi faxi in telefoni za obveščanje in pridobivanje informativnega materiala po vsej Avstraliji in izven nje $795.79, pošta do sedaj $18.40 (stvari še vedno razpošiljamo), fotografija naše mlade četvorice v narodni noši od organizatorja razstave $8 in 50 rdečih nageljčkov $25.
Trenutno smo v izgubi za $ 466.44. Ves denar je
SLOVENŠČINO in SLOVENSKO KULTURNO DEDIŠČINO
lahko študirate na MACQUARIE UNIVERZI
v Sydneyu -Dopisno po pošti ali pa s prihodom na predavanja.
Vsi SLOVENSKI PREDMETI so lahko tudi del VAŠE DIPLOME.
Tel (02) 544 1813, fax (02) 544 1640 ali pa direktno univerza (02) 850 7032
THE SLOVF.NIAN STUDIES FOUNDATION TRUST 11 Nullaburra Rd Caringbah NSW 2229
o	°l
________________________________________________sl^>
založil The Slovenian Studies Foundation'Trust, za katerega že vsi veste, da je registrirana dobrodelna organizacija (registered charity) in da so vsi darovi po zakonu davka oproščeni. Zato še naprošamo vse, ki finančno zmorete, da pomagate pokriti stroške, kajti naloga Trusta je, da skrbi za slovenski lektorat na !Wacquarie univerzi in je zanj že najmanjši izdatek velik. Prosimo za Vaše razumevanje!
Sedaj pa še k tistim, ki so žrtvovali čas in lastni denar ter vložili veliko ljubezni v prostovoljno delo za to razstavo. Prav nobenih razlik ni bilo med nami. Delali smo skupno, z dobro voljo in največjim veseljem. Skrivnost našega uspeha je bila prav v tem. Bili smo enkratni in edini, saj smo zasloveli celo z: "Miss Slovenia no.l."
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo morali biti iznajdljivi in praktični. Anton Kraft je prinesel svoj VCR, Jože Senčar stojalo, Jože Smuk je preskrbel TV monitor ter vse skupaj pripeljal na razstavo in tudi strokovno uskladil za predvajanje video kaset. S tem smo prihranili veliko denarja.
Vsa čast	Loliti	Žižek, ki je takoj	organizirala
ekipo	mladih	v slovenski narodni noši. Poleg nje
same	so nastopili	še Karin Žižek	in Lilijana
Mikuletič. Nadarjeni virtuoz na harmoniko in nam vsem	znani	Rudi	Crnčec pa je	razveseljeval
razstavljalce in obiskovalce. Pri slavnostni otvoritvi v sredo, 22.julija zvečer so bili naši mladi edini v narodnih nošah. Rudi je raztegnil svojo harmoniko kot jo samo on zna. Bili so v središču pozornosti, vsi Slovenci pa, ki smo bili tam, smo tisti večer zrasli kar za nekaj centimetrov.
Iskrena hvala naši mladini, ki je ves čas razstave tudi pridno delala, razdeljevala učne programe in propagandnj material, razlagala in odgovarjala na vsa mogoča vprašanja.
Dragi starši, lahko ste ponosni na svoje otroke in tudi vam hvala za pomoč in razumevanje, saj ste sami denarno podprli to neplačano delo.
V	narodni noši so se predstavili tudi Ivan Koželj, Marija Košorok in Frank Stojs, ki pa so bili poglavje zase. Slovensko društvo Sydney nam je posodilo slovensko zastavo, ki jo je podaril pesnik Tone Kuntner in je vsa lepa visela nad našim razstavnim prostorom. Ivan Koželj je obesil še dežnik in cekar z rdečimi nageljčki, Leon Krek pa plakat s slovensko potico. Vzbujali smo pozornost in vsi so nam čestitali k naši iznajdljivosti in izvirnosti.
Na vprašanje, kako se najbolje predstaviti na taki razstavi, ker pač avstralski Slovenci nismo imeli nobenih tovrstnih izkušenj, nam je organizator svetoval: "Use your imagination!" in tega smo se tudi držali, nismo pa vedeli, kako daleč smemo. Drugič bo še boljše.
Lojze Košorok je vsesplošno sodeloval. Anica Konda in Marija Košorok sta brezplačno napekli
Pred
slovenskim Paviljonom je bilo vedno
zelo živahno (Foto J. Košorok)
miniaturne ptičke in štručke - tipično pecivo iz Prlekije, ki ga otroci podarjajo na Valentinovo (14. februarja) mladim neporočenim obeh spolov za srečo v ljubezni. Pavla Gruden je sestavila spremno razlago. Frank Štojs, ki je prišel prav zato iz Jarvis Bay-a in Ivan Koželj sta nosila veliko plastično posodo, Marija Košorok pa je osebno vsem v organizaciji razstave in vsakemu razstavljalcu izročila zavitek teh dobrin z besedami:
"May I give you something with love from Slovenian stand no. 26..."
Vsi so bili tako navdušeni, da je naenkrat zaslovela z: "You are Miss Slovenia no. 1!" Mislim, da je bila to najlepša zahvala njej in Anici Konda ter vsem, ki so pri tem pomagali. Kar je ostalo, smo razdelili med obiskovalce, posebno mladini.
Lojze in Marija Košorok sta posodila tudi dve kotni stelaži, panelke z narodnimi nošnjami, dežnik, cekar, panjske končnice, majoliko itd. Zasloveli smo z zastavicami in natiskano avstralsko ter slovensko himno, za kar hvala Simonu Špacapanu in Narodnemu svetu iz Viktorije. Simonu tudi iskrena zahvala za brezplačno tiskanje 2500 izvodov brošure ° pregledu učenja slovenskega jezika, ki jo je napisala Saša Ceferin iz Melbourna.
Jože Senčar je dal idejo za knjižna kazala s slovenskimi barvnimi motivi, ki jih je tudi s.im •zbral in pripravil za tisk. Jože Smuk je organiziral kopiranje desetih A3 barvnih kopij in jih tudi sam plačal. Marija_Senčar si je izmislila moto: "There is a lot of LOVE in the SLOVENIAN language". Vse skupaj je na svoje stroške Jože Senčar še sam laminiral in produkt je bil senzacionalen.
Prof. K. Goesch in njegova tajnica ga. Wendy Hugonnet z Macquarie univerze sta bila izredno navdušena nad nami in se nista mogla načuditi, koliko ljubezni in navdušenja je bilo v vsem, kar smo delali. Poskrbela sta za osebno dostavo reklamnega letaka o učenju slovenščine v Sydneyu in
brošure slovenskega učnega programa na Macquarie univerzi za leto 1995. Oboje je pripravila lektorica Metka Čuk. Iz svoje knjižne zaloge je izbrala primerne knjige in video kasete za razstavo. Med njimi je bil tudi njen lastni priročnik za učenje slovenščine.
Nekaj pomembnih knjig je sam prinesel Ivan Kobal iz Sydneya, Mirko Cuderman iz Brisbana je med drugim poslal tudi nekaj izvodov glasila tamkajšnjega Slovenskega društva "Planinka". Z raznimi informacijami je pomagal Lojze Kmetič iz Sydneya. Štefan Šernek, takratni predsednik Slovenskega društva Sydney« pa nas je s svojim odborom odločno podprl od samega začetka, saj smo imeli s peščico "zavednih" Slovencev kar nemalo težav, ki so nam iz nejasnih osebnih razlogov skušali preprečiti nastop na Language Expu 1994.
Leon Krek in Jože Senčar sta vsak po svoje izrabila znanje na računalniku in tako smo se Slovenci prvič tudi tehnično moderno predstavili javnosti. Leon Krek je podaril disk, na katerem je strokovno podal pregled slovenskega jezika in književnosti.
Jože Senčar je dal na razpolago računalnik. Izredno veliko zanimanje je požel s svojim direktnim učnim audio-video programom, posebno v profesionalnih krogih. Glas za izgovorjavo slovenskih besed sta mu posodila Tone in Sonja Kuntner ob priliki njunega obiska v Avstraliji. Za program so se še posebno zanimale velike prodajne hiše, ki se ukvarjajo s svetovnimi jeziki in različnimi kulturami.
Venetščini kot predhodnici slovenščine, je s tem zanimanjem za naš jezik bilo za stoletja nazaj poplačano za vse negiranje in ignoriranje njenega izvora in s tem tudi starega avtohtonega slovenskega življa v Evropi. Tako bi se Slovenci za vedno otresli vzdevka hlapčevskega in celo "suženjskega" izvora, ki so nam ga načrtno pripisovali zgodovinarji raznih
' izmov".
Angelca in _Maks Mikuletič sta preskrbela nageljčke, Erika Žižek je prinesla polno dobre volje za smeh in pomoč pri delu, Marisa Ličan je svoje učence v soboto pripeljala kar na Expo in jim v zvezi s tem dala tudi domačo nalogo, sama pa nas je še posnela za slovensko radijsko oddajo na SBS-u. Jože Košorok je vse na hitro poslikal, o uspehu na razstavi tudi napisal in vse skupaj s propagandnim materialom poslal v Slovenijo na razna ministrstva in novinarjem ter ostalim po svetu.
Stojan Juriševič, direktor firme "Showtime" nas je s posebnim seminarjem pripravil za javni nastop na takih in podobnih razstavah in to brezplačno. Pokazal je veliko zanimanje za naš uspeh in tudi njemu posebna zahvala.
Jože in Marija Senčar se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so jima pomagali v imenu Slovenskega Trusta pri pripravi seznama vseh slovenskih dejavnostih v Avstraliji. Naj omenim samo nekatere: Saša Ceferin, ki je pripravila tudi nedavno izdan slovenski učni načrt za Viktorijo in avtorica brošure: "The teaching of Slovenian Ianguage in Australia", p. Tone Gorjup iz Melbourna, p. Valerjan Jenko, ki mi je posredoval podatke za Sydney in Adelaido, dr. S. Frank in Ivan Zagorc tudi iz Adelaide, Ivanka Cirej iz Pertha, Mirko Cuderman iz Mt. Mee-a, Zinka Černe iz Canberre, Ivan Rudolf iz NVollongonga, Ivo Klopčič iz Nevvcastla in še marsikdo.
Družina Iva in Helene Leber je s svojim import-
export podjetjem "Slo-impex" pripomogla k lepoti in estetiki našega prostora. Obiskovalec je poleg učnega gradiva imel na razpolago še knjige, audio in video kasete, s katerimi je zaživela lepota slovenske pokrajine, jezika in kulture. Tudi v tem smo bili nekaj posebnega.
Melbournčanom tudi hvala za mapo Avstralije s slovenskimi aktivnostmi v tej deželi.
Na našem razstavnem prostoru s številko 26 je bilo vedno polno šolske mladine, ki so prišli tudi od daleč, iz notranjosti NSW, ACT in drugod. S seboj so imeli vprašalno polo "Language trail", katerega del smo bili tudi mi. Čeprav smo s svojo prijavo bili prepozni in kljub vsemu sprejeti, smo se na vso srečo uspeli vključiti vsaj še v "Language trail", kar se nekaterim razstavljalcem niti ni zdelo tako pomembno. Za nas Slovence, z zastavljenim vprašanjem, kje na svetu država Slovenija je, kdo so njeni sosedje, kdaj je bila proglašena za samostojno državo in kateri jezik Slovenci govorijo, pa je to življenjsko važno. S tem smo želeli seznaniti mlado in staro po Avstraliji in svetu, da naj nas ne zamenjujejo več s Slovaško ali celo nekdanjo Češkoslovaško, Slavonijo itd kot se to še vedno dogaja.
S pozitivnim in skupnim delom vseh zavednih avstralskih Slovencev smo z udeležbo na razstavi jezikov in kultur sveta, na "LANGUAGE EXPO 1994" prebredli začetne težave. Z velikim upanjem in ponosom lahko gledamo tudi mi v boljšo bodočnost.
Avstralskim Slovencem sporočamo žalostno vest, da je v nedeljo 9. oktobra v Čakovcu na Hrvaškem zaključila svoje tuzemsko romanje in odšla k Bogu po plačilo SESTRA SILVESTRA IFKO. Zlasti melbournskim Slovencem je bila dobro poznana, saj je petindvajset let svojega bogatega življenja darovala njim. Prostovoljno se je odločila za delo med avstralskimi Slovenci in prilila med nas na cvetno nedeljo 1966 v prvi skupini petih sester frančiŠkank Brezmadežne.
Kljub temu, da je vsa leta trpela za posledicami malarije, je bila neumorna delavka slovenskega misijona sv. Cirila in metoda. Delovala je kot voditeljica cerkvenega pevskega zbora, voditeljica Slomškove Sole, otroškega vrtca, vselej pripravljena prijeti za sleherno delo v skrbi za lepoto naše cerkvice ali urejenost dvorane, okolice cerkve ali lurŠke votline. Sestrski družini je bila dobra predstojnica. Četudi sama bolehna, ji ni nikoli zmanjkalo časa za obiske bolnikov in tudi zadnja leta, ko ji je že rak pil moti, je bolj mislila na druge kot nase. Bila je žena globoke vere in predanosti Bogu. Ko je vodstvo redovne kongregacije po 25 letih sklenilo zaključiti sestrsko delo v Avstraliji, se je z žalostjo in zlasti zaradi svoje bolezni vdala pokorščini. Tako je zaključila svoje življenje v Čakovski bolnišnici, kjer je nad dvajset let služila kot bolniška sestra. Njene misli pa so bile še vedno med nami v Avstraliji, kakor je povedala vsakemu obiskovalcu.
Draga sestra, počivaj v Bogu, ki si mu tako zvesto služila! In le enkrat hvala za vse, kar si dobrega storila med nami!
Članek je napisala za špansko revijo misijonska sestra KRISTINA LENŠČAK, rojena v Argentini. Posredoval nam ga je njen stric Branko Lenščak, advokat v Morvvellu, Vic. Je zanimiv in pojasni marsikaj, saj smo o nesrečni afriški deželi Ruandi zadnji čas toliko brali. Sestra Kristina je delovala deset let v kraju Ruli, 42 km južno od ruandske prestolnice Kigali. V aprilu letos so bande napadle kraj, pobijale in uničevale. Sestre je vodstvo reda poklicalo iz Afrike. "Moje srce in moje misli pa so ostale v Ruandi, zato se hočem čim preje vrniti tja, od koder sem morala pobegniti," je pisala iz Španije sestra Kristina.
RUANDA, dežela tisočerih gričev, imenovana tudi afriška Švica, kljub svoji revščini. Kdor jo prvikrat obišče, dobi vtis, da tu vlada pravi raj na zemlji. Hribčki, obdelani prav do vrha, večno pomladansko vreme, ljudje prijazni, miroljubni in vedno nasmejani, polni veselja do življenja. In ta dežela je danes na žalost predstavljena svetu kot dežela najgrše vojne, kakršne svet do danes še ni poznal, ki je posledica zgodovine in njenega razvoja.
Zgodovina Ruande je bila vedno ozko povezana s sosednjo deželo Burundi. Obe deželi imata isti občevalni jezik, ki ga govore ista plemena, živeča na teh področjih.
Prvotni prebivalci te zemlje so bili Batvva pigmejci, katerih pa je danes samo še en odstotek prebivalstva. So torej brezpomembni, zlasti če pomislimo, da se jih ne smatra kol ljudi. V desetem stoletju so se tu naselili ljudje plemena Hutu, poljedelci, torej ljudje navezani na zemljo, miroljubni in veseli življenja. Ti tvorijo še danes večino prebivalstva (85%).
Nekako v petnajstem stoletju so se začeli naseljevati v deželi člani plemena Tutsi, visoke postave, živinorejci in zato večni iskalci dobrih pašnikov za svoje črede in govejo živino. Že po naravi hočejo osvojiti življenjski prostor tudi za njih živino. Zelo so sposobni, so dobri govorniki in diplomati. V kratkem času so postali gospodarji obeh dežel, Ruande in Burundija. Člani plemena Hutu so jim služili dolga stoletja kot sužnji.
Ko so se srednje afriške dežele otresle leta 1960 kolonialnih gospodarjev in so imele prve volitve, so v Ruandi izvolili predsednika iz plemena Hutu. S tem so ukinili monarhijo Tutsijev in mnogo teh se je užaljeno umaknilo v Ugando, kjer so začeli pripravljati to, kar se sedaj dogaja v Ruandi. Seveda pa jih je še dosti ostalo doma, kjer so pričeli mirno sožitje s plemenom Hutu. To se je pokazalo zlasti v številnih medplemenskih porokah, kar se pred letom 1962 ni nikdar dogodilo.
Sestra Kristina v laboratoriju
V Burundiju je po osvoboditvi zavladalo pleme Tutsi vse do leta 1993, ko so imeli prve svobodne volitve in je bil izvoljen za predsednika nekdo iz plemena Hutu. Že nekaj mesecev po volitvah ga je predsednikova garda - preostanek prejšnje vlade Tutsi - ubila. In pričelo se je klanje. V kratkem času so pobili kakih pol milijona članov plemena Hutu, okrog 700.000 pa jih je pobegnilo v Ruando. Takrat sem bila zaposlena v enem taborišč za te begunce. Člani plemena Tutsi so vsakih nekaj let napravili take "čistke", ki niso bile za nas nič nenavadnega. Svet pa za vse to ne ve.
V oktobru 1990 so člani plemena Tutsi v Ugandi ustanovili "Ljudsko Fronto Ruande" in začeli z vojaško akcijo. Tem silam so se pridružili tudi nekateri plemena Tutsi, ki so ostali doma ali se vrnili kot miroljubni naseljenci.
Za razumevanje današnjega stanja v deželah Ruandi in Burundiju je treba razdeliti obdobje v dva dela: čas od leta 1990 do 6. aprila 1994, ko so sestrelili letalo z dvema predsednikoma, in pa dobo po 6. aprilu. Prva doba je bila doba "tihe vojne", z vojaško akcijo v obmejnih predelih. Takrat so ubili redovno sestro v Rusaki, kot je poročal Osservatore
Romano. Na pogreb so prišli ne lc katoliški, ampak tudi anglikanski duhovniki in škofje. Zaradi razmer "tihe vojne" je številno prebivalstvo okrog milijon ljudi - pobegnilo v Tanzanijo. Izgubili so vse in se niti ne morejo vrniti domov, ker doma enostavno nimajo več. Večina teh beguncev je bila plemena Hutu.
Prava klavnica, nad katero se sedaj zgraža ves svet, pa se je pričela s 6. aprilom 1994, ko so sestrelili letalo. Takrat je "Ljudska Fronta" začela napadati v samem Kigali, pojačena od krajevnih članov plemena Tutsi, ki so do takrat čakali kot Peta kolona. Pridružili so se jim vsi rokomavhi, iz zaporov izpuščeni roparji in delomržneži. Temu so se uprli fantje predsedniške garde, ki so začeli pobijati člane plemena Tutsi, da se maščujejo za napad na letalo in preprečijo slične izpade, kot v Burundiju pred nekaj leti.
Sem članica španskega reda sester, ki je pričel delovati v Ruandi pred petindvajsetimi leti. Jaz sem prišla tja pred desetimi leti. Osem let sem uživala lepote te dežele in gostoljubnost prebivalcev v miru, delu in veselju. Naša skrb je bila predvsem socialno delo zdravstvenega značaja. Naša naloga je bila izboljšanje kvalitete življenja. Zato smo imeli na misijonski postaji zdravstveni center, center podhranjenih otrok in otroški vrtec za 180 otrok, za katerega država ni prispevala prav nič. V gospodinjski šoli pa smo mladenke učili kuhanja, šivanja in domačega gospodarstva, vrtnarije in ročnih del.
Moje delo je bilo tudi na župniji. Vodila sem katehizacijo, liturgično vzgojo, pripravo otrok na prvo obhajilo, največ časa pa je šlo za pripravljanje
mladenk na duhovno življenje pred vstopom v naš red. Zanimivo je videti, kako se Ruandci zanimajo za Sveto pismo in iz njega črpajo smernice za življenje, medtem pa v življenju svetnikov iščejo vzore za posnemanje.
Temu mojemu delu je treba dodati še družinske obiske, zlasti hiše onemoglih, bolnih in prerevnih, ki so se zaradi svoje revščine bali pokazati med ljudi. Imeli smo tudi dispenzar z dvema diplomiranima bolničarkama, kamor je dnevno prihajalo okrog 250 bolnikov. Vzdrževali smo laboratorij za analizo krvi in urina, bolnišnico in porodnišnico.
Naše delo je bilo ena sama hvalnica dobremu Bogu, ki nas je privedel v to deželo in varoval s svojo Previdnostjo. Optimizem domačinov kljub njihovi revščini, njih preprostost, gostoljubnost, čudovita potrpežljivost in vdanost v božjo voljo so bila dejstva, ob katerih se me redovnice bolj evangeliziramo kot pa me evangeliziramo njih. Iskreno trdim, da smo se v času delovanja med Ruandci me več naučile od njih kakor oni od nas. Zato nas tako boli, da je zaradi nekaj prenapetežev Ruanda postala sramota pred vsem svetom. Saj svet sodi le po tem, kar nudijo občila, ta pa ne poznajo duše ruandskega ljudstva.
Z veliko bolečino v srcu smo bile prisiljene zapustiti Ruando. Naša srca in naše misli pa so ostale tam. Bog, ki vodi zgodovino človeštva, že ve zakaj in čemu je vse to. Smo kakor apostoli na veliki petek, ko je nehvaležno ljudstvo križalo samega božjega Sina: izguba, bolečina, praznina, zapuščenost... A prepričane smo, da bo tudi za to ljudstvo prišla nedelja vstajenja, četudi je - gledano po človeško - težko razumeti in najti razlog za ta krvavi razvoj dogodkov.
Po zadnjih poročilih se je sestra Kristina dne 10. julija srečno vrnila v Ruando, kjer je dobila mesto pri Švicarskem Rdečem križu, najprej v Kigali, zdaj pa je v Ruamagana. Iz njenega pisma:"...Šla sem na obisk v Ruli. Naio misijonsko postajo je pretekel cel bataljon teh, ki sedaj zmagujejo. Odnesli so vse, kar se je dalo odnesti in pustili le gole zidove... Ljudje so ostali tako prestrašeni, da si ne upajo prav nic... Prosim, molite za mojo tako ljubljeno deželo in njene prebivalce, kajti tiste Ruande, ki sem jo poznala v desetih letih mojega delovanja tukaj, tiste Ruande, dežele napredka, dela, veselja in ljubeznivosti ni veh. Povsod prevladuje mizerija, strah, Žalost in nezaupanje. ”
SV. CIRIL in METOD MELBOURNEj
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine, O. F.M.,
SS. Cyril & Methodius Slovenc Miss/on,
Baraga House, 19 ABeckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 In (03) 853 7787
Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home
11	— 15 A 'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 1054 Fax : (03) 853 6176
Že kar na začetku vam sporočamo, da smo pred meseci dobili nov "mobil" telefon. Tako boste laže prišli v stik z duhovnikom tudi takrat, ko ni nobenega doma. Številka telefona pa je: 015 555 840.
Dne 21. avgusta je bil v cerkvi sv. Ignacija v Richmondu krščen Zachary. Zachary se je rodil v družini Paula Damiania in Kristine r. Telban iz Hamptona.
V naši domači cerkvi je bila 25. septembra krščena Alexandra Maria. Alexandra sc je rodila staršema Robertu Michaelu Petcrsu in Nadji r. Štavar.
V nedeljo 16. oktobra pa je bila krščena Natalie Zorka. H krstu sta jo prinesla starša Dean Frank McGregor in Sonia Margaret r. Fistrič.
Novokrščenccm želimo, da bi jih na poti skozi življenje spremljal zgled staršev in botrov ter božji blagoslov.
V dolgem seznamu pokojnih je zadnjič izostala FRANČIŠKA KLUN. Klunova gospa, kot so ji mnogi rekli, je umrla 18. junija letos v Glenferrie Nursing Home v Havvthomu, kjer je bila zadnje mesece svojega zemeljskega življenja. Pokojna Frančiška je bila doma iz Zagorja pri Pivki in tam tudi rojena 16. maja leta 1902 v Marinčičevi družini. S sinom Albinom je prišla v Avstralijo za možem Ivanom že pred več kot pol stoletja (leta 1938). Živela je v Clifton Hillu. Mnogim je pomagala in gotovo ji je Bog zdaj vse to bogato poplačal. Zadja leta je veliko trpela, a trpljenje s potrpežljivostjo prenašala. Rada je prejemala sveto obhajilo in nekaj dni pred smrtjo prejela tudi sveto maziljenje. Pokopana je bila 22. junija na Kcilorju, kjer že vrsto let počiva njen mož Ivan. Isti dan je
bila tudi pogrebna maša, rožni venec pa večer pred tem; oboje v naši cerkvi svetega Cirila in Metoda.
V	Geelongu je v torek 20. septembra umrl EMIL PAHOR. Pokojni Emil je bil rojen 24. oktobra 1908 v Novi vasi pri novi Gorici. Z ženo Rozo r. Vižintin je prišel v Avstralijo leta 1950. Zadnjih pet let je preživel v domu onemoglih. Pogrebna maša za pokojnega Emila je bila 23. septembra v cerkvi sv. Družine v Bell Parku, pokopan pa je na Geelong Westeren pokopališču, kjer že nekaj let počiva njegova žena. Pokojni zapušča hči Sonjo por. Obranovič in sina Žarka.
Dne 23. septembra je na svojem domu (Norlaine West) umrl JAKOB KUHAR. Rodil se je 2. julija 1940 v Krivčevem pod Veliko planino, v družini dvanajstih otrok. Z bratom Lojzetom sta prišla v Avstralijo s prvim letom Quantasovega letala 5. novembra 1963. V Brightu se je Jakob leta 1967 poročil z Lojzko r. Golobič. Čez nekaj let sta se preselila v Geelong. Tam sta se jima rodila Sylvia in Danny. Jakob je zbolel za rakovo boleznijo. Kot je sam rekel, je Bog potrkal na njegova vrata. V ponedeljelc 26. septembra zvečer so ob njegovi krsti v kapeli pogrebnega zavoda Tuckers v Geelongu molili rožni venec. Naslednji dan ob desetih je bila pogrebna maša v cerkvi svete Družine, kjer je navadno slovenska maša, in nato pokop na pokopališču Highton.
Svojcem vseh treh pokojnih iskreno sožalje, pokojnim pa naj vstali Zveličar odpre nebeška vrata.
Letošnjo zimo smo imeli v našem središču pravi kulturni festival. Najprej nas je obiskal ansambel EKART, ki je v mesecu juliju štirinajst dni gostoval pod streho Baragovega doma. Sprva je kazalo, da bodo nastopili tudi v naši dvorani, a se organizatorju (Svet slovenskih organizacij Viktorije) program nastopov za vse ni najbolje posrečil. Kljub temu je pevka v ansamblu pri maši na četrto nedeljo v mesecu zapela Ave Marijo, fantje pa na koncu še eno narodno.
Sledil je obisk TONETA KUNTNERJA in njegove žene Sonje. V naši dvorani je nastopil kar dvakrat. V petek 22. julija se je predstavil kot filmski igralec. Najprej smo videli reklamno predstavitev novega slovenskega filma Halgato, zatem pa še film Na Klancu, posnet po Cankarjevem istoimenskem romanu. Za organizacijo večera je poskrbel Slovenski narodni svet Viktorije. V nedeljo 24. julija po deseti maši je Tone Kuntner predstavil svojo pesniško zbirko O domovina. Lenti Lenko je z melodijami narodnih pesmi prepletal pesnikove recitacije. V tem nastopu
se nam je razkrilo, kako bogato je lahko srce človeka, ki čuti in živi z domovino.
Le teden dni za Kuntnerjem nas je obiskal gledališki igralec TONE GOGALA. Predstavil nam je monodramo o Prešernovem prijatelju z naslovom Andrej Smole - znameniti Slovenec, ki jo je napisal Matjaž Kmecl. Odlična izvedba te zapelje v svet gledališkega sveta in komaj verjameš, da se to ne dogaja prav zdajle. Znamenitost Smoletovih potez je težko razumljiva, a se nam le približajo, če se spomnimo opisa priseljencev na avstralski celini iz neke postne meditacije, ki jo je Kmecl zapisal pred leti.
V	avgustu so nas obiskali rojaki z zamejske Koroške - mešani pevski zbor JAKOB PETELIN GALLUS. V župnijski cerkvi Srca Jezusovega v Kew so v petek 19. avgusta pripravili koncert narodnih in umetnih pesmi. V njih so nam razkrili svojo koroško dušo, dušo, ki jo včasih pri tehnično dovršenih zborih zaman iščeš. V nedeljo so prepevali pri deseti maši v naši cerkvi. Pred oltarjem so sc počutili domače in cela maša je postala ena sama peta molitev - zahvala Bogu za našo pesem in govorico. Izkušnja tujstva na domačih tleh in izredna skrb za ohranitev dediščine staršev, nam je te rojake še bolj približala in nas potrdila v naših prizadevanjih za ohranjanje tega, kar nam je dala domovina.
Za očetovski dan prvo nedeljo v septembru so otroci Slomškove šole pod vodstvom Barbare Smrdel pripravili igrico o Rdeči kapici.
Na tretjo nedeljo v septembru nas je prvič obiskal p. Tomaž iz Sydneya. Istočasno smo praznovali sedemdeseti rojstni dan p. Bazilija.
Bliža se dan Vseh svetih in s tem obisk naših pokopališč. V nedeljo 30. oktobra bo ob 2.30 popoldne maša na Planici za pokojne člane, nato obisk naših grobov na pokopališču Springvalc. Na prvo nedeljo v novembru opoldne bodo molitve pri skupnih grobovih keilorskega pokopališča. Popoldne ob petih istega dne bodo molitve za pokojne še pri kapelici S.D.M. v Elthamu. V Gcelongu bodo na drugo nedeljo v mesecu (13. november) po poldvanajsti maši molitve pri grobovih na Western Cemetery. V Wodongi bodo molitve na pokopališču v nedeljo 27. novembra ob šestih (pred večerno mašo ob sedmih) zvečer. Radi obiskujmo grobove in ne pozabimo na molitev za naše najdražje, ki so že v večnosti ter tudi za tiste iz naše srede, ki se jih nihče ne spominja.
Še posebno obvestilo za vse, ki obiskujete mašo v ccrkvi Srca Jezusovega v St. Albansu. Slovenska maša bo 13. novembra izjemoma namesto ob petih šele ob sedmih zvečer, ker ima župnija to nedeljo popoldne birmo.
P. TONE
Otroci Slomškove šole v Kew so očkom in nam vsem na Očetovski dan priredili igrico
"Rdeča kapica"
RAZKRIZJE je končno le obrnilo novo stran svoje farne zgodovine. Sveti sedež je s posebnim odlokom podelil apostolsko upravo župnije v Razkrižju mariborski škofiji. Enako je mariborska škofija sprejela v upravo tudi vse vasi župnije Štrigova, ki so na ozemlju Republike Slovenije. Ta rešitev bo veljala, dokler ne bo dokončno določena državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Mariborski škof je že imenoval duhovnika, ki bo skrbel za župljane v navedenih krajih.
Cerkev na Slovenskem je vsekakor zadovoljna z rešitvijo, saj so se razmere v Razkrižju vlekle in bile kaj boleče. Mnogo lepše pa bi bilo, da bi sc pogovorili med sabo Slovenci in Hrvati ter bi ne bilo treba odločitve iz Rima. In končno bi sploh ne smelo priti do problema zapostavljanja v cerkvi zaradi narodnosti, saj bi moral krščanski duh prevladati nad slehernimi nacionalnimi težnjami.
GROZLJIVA je statistika prometne varnosti v mali Sloveniji: med letoma 1970 in 1993 je v deželi pod Triglavom pri prometnih nesrečah izgubilo življenje 13,781 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo 218,787. V teh dveh številih je vštetih med ubitimi 1,390 otrok, med poškodovanimi pa 40,000. Glede otrok z drugo besedo povedano: na cesti smo izgubili mladih življenj za celo šolo s 55 oddelki. Kaj nam to ne da misliti?
MAŠO so imeli na mali šmaren po dolgih letih v ljubljanski Psihiatrični bolnišnici na Studencu. Bolnik, ki je tam že preko štirideset let, je ves vesel povedal:"To je prvič po dolgih povojnih letih. Prej je bila maša redno in v lepi kapeli, ki pa je zdaj spremenjena v telovadnico."
Res posebno doživetje je bilo srečanje z bolniki ob tej priliki. Vsi so prihajali k bogoslužju zbrano, prenehali so s klepetanjem in glasno so sodelovali pri molitvi rožnega venca pred mašo. Osemdeset stolov je bilo premalo za vse navzoče, kakor je bilo premalo tudi 110 spominskih podobic, ki so jih delile članice Karitas Ljubljana-Polje.
SKUPINA IZ EGIPTA je po Evropi obiskovala filmska podjetja. Ustavili so se tudi v Sloveniji ter si ogledali ljubljansko cerkev sv. Jožefa, ki žal v povojnih letih služi za filmski studio. Občudovali so stavbo z zvonikom, nihče pa jim ni povedal, da je to cerkev. Ko so skupino potem odpeljali na ogled Slovenije, gostje niso mogli skriti začudenja, da ima Slovenija kar na vsaki vzpetini - filmski studio. Potem jim je moral vodja le pojasnili, do so to cerkve in da je cerkev tudi stavba ljubljanskega lilmskcga podjetja.
 o—i
IZPOD TRIGLAVA
ŠKOFOVI ZAVODI v Šenvidu nad Ljubljano so z novim šolskim letom zaplavali v drugo leto ponovnega delovanja. Dobivajo novo, prikupno obličje in tudi novo razsežnost. V zavodih so zdaj odprli Jegličev dom, ki ima v 44 sobah prostora za 110 dijakov prvega in 36 dijakov drugega letnika.
Cerkev na Slovenskem od delovanja te svoje vzgojne ustanove veliko pričakuje za bodočnost slovenskega naroda.
MOJE CELICE, knjiga zapiskov iz. zaporov na smrt obsojenega primorskega duhovnika Jožkota Kraglja, ki jo objavljamo kot nadaljevanko v Mislih, je izšla zdaj tudi v italijanskem prevodu. Ima naslov: Duhovnik v ječah bivše Jugoslavije. Prevajalec je Berto Berlotti, izdala pa je knjigo založba Paoline v Milanu. - Pisatelju tudi naše čestitke!
GOSPODARSKA SLIKA prvega polletja 1994 je tale: Slovenija je izvozila blaga v vrednosti 3,24 milijarde dolarjev, uvozila pa ga je za 3,31 milijarde dolarjev. Uvoza je bilo torej za 75 milijonov dolarjev več kot izvoza.
Obseg proizvodnje je bil v letošnjem mesecu juliju 12% večji kot pred enim letom.
Tudi slovenski turizem je pokazal kar dober napredek od lanskega leta. Veriga hotelov Metropol na slovenski obali je imela v prvih osmih letošnjih mesecih polovico več gostov kot pred enim letom, skupine hotelov Palače in Riviera pa v istem času dobro tretjino več kakor lani.
V	prvih šestih mesecih 1994 so našteli v Sloveniji 290,000 tujih in 807,000 domačih gostov, prenočitev pa je bilo 3,250.000. Največ gostov je obiskalo Portorož, na drugem mestu pa je Čatež s
GLASSLOVENUE ^
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI ČASNIK
PRVI IN KDINI 14-DNKVNIK V AVSTRALIJI
Redni) prinaša politične, gospodarske, kulturne in druge vesti in
zanimivosti iz Slovenije, iz diplomatsko konzularnih
predstavništev ter iz slovenske skupnosti
SAMO $ 4.00 MESEČNO - letna naročnina $ 50.00 PODPRITE NAS SLOVENSKI TISK Naročilnice s priloženim čekom poslati na:
GLAS SLOVENIJE - uredništvo
i	2/15 Allandale Rd. Boronia, Victoria 3155
V-________________________________’_______________J)
svojimi toplicami. Največ gostov je prenočevalo v Ljubljani in na Bledu.
I6OO-OBLETNICO največje bilke na slovenskih tleh so obhajali v septembru v Vrhpolju pri Vipavi. Leta 394 sc je tam rimski ccsar Teodozij spopadel s proticesarjcm Evgenijem ter ga premagal. Zmago so krščanski sodobniki razumeli kot "poseg Boga, kot zanesljivo zmago nebeškega orožja nad neverniki," kakor je pri spominski maši v Logu pri Vipavi dejal koprski škof Pirih. Škof je blagoslovil vitražno okno z motiviko Tcodozijeve zmage v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju, osrednji dogodek pa je bil odkritje znamenja -Teodozijevega križa na skali nad Vrhpoljami. Tu naj bi cesar Teodozij pred bitko, v noči na 6. september 394, molil za božjo pomoč. Več kot tri metre visoki križ v obliki črke T je iz belega kamna izdelal domačin Lucijan Lavrenčič, študeut likovne smeri na ljubljanski Pedagoški fakulteti.
Predsednik SKD Lojze Peterle je v govoru poudaril, da pomeni spopad za prevlado v Rimskem cesarstvu tudi "razmislek o slovenski zgodovini": naša dogajanja po drugi svetovni vojni je primerjal z ravnanjem Teodozija. Ta je privržence Evgenija, ki so ostali živi, pomilostil, medtem ko so naši zmagovalci drugače misleče masovno pokončali...
SREČANJE "DRAGA 94" v začetku septembra je tudi letos doseglo svoj namen. Pokazalo je potrebo po notranje močnejšem slovenskem človeku doma in onstran meje. Osvetlilo je dejstvo, da nobeno načelo samo, niti liberalizem niti krščanstvo, ne more rešiti Slovenije in jo usmeriti v uspešno prihodnost. Rešitev obstoji v celotnejši podobi krščanstva kot enega od temeljev slovenske zavesti, v demokratičnem pojmovanju liberalizma, ki se je rodil iz komunizma. Rešitev je torej v preobrazbi in razširitvi slovenske miselnosti. Nujno je pogumneje stopiti v bodočnost, hitro in odločno, ne izgubljati časa. - Govorili so arheolog Stane Gabrovec, mag. Marija Jurič-Pahor
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS
ALDO and JOE	<
MEMORIALS t>/L
10 BANCELl STREET, CAMPBELLFIELD. VIC Te!.;
359 1179 A.H.: 470 4095
^-frrrr..rrrrr-.7^.
iu dr. Hektor Jogan o identiteti tržaških in koroških Slovencev. Pritegnilo je predavanje Lojzeta Cemažarja o "Novi sproščenosti slovenskega kristjana", kakor tudi Janeza Janše o "Pogledu čez slovenstvo". Govoril je tudi dr. Lojze Peterle.
SPOMINSKO PLOŠČO v vasi Paljevo nad Plavami v Soški dolini so odkrili v spomin šestnajstim padalcem - radiotelegrafistom. To so bili primorski rojaki, ki so jih angleška letala spustila na slovenska tla leta 1943, da bi držali zvezo med partizani in zavezniki. A komunisti jim niso zaupali. Osumljeni, da so angleški vohuni, so morali padalci prestajati ponižujoča zaslišanja oficirjev Ozne in tudi zapore. Za osmimi je izginila vsaka sled - bili so pobili od naše medvojne "ljudske oblasti". Od osmih, ki so ušli zločinski roki Ozne, so živi še štirje.
JURE STERK je prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je tudi eden izmed manj kot desetih ljudi na svetu, ki jim je tako tvegan podvig uspel. Saj so že mnogi odšli na pot, pa se nikoli več niso vrnili. Naš rojak Jure je svojo pot okrog sveta v šest in pol metra dolgi jadrnici - ime ji je dal "Neodvisna Slovenija" - opravil v treh letih in sedemnajstih dneh z veliko poguma in samozavesti.
Odjadral je iz Portoroža 24. avgusta 1991. Zdaj sc je vrnil v Portorož, kjer so ga pričakali in veselo pozdravili prijatelji z Janezom Janšo na čelu.
"Plovba okoli sveta me je mikala že zelo dolgo. Cilj moje plovbe pa je bil ta, da kot prvi Slovenec sam objadram svet in tako v svet ponesem slovensko zastavo," je povedal novinarjem.
OMBUDSMANA, varuha človekovih pravic, je dobila Slovenija. Na izrednem zasedanju državnega zbora je bil 29. septembra na to važno mesto izvoljen IVAN BIZJAK, podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Ob 77 prisotnih poslancev je dobil 61 glasov. V kratkem nagovoru je novoizvoljeni ombudsman dejal, da želi biti varuh pravic za vse državljane.
POROČILO o letošnji pšenični letini v deželi pod Triglavom pravi, da je bila letina zares rekordna: Slovenija je pridelala skoaj 92 tisoč ton pšenice. Na žalost pa je samo desetina pridelka prvega kakovostnega razreda, večina ostanka pa predvsem zaradi nizke količine beljakovin komaj tretjerazredne kakovosti. Tako bodo morali uvoziti 80 tisoč ton prvovrstne pšenice, da bodo potem domači mlini z njo "popravili" moko za domačo uporabo.
SLOVENEC bit,
NI drugega
». KAKOR,
8L°VENSKo
misliti »	-	«
slovensko *f>t!
G°VOBITI	•
IN PETI «	'
20 . MLADINSKI
Foto:
Matija
Cestnik
KONCERT
ADELAIDE, S. A., 24. septembra 1994
Začele so sc pomladne šolske počitnice in dan dvajsetega mladinskega koncerta se je približal. Že na začetku letošnjega leta, ko smo se /brali vaši duhovniki v Adelaidi, smo se odločili za Adelaido. Kasneje sc je p. Janez dogovoril s Slovenskim društvom za prostore kluba, oblikoval odbor in priprave so stekle.
Bližal se je večer, 24. septembra, in dvorana v Slovenskem klubu se je počasi polnila. Nastopajoči in poslušalci so prišli iz Sydneya, Melbourna, Geelonga, Kraljičine dežele in iz domače Adelaide.
Povezovalka programa Carmen Jenko Kalc je z uvodnimi besedami in povabilom k poslušanju naznanila začetek večera. Avstralska iu slovenska himna na konccrtih zadnjih let ne izostaneta več; tokrat ju je zapel Mešani pevski zbor Slovenskega kluba Adelaide pod vodstvom Jadrana Vatovca.
Prva je nastopila Wendy Urška Cestnik iz Melbourna. Ob glasbeni spremljavi na kaseti, ki jo je pripravil Lenti Lenko, je zapela narodni Kje so moje rožice in Prišla bo pomlad. Za njo je Marjeta Ponikvar iz Adelaide na pianu 'še enkrat ponovila narodno Prišla bo pomlad in dodala še Študijo v d molu Alexandra Goedickca in Bachovi skladbi.
Med folklornimi skupinami je prva nastopila folklorna skupina Kekec iz Adelaide. Ta skupina je zaživela pred kratkim, vodi pa jo Jana Mezek. V •skupini plešejo: Venesa Metljak, Elyce Pate, Anita Polazer, Kate Zrim, Sarah Zrim, Jana Tankosič, Andrew Koren, Kristijan Sintič, Chloe Lutar in Damicn Ilill. Ob spremljavi harmonikarja Ivana Benca so zaplesali nekaj slovenskih narodnih plesov.
Iz Quccnslanda je prišla Mclissa Crecvey. Tako
je bila v Adelaidi prvič zastopana ta avstralska država. Ob spremljavi kasete je Mclissa nastopila s klasičnim baletnim plesom.
Kot lansko leto v Sydncyu sta tudi letos nastopila Adelaidčana Tanya in Viktor Konestabo, hčerka in oče s harmoniko in baritonom. Igrala sta lastne skladbe Duet, Za harmoniko in bariton ter skladbo S harmoniko na koncert.
Nataša Martinčič iz Geelonga je nastopila že na večih koncertih kot solo pevka ali kot voditeljica mladinskega zbora. Zapela je popevko Ave Maria.
Druga folklorna skupina Planica iz Melbourna že kar nekaj let nastopa na mladinskih koncertih. Vodi jo Meta I^enarčič. Zaplesali so venček gorenjskih narodnih plesov. Med plesalci so: Anita Posčič, Robert Pintar, Jocy lisjak, Andrew Toplak, Wendy Cestnik, Pavla Smrdel, Robert Posčič, Janči Mesarič, Lidia Pavel, Irmy Kos, Christina Cestnik in Robert Smrdel. Za glasbeno spremljavo pri njih skrbi I^cnti I/enko.
Recitatorka Olivija Kresevič iz Adelaide si jc iz pesniške zbirke Toneta Kuntnerja O domovina izbrala dve pesmi: Družina in Slovenec biti. V drugi pesmi se skriva vodilna misel 20. mladinskega koncerta: Slovenec biti ni drugega / kakor slovensko misliti, / slovensko peti in govoriti. Ta misel nas jc spremljala skozi ves koncert, zapisana na slovenski zastavi ob robu odra.
Med našimi harmonikarji že vrsto let lahko poslušamo Rudija Crnčca iz Sydneya. Poleg skladbe Za hitre prste Matija Kapša je zaigral še lastni skladbi Koroško polko in Spomin na Maribor.
Mladinska dramska skupina iz verskega središča Kcw je poskrbela za razvedrilo. Predstavili so prizor iz Jurčičevega Desetega brata, ko Krjavelj v gostilni razlaga, kako je presekal hudiča na dva dela. Krjavlja je igral David Hvalica, z drugimi vlogami in petjem pa so sodelovali Simon Grilj, Toni IiCnko, Frances Plut, Richard Butkeraitis, p. Tone Gorjup, Filip Pintar, Lidija I>enko in Rudi Plut. V drugem delu sla David Hvalica in Simon Grilj zaigrala še en šaljiv prizor iz gostilne.
UtrosKi zDpr blov. kluba Adelaidel
Tnmaž Ponikvar!
Carnen Jenko-Kalc
IChristioJ,
ielissa Creevey
Ponikvar!
Christina t.
iMIadimka dramska skupina verikega sredižča Melbourne!
VESELI CANKARJI, pavski zbor druitva Ivan Cankar. Geelong, Vic.
V	drugem delu koncerta jc prvi nastopil Otroški zbor Slovenskega kluba Adelaide pod vodstvom Minice Božanič. V zboru sodelujejo Elyce Pate, Anita Polazer, Kate Zrim, Sarah Zrim, Jana Tankosič, Andrew Koren, Kristijan Sintič, Chloe Lutar in Damien Hill in Venesa Metljak. Ob spremljavi harmonikarja Ivana Benca so zapeli pesem Ob bistrem potoku je mlin.
Tanya Konestabo ne igra le harmonike. V cerkvi Svete Družine spremlja pevce na orglah. V samostojnem nastopu na koncertu se je odločila za piano. Zaigrala je prvi stavek Sonatinc, ki jo je sama napisala.
Med pevkami je nastopila še Christina Cestnik iz Melbourna. Z jasnim in prodornim glasom je zapela popevko Helene Blagne Moj dom in Santa Marijo. Za konec nas jc presenetila šc z modernim plesom na glasbo D. Albana Sing Ilallelujah.
Mlada Anita Polazer je sodelovala že v plesni skupini in otroškem zboru. Zdaj je rccitirala še pesem adelaidskcga rojaka Ivana Burnika Lcgiše Ni me razumel in Gregorčičevo Domovini.
Med mladinskimi zbori je letos nastopil le en pevski zbor: Veseli Cankarji iz Geclonga. Že nekaj let nastopajo pod vodstvom Nataše Martinčič. V zboru prepevajo šc Silvo Crtalič, Bclinda Ritonja, Peter Peršič, Christina Kure, Denis Ramuta, Natalie Ramuta, Johnny Plut, Melinda Seljak, Frank Ivančič in Robi Gajič. Zapeli so ponarodelo Po jezeru bliz’ Triglava in popevko Moja domovina.
Sledil je šc cn nastop na pianu. Tomaž Ponikvar iz Adelaide je najprej zaigral slovensko narodno N’mav čez izaro in nato Beethovnovo skladbo Za Elizo ter Villagc dance.
Iz Sydneya jc prišla folklorna skupina Slovenskega društva, Zakladi Slovenije, ki jo vodi Ix)lita Žižek. V skupini plešejo David Erzetič, Robert Fisher, Martin Daneu, Kathy Koncilja, Tamara I^etnar, Adriana Kustec, Karin Žižek, Tania Smrdel, Elizabeth Colig in Renee Letnar. Na harmoniki jih spremlja Rudi Črnčec. Venčku plesov, ki so jih predstavili, so dali naslov "Luštno je biti mlad".
Melissa Creevey, ki je prišla iz oddaljene Kraljičine dežele, je nastopila še drugič. Na melodijo poskočne polke jc zaplesala kar sama.
Nekaj deklet iz Geclonga, ki pojejo pri Veselih Cankarjih, sc je odločilo še za samostojen nastop. Triperesna deteljica smo jim dali ime tik pred koncertom. Med njimi so Melinda Seljak, Christina Kure in Nataša Martinčič. Zapele so popevko z naslovom Ljubezen, v družbi Franka Ivančiča pa šc Amazing Gracc.
Nastope mladih jc zaključila Christina Cestnik s prizorom iz komedije Adelaide Lament in tako pokazala tudi svoje igralske sposobnosti.
Ob koncu koncerta je prišel na oder Mešani pevski zbor Slovenskega kluba Adelaide in pod vodstvom Jadrana Vatovca zapel pesmi Vaški zvon in Bog živi te Slovenija.
Vsi nastopajoči so nato prejeli praznanja za sodelovanje, ki jim jih je razdelil častni konzul Republike Slovenije Alfred Breznik. Povedal je, da se jc z veseljem odzval povabilu p. Janeza. V svojem nagovoru jc spregovoril o kulturnih prireditvah med nami.
Lepo jc, kadar nas obiščejo kulturne skupine iz Slovenije, povečini profesionalne, vendar so ti naši mladinski koncerti vse nekaj drugega. Izvajalci te
Mešani
pevski
zbor
adelaidskega
Slovenskega
kluba
je bil gost
letošnjega
Mladinskega
koncerta:
pričel
in zaključil
je prireditev.
umetnosti so iz vrst naše mladine, naših otrok. Pohvalil je mlade, ki za vse to žrtvujejo svoj čas, enako starše in učitelje, sestre in duhovnike, ki jim stojijo ob strani in jih spodbujajo.
Danes ne bi imeli tega koncerta, če ne bi imeli svojih versko kulturnih središč. Prvi mladinski koncert je priredilo pred dvajsetimi leti versko in kulturno središče svetih Cirila in Metoda v Melbournu na pobudo p. Bazilija in p. Stanka. Nakar so koncerti sledili vsako leto izmenoma v
POKOJNI
Najprej moram omeniti pokojnega rojaka, ki nam je za prejšnje Misli ušel iz spomina: Dne 24. julija letos je v domu za onemogle sydneyskega okraja Summer Hill umrl JEROMEN SEDMAK. Doma je bil z Bača pri Knežaku, kjer je bil rojen 23. septembra 1929. V Avstralijo je prišel leta 1955. Najprej je delal v Snowy pri gradnji hidrocentrale, nato pa kot mizar vse do leta 1973, ko je zaradi hude astme začel svoj pokoj. Pokojnik zapušča sestro, brata in sina. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi 27. julija, pokopan pa je bil na drugem delu slovenskega pokopališča v Rookvvoodu.
V soboto 17. septembra je na svojem aomu v Blackheat (Bluc Mountains), NSW, nenadoma umrl ANTON PASIČ. Rojenje bil 2. marca 1911 v vasi Strckljevec pri Semiču kot sin Janeza in Katarine. Leta 1944 je odšel v Nemčijo in se kmalu poročil z Dragico Vrban, po rodu iz Zagreba. Poleg nje zapušča pokojnik tudi hčerko Antonijo por. Fischer. Anton je prišel v Avstralijo leta 1950. Z ženo je živel na raznih krajih, med drugim tudi v Sydneyu, zadnjih dvajset let pa v kraju Blackheat. Med drugim je bil pred leti zaposlen tudi v tovarni avtomobilov v Pagevvoodu. Pogrebna maša je bila opravljena v krajevni farni cerkvi v torek 20. septembra, kakor je tudi grob dobil pokojnik na krajevnem pokopališču. - V domovini zapušča Anton brata Lojza in sestri Anico in Nežo. Ena od sester živi v starostnem domu v Črnomlju.
V četrtek 22. septembra zjutraj je v Cammerayu, severnem sydueyskem okraju, umrla MARIJA KOVAČIČ r.Furlani. Luč sveta je zagledala 15. julija 1910 v Prvačini na Primorskem. Bila je hčerka Antona Furlani in Alojzije r. Gregorič. Marija je prišla v Avstralijo leta 1949. Poročena je bila s Slavkom Kovačičem, po rodu iz Zagreba, ki je bil 22 let vojaški pilot v jugoslovanski kraljevi letalski sili, nato pa pri angleškem vojaškem letalstvu v Suezu in Egiptu. Umrl je v Sydueyu na
Sydneyu, Canberri, Wollongongu, Melbournu in Adelaidi.
Nazadnje se je še enkrat zahvalil vsem, ki so sc trudili in pomagali skozi vsa la leta pri organizaciji koncertov. Posebej še nastopajoči mladini vseh teh dvajsetih let, saj bi bili brez njih starejši prikrajšani za marsikak kulturni užitek.
Naslednji dan smo se zbrali še enkrat vsi skupaj v slovenski cerkvi Svete Družine k nedeljski maši in se poslovili do prihodnjega leta.
P. TONE
SV. RAFAEL
Fr. Tomaž Menart, O. F. M.,
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P.O.Box 280, Merry/ands, N.S.W.,2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre - franČiSkanke Brezmadežne St. Raphael Con ven t,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478
sveti večer, 24. decembra 1982. Zakonca Kovačič sla med drugim dvajset let živela v Marrickville, kjer sta imela majhno trgovino. Njun zadnji naslov pa je bil Cammeray. Pokojna Marija je že nekaj let bolehala na srcu, nazadnje se jo je lotila še rakova bolezen. Morala je na žarčenje, ki pa žal ni prineslo zaželjenega uspeha. Pogrebna maša je bila v cerkvi Matere božje, North Syduey, nato je sledilo upepcljenje zemskih ostankov v Northern Suburbs krematoriju. Pokojnica zapušča v Cammcrayu sestro Nado Stankovič, v Gorici sestro Danico, brata Ivana pa v Prvačini.
Sožalje sorodnikom vseh treh pokojnih. R.I.P.
POROKI
Jeffrcy Mark Robar, Sl. Mary’s, NSW, sin Janeza in Terezije Štefanije r. Koza, rojen v Blacktownu in krščen v St.Marys, in Linda Eileen Houston, Blacktown, rojena v Mona Vale in krščena v Burvvood Ileights, hčerka Alcxandra in Gladys r. Hebblevvhitc. Priči sta bila Tony in Suzana Robar. - Sv. Rafael, Merrylands, med poročno mašo v nedeljo 2. oktobra 1994.
Kenneth Robert Humphries, Fairfield, NSW, sin Bradleya in Patricije r. Gibbs, rojen v Sydneyu in krščen v Fairfieldu, iu Angelica Rakušček, Fairfield, NSW, hčerka pokojnih Franca in Silvije r.Semper, rojena v Sydneyu in krščena v Merrylandsu. Priči sta bila Garry MacBeth in Marija Hector. - Sv. Rafael, Merrylands, 8. oktobra 1994.
Obema paroma iskrene čestitke in najboljše želje za obilico božjega blagoslova na novi življenjski poti.
NAJ PONOVIM nekaj sporedov, ki so bili objavljeni že v prejšnji številki - v upanju: če bo dvakrat zapisano, bo bolj uspešno. Z drugo besedo: povsod bo boljši obisk. O obisku in neobisku pa še nekaj besed proti koncu sydneyske kronike.
NEWCASTLE bo imel spet slovensko službo božjo v nedeljo 30. oktobra. Cerkev Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Po maši bo običajno srečanje v dvorani. Predsedniku g. Klopčiču hvala že vnaprej za obveščanje, ker naši radijski valovi ne dosežejo Nevvcastla. Obvestite se med seboj in pridite prav vsi!
CANBERRA bo spet na vrsti v nedeljo 20. novembra in 18. decembra - vedno na tretjo nedeljo v mesecu, ob šesti uri zvečer. Pevci so naprošeni, da pridejo vsaj dvajset minut prej na pevsko vajo. Vendar ste vsi vabljeni, da sodelujete pri petju, saj so v ta namen nastavlkjene številke pri zakristijskih vratih. Pridite, pričakujemo vas - ne samo pater iu sestra, ampak vsi člani vaše skupnosti!
SURFERS PARADISE naj zbere pri maši vse tamkajšnje rojake - pa naj pripadajo tej ali oni skupini, ali pa nobeni. Slovenska maša bo v cerkvi Srca Jezusovega v soboto, 29. oktobra, ob 7.30 zvečer (to je vigilna maša in velja za nedeljsko). Pridite vsi iu občutite tisto, kar pravi psalmist:"O, kako dobro in prijetno je, če bratje prebivajo V slogi!" (Ps 133,1)
BRISBANE bo spet zbral naše rojake iz vseh predmestij k slovenski maši v nedeljo 30. oktobra ob 11.30 dopoldne. Pustimo ob stran vse predsodke, izgovore iu razlike: pred Bogom smo vsi enaki, božji otroci, ustvarjeni po božji podobi, čeprav zelo potrebni božjega usmiljenja.
"PLANINKA", Coruubia, bo v bližini praznika Vseh svetnikov iu spomina rajnih spet privabila veliko rojakov, da se oddolžimo spominu naših pokojnih ki so v Queenslandu odšli pred nami v večnost. To srečauje bo pravtako v nedeljo 30.
oktobra. Ob treh popoldne bo sveta maša v klubskih prostorih, nato pa se bo razvila procesija k spominski kapelici, kjer bodo molitve za rajne.
V	vzpodbudo naj omenim, da so rojaki v Brisbanu, Gold Coast in okolici res lahko ponosni na svoj slovenski "hribček", v katerega so v teku let vložili toliko svojega truda in žrtev. Kritizirati bi pravzaprav smeli le tisti, ki zmorejo zgraditi kaj boljšega, ali vsaj enako vrednega, pa naj to store iz svojega žepa, ali pa z organizacijo vsesplošne nabirke rojakov.
FIGTREE-VVOLLONGONG. - Na nedeljo po prazniku Vseh svetih, dne 6. novembra, praznujemo "žegnanje". Sveta maša bo eno uro pred rednim mašnim začetkom, že ob štirih popoldne. Na drugo in četrto nedeljo, 13. in 27. novembra, pa bo sveta maša - kot navadno - ob petih popoldne.
PRAZNIK VSEH SVETIH, v torek 1. novembra, je v Avstraliji zapovedan praznik. Nalaga nam torej dolžnost udeležbe pri sveti maši. Slovesna služba božja bo pri Sv. Rafaelu ob sedmih zvečer.
NA POKOPALIŠČU bo sveta maša letos na starem delu in sicer v nedeljo 6. novembra ob deseti uri dopoldne. Po maši bo blagoslov grobov starega in novega dela našega pokopališča. - Zato bo isto nedeljo sveta maša v Merrylandsu samo ob osmi uri zjutraj.
RADOVEDNI bodite iu preberite tudi tisto, kar je pisano za rojake po drugih krajih in ne samo tisto, kar tiče vas in vašega kraja. Spored je res različen, drugače pa je veliko podobnosti med rojaki, pa naj bo tu ali tam. Tako mi ni treba pisati za vsak kraj posebej in večkrat omenjati, kje in kako katerega "čevelj žuli"...
KAKO DOLGO ŠE? - Večkrat mi kdo stavi srhljivo vprašanje, kako dolgo bomo Slovenci v Avstraliji še obstajali. Preprost odgovor bi bil: dokler ne bomo vsi pomrli. Ena stvar je gotova: novega prirastka iz domovine ni in ga verjetno ne bo. Nekateri se celo vračajo na rodno zemljo, kar je gotovo nekaj pozitivnega in dokaz, da so se razmere doma na poti demokracije uredile in izboljšale. Res pa je, da se večina ne bo nikoli vrnila domov: tu imajo svoje otroke, katerih ne morejo zapustiti. Žalostno pa bo, če bo naša skupnost shirala predčasno. Ali malo drugače povedano: če bo naša narodna zavednost oslabela in bomo mi "Oldies" prehitro popustili, pa če naš mladi rod druge iu
nadaljnih generacij ne bo več čutil slovensko -potem bo po nas. Smrt torej ni edini grobokop naših skupnosti, ampak smo mi sami zaradi naše nezavednosti in brezbrižnosti. Tako velja za vsakega izmed nas - tako za stare kot za mlade: ali smo graditelji, ali pa grobokopi naše skupnosti.
OBISKI pri slovenskih službah božjih zadnje čase pešajo. Eden izgovorov je, da "se staramo" Po eni strani je to res. Po drugi pa je prav tako res, da tudi med ostarelimi ne manjka dejavnosti vseh vrst. In potujejo na razne kraje, pa jih pri tem "starost" prav nič ne ovira...
KRITIKA se v zadnjem času kar preveč šopiri. Pri tem mislim na razdiralno kritiko, ki nikdar ne najde dobre besede za ničesar in nikogar. Ni ji všeč sto stvari, katere smo pred leti sprejeli kot nekaj dobrega in samo po sebi razumljivega. Rekel bi, da smo postali zelo izbirčni in zahtevni. Ta hiba je tipična za potrošniško družbo: vsega je v izobilju,
Sydney ska skupina s patrom Vaierijanom po vrnitvi z adelaidskega koncerta
Sydneyskcmu poročilu p. Valerijana moramo dodati še nekaj, česar on ne omenja: Na prvo oktobrsko nedeljo (2. okt. 94), ob praznovanju zavetnika sydneyske slovenske cerkve sv. Rafaela in tradicionalnem vsakoletnem praznovanju zakonskih obletnic, smo letos slavili še en jubilej: zlate redovne obljube p. Valerijana. Prve redovne obljube kot frančiškan je naredil 7. septembra 1944 po noviciatu v Novem mestu. Bili pa smo v vojni in raznih preizkušenj od vsega začetka ni manjkalo. Novo mesto so v letu noviciata ob italijanski kapitulaciji zasedli partizani, sledila so bombardiranja in beg v Pleterje. Nadaljevanje študija v Ljubljani pa je naslednje leto pretrgalo begunstvo ob koncu vojne. P. Valerijan je nadaljeval šolanje v begunskih taboriščih Lienzu in Spittalu, kjer se je zopet zataknilo: zbolel je za tuberkulozo. A vztrajna volja je zmagala. Po
manjka pa nam skromnosti in preprostosti. - Druga oblika negativne kritike pa je ogovarjanje ali celo obrekovanje. Priznam, da se je tega včasih težko ogniti. Pa vendar ni krščansko, če moramo vedno imeti kako "kost", ki jo glodamo in s tem bližnjega zdelujemo. Lepo in prav je, če bližnjemu privoščimo uspeh ali karkoli dobrega in pri tem nismo nič nevoščljivi.
MICKI JE TREBA MOŽA je naslov veseloigre, ki jo bo naša igralska družina postavila na oder v soboto 3. decembra ob pol osmih zvečer. Že zdaj ste vabljeni, da si ta večer rezervirate za obisk predstave. Prav je, da s svojo prisotnostjo pokažemo, da cenimo napore igralcev, ki darujejo mnogo večerov pripravam za nastop -nam v veselje. Povejte o tej igri drugim rojakom in povabite jih k udeležbi! - Ste prebrali oglas o natečaju naše igralske družine za originalno odrsko delo? Kdor čuti pisateljsko žilico, naj poskusi svoje zmožnosti!
P. VALERIJAN
nadaljevanju študija v Schvvazu in Boznu je 29. novembra 1948 napravil slovesne, večne obljube, bogoslovje pa končal na ameriških Brezjah v Lemontu in bil leta 1952 posvečen v duhovnika. Hvaležni smo Bogu, da se je p. Valerijan po nekaj letih delovanja med ameriškimi Slovenci odločil za Avstralijo ter leta 1963 prišel v Sydney. Od takrat neumorno deluje med nami, vsakemu vedno na uslugo. Po njegovi zaslugi imamo danes v Sydueyu lepo versko in kulturno središče.
Jubileji so sicer običajno znaki starosti, ne pa nujno onemoglosti in počitka. Res je skrb za sydneyski misijon prevzel mlajši p. Tomaž, ki pa ima v našem jubilantu dobrega sodelavca. Patru Valerijami ob zlatem redovnem jubileju želimo iz srca, da bi srečno dočakal tudi svoj zlati mašniški jubilej ter v zdravju in zadovoljstvu preživel še dolga ostala leta svojega plodovitega življenja.
NASE nabirke
Jožko Kragelj
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$500.— Dužan Lajovic; $94.33 Julka Smole; $44,— Max Robar; $30.— Alfred Breznik; $22,— Marija Senčar; $20,— Pavla Vohar, Vincent Repp; $15,— Janja Sluga, Jožefina Hvala; $12.— Davorina Gustinčič; $10.— Milan Rosič, Štefanija Tom-Sič, Andrej BenČan, Justina Miklavec, Bogomir Jesenko, N.N.E., Slavka IvanŽicf, Pavlina Božič, Anton Ferfila; $5.— Zofija Valentinčič, Marija Gregorič.
DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
Menda prvič v vseh letih mojega uredni/tva, da ne morem zapisati niti enega skromnega daru za naše razne dobrodelne nabirke. Upam, da slovenska dobrota ni zašla, ampak samo obtičala za nekaj Časa. -Tudi dolžnikov naročnine MISLI je žal Se kar precej, četudi se leto že bliža koncu. Kdor šfe ni storil svoje dolžnosti, naj, prosim lepo, stori fimprej, da novega letnika ne bomo pričeli v dolgu!
— Urednik in upravnik
Še o SSK
PO kratki objavljeni novici o drugem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) dne 23. in 24. junija na Dunaju, je uredništvo Misli dobilo pismo z željo, da bi objavili imena liano v novega odbora in Se kaj. Rade volje ustrežemo:
Novi predsednik, kot omenjeno Že v zadnji Številki Misli, je dr. Jože M. Bernik (Chicago, ZDA), podpredsednik za Slovenijo je dr. Janez Dular, za Evropo Jurij Terseglav (Nemčija), za zamejstvo Bojan Brezigar (Italija), za čezmorske države dr. Franc Habjan (Kanada). Pred-
(DRUŽBA)
Dne 11. marca je prišel v našo celico še Radivoj Rehar, po rodu Vipavec, po poklicu pa novinar in pisatelj. Pisal je veliko in pod raznimi psevdonimi. Tudi v tej celici in drugod je snoval nove drame. Bil je neugnan. Pisal je v verzih. Spominjam se drame, ki prikazuje dobo naseljevanja Slovencev na Zahodu. Godi se v Čedadu.
Naša celica je postala še bolj tesna. Prostor je bil določen za enega jetnika, zdaj pa nas je bilo že šest. Zraka je primanjkovalo. Prahu v slamnjačah veliko, bolh na pretek, vode malo. V kotu je bila kibla. Nič ni bilo zagrajeno. Stanje je postajalo vedno bolj mučno. Različni značaji in ljudje z različno izobrazbo. Velika šola za premagovanje in piljenje značaja.
Dan pred godom sem oddal prevod o dresuri psov. Sveti Jožef je bil v nedeljo. Tri dni prej sem dobil paket od doma. Vse sem prihranil za praznik, da smo si razdelili in tudi na zunaj nekoliko občutili spremembo. Rehar je skoval pesmico in jo pred vsemi deklamiral. Listič sem ohranil do danes. Pesmica sc glasi:
JOŽKU KRAGIJII ZA GOD LETA 1950
Kraguljev tolminskih potomcc, branilcev zahodnih meja, sodobnik fašističnih žrtev ter priča njih stisk in gorja, tak hodil si pota mladosti ob vznoi^u obsoških gora.
Tam pasel si svoje ovčice, za dušni jim blagor skrbel, tam vriskal z veselimi v sreči, s trpečimi v stiskah trpel, in ljubil to zemljo si našo in vso si ji srečo želel.
Zdaj god svoj praznuješ v zaporu in žalost ti stiska srce, vendar ne vzdihuj in nc toži, ker stiska - kot pride, spet gre.
Ko minejo zmede preskušenj, premine i Tvoje gorje.
Ljubljana, KPD 19.111.1950 - R. Rehar
Vsuk dan smo šli na sprehod. Trajal je komaj deset minut. Z drugimi celicami nismo smeli imeti stika, zato smo tudi na sprehodu hodili v krogu, celica za celico, nekaj metrov narazen. Paznik je budno pazil, da sc nismo pogovarjali. Ko smo šli mi na sprehod, so ženske kukale skozi okno, ko so bile one, pa mi. Tako smo se spoznali vsaj na daleč.
Milan Barič, ki ni imel smisla za knjige in se je n&jbolj dolgočasil, je prvi začutil pomladno brstenje v srcu. Vnel se je za Faniko. Ves zamišljen, otožen je sedel v kotu in hladil svoje srce.
Dne 27. marca so vzeli Kreka iz celice. Dali so ga v samico. Ko smo bili na sprehodu, nas je pozdravljal skozi okno. Čez nekaj dni se je vrnil in se opravičeval, da ga ta dan vedno snamejo iz družbe, da ne bi prevratno vplival na sojetnike. Vsi smo vedeli, da je pisal poročilo. Med sabo smo se pogovorili, kaj bomo govorili na upravi, če nas bodo spraševali o drugih. Tako smo drug drugemu pomirili vest. Mozetič in Petrak sta mi posebej naročila nekaj važnih stvari, ki jih na procesu nista mogla povedati. Želela sta, da uprava oziroma Udba za vse to zve.
Dne 4. aprila so klicali mene. Čakala sta me Stef in Ciorazd. Nič nisem maral pisati. Pogovarjali smo se. Kar so mi sojetniki naročili, sem jim povedal.
Po osmih mesecih, odkar je prezidij v Beogradu spremenil mojo smrtno kazen na dvajset let prisilnega dela, so mi pokazali pravnomočno sodbo in mi jo dali, da sem podpisal. Med tem časom sem moral okusiti nova zaslišanja, bunker, več mesecev samice, lakoto in mraz. Stika z domačimi nisem imel, da bi mi povedali, kako je z mano. Živel sem v negotovosti. Videl sem, da so nekatere odpeljali v smrt. V notranjosti sem sicer upal in čutil, da je že vse rešeno, črno na belem pa še ni bilo. Vsaj zame ne.
Pozneje sem zvedel, da je goriški administrator Toroš prosil zame. Največ pa je baje pomagala prošnja, ki so jo napravili trije možje z Livka, katerim sem tik pred koncem vojne rešil življenje. Njihovo prošnjo je potrdil tudi krajevni odbor.
Za msgr. Toroša imam tudi potrdilo iz Vatikana. Ko so namreč tudi v časopisju napadali dr. Toroša, so objavili pismo, ki ga je Udba dobila pri njem. Bilo je navadno poročilo, kakršna morajo škofje pošiljati apostolskemu sedežu. V časopisu pa je bilo seveda vse prikazano kot špijonaža. Fotokopija pisma:
Segreteria di St ato	Dal Vaticano,
di Sua Santita	22 giugno 1950
N. 4469/50
Ill.mo e Rev.mo Signore,
Mi e pervenuta negli scorsi giorni la richiesta relatione, inviata dalla S.V.Ill.ma e Rev.ma in data 15 maggio u.s., in merito aU’andamento di codesta Amministraz.ione Apostolica.
Questo Ufficio che no n ha mancato di farne oggetto di attento studio, ha rilevato aleuni huoni risultati ottenuti dali'opera del la S. V., quale ad esempio il fruttuoso interessamento da Lei portato per salvare la vita a! Rev. G. Gragelj.
Peraltro la retazione stessa no n e st at a trovata cosi ampia e cosi esauriente come si era domandato con Dispaccio n.2710/50 del 19 aprile c.a. Soprattutto, poi, insufficienti sono parse le spiegazioni
sednik komisije za finance je dr. Božo Dimnik (Švica- L iech tensteinj s tlanoma Jožetom Kastelicem (Kanada) in dr. HHaryjem Rolihom (ZDA). Člani glavnega odbora so tudi vsi predsedniki krajevnih konferenc SSK, torej tudi sedanji predsednik Avstralske konference SSK Jože Senčar (Sydney).
V	nadzorni odbor so biti izvoljeni Danijel Starman (Slovenija), Marjan Pirc (Avstrija) in Helmut Kindl-hofer (Nemčija). Člani častnega raz-sodiSČa pa so Franc Miklavčič (Slovenija), Mitja Bitežnik (Italija), Srečko Pregelj (Kanada), Metka Verg-nion (Švica) in Anton Š vaj gl er (Bosna in Hercegovina). Nadomestna Člana sta Jožko Bucik (Nemčija) in Ivan Tomažič (Avstrija).
SSK bo imela tajnika in upravno pisarno v Ljubljani, sedež Kongresa pa je po statutu v državi, kjer prebiva predsednik, zdaj torej v ZDA.
Dunajskega zasedanja so se udeležili delegati konferenc Koroške, Primorske, Furlanije-Julijske krajine, Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Slovenije, Velike Britanije, Bosne in Hercegovine, Avstralije, Kanade in ZDA.
Novi predsednik dr. Bernik je od
Bohinj
možnih 45 prejel 34 glasov Proti njemu je kandidiral kandidat gospe dr. Mislejeve, seveda brezuspešno.
Na dunajskem zborovanju so Hani sprejeli nov statut, nov triletni program in 'štiri resolucije: o meji s Hrvaško, o stikih z Italijo, o potrebi zakona o Slovencih brez državljanstva po 57. členu ustave in o pridruževanju Slovenije Evropski zvezi.
Delegat za avstralsko SSK je bil na zborovanju Cvetko Fale} iz Canberre. V svojem porobilu piše:"... V Sloveniji sem se znašel pet dni pred zasedanjem kongresa. Po faxu sem obvestil predsednika g. Senčarja o zasedanju in mu dal ponudbo zastopati na kongresu avstralsko SSK, v kolikor mi pošlje pooblastilo. To sem nemudoma prejel in zastopal po svojih najboljših moteh. Kongres je po moji oceni potekal uspešno. Nov program je pomemben, saj bo izveden vrnil ugled SSK, ali pa bo neizpeljan pokazal na nesposobnost organizacije. Program je na razpolago Slovenskim narodnim svetom in ga bodo lahko predloiili članstvu, ki bodo odloiali, kakšen pomen ima za njih delovanje."
Cvetko Falež Se dodaja: "O mojem zastopanju sem poroial Slovenskim narodnim svetom in prejel pozitiven odziv. Na Taboru 'Slovenija v svetu' v Ljubljani, kamor sem bil povabljen, pa sem se predstavil kot predsednik SNS Canberra, izrazil pozdrave somišljenikov in poudaril, da ne zastopam drugače mislečih, katerih je precej v Avstraliji, kajti ravno v Avstraliji je Matica najbolj uspela. Nikjer nisem zastopal tistih, ki so sodelovali z bivšim režimom ali z Matico."
Naj za konec dodamo, da bo novi predsednik SSKongresa v kratkem obiskal Avstralijo, zelo verjetno te v novembru. Tako bomo lahko iz prvega vira zvedeli kaj več o načrtih te pomembne slovenske svetovne organizacije.
date ai tre punti particolari ricordati nel citato Dispaccio.
E’stata mia doverosa premura informare di ogni cosa il Santo Padre. Egli attende dalla S. V. maggiore fedelta ed attaccamento alle direttive della Santa Sede. Sua Santita si augura in special modo che la di Lei futura attivita pastorale - non che essere fontt di divisione e smarrimento tra le file cattoliche - sia invece tale da renderle piu compatte ed unite di fronte agli assalti del male.
Profitto deVoccasione per raffermarmi con sensi di distinta e sincera (zadnja beseda ni vidna)
di V. S. III. mu e Rev.ma Dev.mo nel Signore Tardini (podpis)
lil.mo e Rev.mo Monsignor Michele Toros Amministratore Apostolico della (ioriziana
Državno tajništvo Vatikan, 22. junija 1950.
Spoštovani gospod. Te dni sem dobil v roke zahtevano poročilo o položaju v Vaši apostolski administraturi, ki ste ga poslali 15. maja tega leta.
Naš urad je seveda poročilo temeljito preštudiral in ugotovil nekatere dobre sadove Vašega dela, kakor na primer Vaše uspešno prizadevanje, da bi rešili smrti duhovnika J. Kraglja.
Po drugi strani pa poročilo ni bilo tako obširno in izčrpno, kakor je to od Vas z.ahteval naš dopis št. 2710/50 z dne 19. aprila tega leta. Posebej pomankljivi so odgovori na tri točke, ki jih je dopis posebej omenjal.
Dolžna skrb mi je bila, da sem o vsem obvestil svetega očeta. On pričakuje od Vas večjo privrženost in zvestobo navodilom apostolskega sedeža. Njegova Svetost posebej želi, da v prihodnje Vaša pastirska dejavnost ne bi vnašala razdora in zmede v katoliške vrste, temveč da bi jih strnila in združila pred napadi z.la.
Izrabljam priložnost, da Vam izrazim svoje spoštljivo in iskreno... Tardini.
Prepisal sem dobesedno celo pismo, ne le to, kar se nanaša na mojo rešitev. V tistih hudih časih se tudi v Vatikanu niso znali izmotati iz kalupa uradnega življenja in se vživeti v razmere, ki so vladale pri nas. Uradniki, ljudje brez smisla za življenje in težave, ki so jih morali prenašati kristjani drugod po svetu!
Po podpisu pravnomočne sodbe sem vedel, da imam pred sabo še osemnajst let in pol ječe oziroma prisilnega dela. Kakšno bo to delo? Ničesar se nisem bal. S kmetov doma sem bil vajen vsakega dela. In tega sem si zaželel, ker so me stene ubijale. Najhujše pa je bilo brezdelje, kot sem že drugod povedal.
Vsi, ki smo bili obsojeni na visoke kazni, smo se zavedali, da smo politični obsojenci, in smo vedno upali, da bo prišlo do kake spremembe, vsaj do pomilostitve ali drugega olajšanja. Jetnik vedno živi v upanju. Bolj so trpeli v zaporu tisti, ki so imeli nizke kazni, kot pa mi, ki smo bili obsojeni na deset ali dvajset let prisilnega dela. Nikoli nismo mislili na to, da bi morali prestati celo kazen.	/Dalje	prih./
MLADINSKI KONCERT z vsemi skrbmi bo kmalu mesec dni za nami, spomin na verčer pa bo ostal. Hvaležen sem vsem, ki so s prisotnostjo dali korajžno in priznanje našim mladim. Govorniki so izrazili hvaležnost verskim središčem, ki so pred dvajsetimi leti pričeli ta srečanja naše mladine in neutrudno delujejo tudi na kulturnem polju naše skupnosti v Avstraliji. Za uspeh sleherne prireditve je treba vložiti veliko truda. V ozadju sc skriva vrsta ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati. Tako je bilo tudi pri našem koncertu v Adclaidi. Ko smo začeli razmišljati o letošnjem programu, sem se srečal z odborom Slovenskega društva in izbrali smo prireditveni odbor (Martina I.ipovac-Rant, Jana Mežek in Ivan Cafuta). Pred petimi leti je bil prav Ivan Cafuta odličen sodelavcc, drugače pa lahko rečem, da še nikoli poprej ni bilo tako vzornega sodelovanja. Jano Mežek naj posebej omenim. Mili smo složni v pripravah, zato pa je bil tudi uspeh več kot zadovoljiv. Slovenskemu klubu bi se rad tu iskreno zahvalil za vso pomoč.
Vsi smo videli, kako lepo se da sodelovati. Treba je le malo dobre volje in potrpljenja. Če bomo znali delati tako tudi v bodoče, se nam ni treba bati za našo skupnost. S skupnimi močmi sc da veliko storiti. Vem, da nekateri ne želijo, da pride duhovnk v njihovo bližino - čutijo sc nekako ogrožene, kdo vc zakaj? Mnogi drugi pa so duhovnika veseli in znajo ccniti njegovo delo za skupnost.
Zahvala tudi vsem nastopajočim iz Adclaide, ki jih jc bilo kar hvalevredno število. Pogrešal pa sem med udeleženci tistih mladih naše skupnosti, ki so pred leti sodelovali pri koncertu. Res škoda!
Rad bi se zahvalil tudi častnemu konzulu, g. Alfredu Brežniku, da jc prišel iz Sydneya ter s svojo prisotnostjo poudaril pomen naših mladinskih koncertov. Njegove besede so bile res spodbudne.
Hvaležnost dolgujem tudi Orlovi družini, ki je -kot že prejšnja leta - opravila za kouccrt brezplačno vsa tiskarska dela, kar nam je prihranilo pri izdatkih. Vse drugačen jc občutek, ko veš, da je delo opravil rojak, ki razume jezik in našo kulturo.
Veliko truda jc v svoje sodelovanje vložila naša napovedovalka Camien. Vse besedilo je spretno prevedla tudi v angleščino in lepo vezala točke sporeda. Naj moja zahvala izraža tudi željo, da bo vedno ostala zvesta naši skupnosti.
Zahvaliti sc moram za sodelovanje tudi pevskemu zboru slovenskega kluba, ki je s svojo pesmijo začel in končal prireditev. In ne na zadnjem mestu zahvala kuharicam slovenskega kluba za odlično postrežbo oz. slovenskemu klubu, ki jc udeležence gostil.
 O—i
SVETA DRUŽIVA ___________________________APEL	Al DE i
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Voung Ave, l/V. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, mi/and, S. A., 5007)
Tel.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
Vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri prireditvi, se iskreno zahvaljujem. Bog povrni za vse!
Na drugo nedeljo v mesecu oktobru jc bila med nami rojakinja iz Švice, gospa Ljudmila Schmid. Je profesorica jezikov na univerzi v Bernu. Prišla je kot delegat na konferenco žena ob priliki stolctnicc ženske volilne pravice.
Ko sva se v nedeljo zjutraj pred mašo srečala v zakristiji, mc je vprašala, če imam kaj brati. Rekel sem, da imam v hiši mnogo knjig. Pa pravi:"Ne mislim to! Rada bi brala berilo pri maši." Bil sem prijetno presenečen. Povabil sem jo, naj bi spregovorila v ccrkvi, kar jc rada storila.
Občudoval sem njeno globoko vero in povezanost s Cerkvijo. Pripovedovala je, kako v Evropi laiki aktivno sodelujejo v Cerkvi. Ona jc član neke komisije švicarskc škofovske konfcrencc.
S svojo prisotnostjo in iskrenimi besedami nam je vsem pokazala, kakšen mora biti kristjan. Kot so svoj čas poročale tudi MISLI, jc njen sin Mihael služil v Vatikanu v švicarski gardi. O njem jc povedala, da jc dosegel oz. presegel rekord, saj je nepremično stal ob papeškem tronu cclih devet ur. Dobil je za to priznanje. Zdaj študira pravo.
Po maši se je prof. Schmidova srečala v rojaki v naši dvoranci. Popoldne pa se je odzvala povabilu na intervju naše radijske oddaje in podala nekaj izčrpnih misli o svojem delu, zlasti v Cerkvi.
Ko sem poslušal v ccrkvi navdušene besede prof. Schmidove, mi jc prišel v spomin dogodek pred leti. Mlajša mati jc prišla k meni po maši in mi razlagala, da njen sin sedaj ne bo več hodil v ccrkev. Pričel jc študij na univerzi - Bog in vera zanj nista več pomembna. Revščina v mladi puhli glavi! Zena, ki jc v tujini dobila visok položaj, priznana za svoje znanje, pa nam v vsej ponižnosti pripoveduje, da brez Boga ne more nič, da je Bog zanjo vse. - Prof. Ljudmila Schmid, hvala za vaš zgled!	P.	JANEZ
 O--i
Z VSEH VETROV
GESLO ZA DAN MIRU 1995, za prvi dau novega leta, je papež Janez Pavel II. že določil. Glasi se: ŽENA - VZGOJITELJICA ZA MIR! To geslo je sveti oče izbral namerno, nikakor ne slučajno. Saj je iz njegovih govorov, pa tudi raznih papeških dokumentov očitno, da posveča veliko pozornost Devici Mariji ter z njo vsemu ženskemu svetu, ki naj ima v božji Materi svoj zgled. Letos je na raznih srečanjih z romarji še posebno rad omenjal žene in njih vlogo v družini, pa tudi v družbi nasploh. Pri tem je poudarjal zlasti materinstvo, ki je od Stvarnika podeljeno ravno in samo ženi. In ker je v prvi vrsti poklicana biti mati, ima žena posebne lastnosti in kreposti. Ena prvih je ljubezen do otrok in družine, s tem pa želja po miru med družinskimi člani, želja po strpnosti, po medsebojni pomoči, po odpuščanju... Saj so v vsaki družini nesporazumi in manjši spori domala neizogibni. Mati je poklicana, da miri.
Janez Pavel II. je že večkrat poudaril, da vsakdanja izkušnja uči, kako je žena prva žrtev nasilja v civilni družbi. Res, koliko hudega poročajo
o	tem iz krajev, kjer vlada vojna ali revolucija (V Bosni in Hercegovini, v Ruandi, po državah Južne Amerike...). Tod je žena pogosto prva žrtev nasilja teh, ki sejejo razdor in sovraštvo.
Sprava med Bogom in nami grešniki je sicer delo Kristusa, toda prišel je med nas po privoljenju Žene, Marije, ki ji je zato Cerkev dala naslov Kraljice miru.
CERKEV V STISKI je znana katoliška ustanova, ki je vsa leta po zadnji vojni pomagala
i Za pomoč in nasvet za zmerno ceno
j	KOBAL & ASSOCIATES
j SOLICITORS & ATTORNEYS
•	Dorothy	Kobal	B.ComL.LB.
m
l	81	Sporing Ave,
:	(P.O.	Box KL 806) Kings Langley 2147
:	(T)	(02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583
■
■
I	Conveyancing,Wills & Probate, Small
• Business, Litigation and General Advice.
delu božjega ljudstva po deželah, kjer so verniki trpeli preganjanje in si sami pri vzdrževanju cerkva niso mogli dosti pomagati. Zdaj pa je ustanova začela nuditi pomoč tudi ruskim pravoslavnim popom, ki po zadnjih političnih spremembah sicer lahko lažje opravljajo svoj dušnopastirski posel, nimajo pa finančne pomoči zase in svoje cerkve. Doslej prejema šest tisoč pravoslavnih duhovnikov od te organizacije po tisoč dolarjev na leto, kar je občutna pomoč. Neki anglikanski škof se je začudil, ko je slišal o tej dobrodelnosti katoliške Cerkve. "To je res prava ekumenska ljubezen in bo brez dvoma pomagala, da bo odpadel marsikateri pomislek zoper katoliško Cerkev," je izjavil.
V	RIMU so našteli 3,600 Romov, ki jih bolje poznamo pod imenom cigani. Živijo v veliki večini v zelo neprimernih razmerah na obrobju mesta. So pa tudi v Rimu znani kot poklicni tatovi. Med njimi so znane številne organizirane skupine, ki so se specializirale za žepne tatvine. Njihove žrtve so predvsem turisti in romarji, operirajo pa predvsem in najuspešnejše v prepolnih mestnih avtobusih.
JERUZALEM je največje mesto države Izrael. Ima po zadnjem štetju 544,500 prebivalcev, od katerih je Judov 192,200 in ostalih ljudi raznih narodnosti ter ver pa 151,300. Med nejudi imajo skoraj absolutno večino (90%) muslimani.
Eden glavnih problemov Jeruzalema je ta, da je od leta 1980 več izselitev kot vselitev. Po zadnjih podatkih je mesto zapustilo 5,370 prebivalcev. Za vzrok navajajo težave z delom in primernim stanovanjem, a gotovo spada med vzroke tudi nestrpnost do nejudov. Res pa je, da starodavni Jeruzalem naravnost mrzlično napreduje z modernizacijo.
K ALKOHOLU je v Avstraliji nagnjenih 25% žena, smo brali nedavno: ena od štirih redno pije v mejah, ki jih svetuje skrb za zdravje, 18% pa v pitju presega te meje. Od teh jih je 64% v starosti ob 18 do 29 let. Iste raziskave so tudi dognale, da je 50% avstralskih žena že kadilo merihuano, preko četrtine od 525 vprašanih žena pa kajenja merihuane še ni opustilo.
Žalostne številke, ki dajo misliti. Saj skrivajo družinske tragedije, slabo domačo vzgojo ter neredno prehrano otrok in še marsikaj.
TUDI STATISTIKA o samomorih v Avstraliji me je presenetila. Uradni podatki povedo, da je od leta 1982 do 1992, torej v desetletju, napravilo v Avstraliji samomor 22,372 prebivalcev. Število
samomorov raste iz leta v leto. Med samomorilci prevladujejo ostareli, je pa zadnji čas tudi vedno več mladostnikov, ki si vzamejo življenje. Žensk je manj kot moških, je pa ob tem poročilu opomba, da je med njimi dosti več ponesrečenih poskusov. Ženske največkrat pravočasno rešijo z zdravniško pomočjo, ker si navadno hočejo vzeti življenje s tabletami.
Od avstralskih zveznih držav ima najvišje število samomorov Tasmanija. V primerjavi med mesti in deželo pa po številu samomorov prednjači dežela.
NA DUNAJU, glavnem mestu Avstrije, bodo v kratkem položeni temeljni za novo cerkev, ki bo posvečena svetima Cirilu in Metodu. Cerkev bodo gradili v znamenje povezanosti med škofijama Brno in Dunaj in bo prva cerkev na avstrijskih tleh, ki bo zgrajena v čast slovanskima apostoloma.
PET ANGLIKANSKIH ŽUPNU v Londonu je s svojimi pastorji na čelu sklenilo, da "se vrnejo v Rim", da sc torej spet zedinijo s katoliško Cerkvijo, od katere so njih predniki odpadli pod zahtevo kralja Henrika VIII. Ker pa so nekateri posamezni farani hoteli ostati anglikanci, obenem pa biti še vedno člani farne skupnosti, so se bralsko dogovorili: na enem oltarjev v cerkvi bodo lahko imeli svoje anglikansko bogoslužje, dočim bo
glavni oltar služil za katoliško liturgijo. Tako so prav po ekumensko ostali ena družina.
O ALBANCIH NA KOSOVU je poročala v Londonu organizacija "Amnesty International". Skoraj vsak dan dobiva od tam novice o nasilnih dejanjih, ki naj bi jih zagrešili policisti nad albanskim prebivalstvom. Njihovi odgovorni predpostavljeni ostajajo večinoma nekaznovani. V zadnjih letih so 4000 albanskih policistov zamenjali novi, ki so vsi srbskega in črnogorskega rodu. To je del načrtne politike, s katero naj bi zagotovila prevlado nad albanskim prebivalstvom Kosova. Zato zlasti mladi Albanci, ki želijo uteči temu zapostavljanju in raznim zlorabam, iščejo zavetja v tujini. Oblasti na Kosovu naj bi tudi preprečevale opazovalcem človekoljubnih organizacij vstop v deželo in s tem seznanitev z resničnimi razmerami na Kosovu.
MED DUHOVNIKI V ZDA je raziskovalni center treh katoliških univerz zbral izjave, ki povedo, da celibat sploh ne prištevajo med svoje težave, četudi ga danes v tisku tolikokrat navajajo kot naj večjo zapreko duhovniškega poklica. Glavni nevšečnosti, s katerima sc srečujejo, sta dve: način izvajanja avtoritete v Cerkvi in pa težko uresničljive in večkrat neizvedljive zahteve laikov.
[HfiHvunoni
Im m m 1 moTon ooinrnnv
V.F.L
A
MITSUBISHI „ MCro»V .
PANELCARE P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450
‘•‘MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
C
COLONIAL MUTUAL
CRASH
AITROVF.I)
KKPAIRF.R
KOTIČEK NAŠIH MI,ADIH
SLIKA predstavlja sestri LOLITO ll\l KARIN Žl-ŽEk v slovenskem paviljonu na Language Expo 94. Za našo skupnost sta opravili lepo delo.
Sta iz znane in spoštovane Žiikove družine naie sydneyske skupnosti. Oče Vincenc je po rodu od Sv. Jurija pri Mariboru, mama Erika pa je bila rojena v Doliču v Prekmurju. Lolitaje bila krščena v prvem letu obstoja slovenskega verskega središča, torej Se v stari leseni cerkvi, prvo obhajilo in birmo pa je prejela že v novi. Poleg Študija - gimnazijo je končala v Rev-esby ■ je dosegla lepe uspehe tudi v Športu, v teku preko zaprek. Tekmovala je za NSW, pa tudi za Avstralijo in kontno za svetovno prvenstvo na Japonskem. Po šestmesečnem tečaju za turizem je že skoraj pet let zaposlena kot uradnica za potovanja pri letalski družbi. Slovensko lepo obvlada. V Sloveniji je bila že velikokrat. Že nekaj časa je voditeljica folklorne skupine pri S.D.Sydney. Letos je organizirala potovanje in nastop skupine na 20. Mladinskem koncertu v Adelaidi. Lahko ji čestitamo, ker sta tako potovanje kot tudi nastop skupine odlično potekla.
Lolitina mlajša sestra Karin je prejela krst po rokah škofa Leniča na dan, ko je bila blagoslovljena nova cerkev si/. Rafaela leta 1973. Istočasno s sestro je pre-
NA SEMNJU
Žid si na trgu je Šotor napravil,
MŠp raznoter je na prodaj postavil: zlate verižice, krasne uhane, prstane, igle umetno kovane.
To se ti bliska, oj to se leskece, mede po izbici iskre zareče!
Tropa gledalek krog Žida se zbira, željno v zlato in srebro se ozira.
LiŽpa kupavajo vsakršne vrste, v lase in uha, na vrat in na prste.
Z liŠpom na roki, na vratu, na glavi pojdejo v cerkvo v nedeljo — k razstavi. Tebi, dekle, pa ni treba krasila, krasa dovolj si od neba dobila: ustne so ti nad korale rdeče, tvoje oko se nad biser leskeče; rože rastoče sred lilij obličja rajske brez tujega so lepotičja; kodri, ki venčajo umno glavico, kra'sijo bolj te kot krona kraljico; snežno beloto deviškega vrata le zatemnila bi vrvica zlata!
Lepa, najlepša si sama ob sebi, lišpa ni treba, oj deklica, tebi!
SIMON GREGORČIČ
jela pri nas prvo obhajilo in birmo. Tudi ona je dobila že več Športnih nagrad pri državnem (NSW) tekmovanju v teku ter skokih na daljavo in v višino. Zaposlena je kot recepcionist-ka v sydneyskem hotelu The York. Sodeluje pri folklorni skupini, ki jo vodi Lolita ter je sodelovala tudi na letošnjem Mladinskem koncertu.
Obema dekletoma želimo Še veliko uspehov. Starši, pa tudi njuna stara mama Roza Kulan, so upravičeno ponosni nanju.
Foto: Joie Košorok
OBVESTIL O
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri sporoča, da je spored konzularnih dni v novembru in decembru 1994 kot sledi:
NOVEMBER 1994
Melbourne, Vic., v nedeljo dne 20. novembra 1994 od 12.00 ure do 15.00 ure v prostorih Slovenskega društva Melbourne v Elthamu.
DECEMBER 1994
Adclaide, S.A., v nedeljo dne 11. decembra 1994 po maši v verskem središču v West Hindmarshu, od 14.00 ure do 17.00 popoldne pa v prostorih Slovenskega kluba Adelaidc.
Perth, W.A., v torek dne 13. decembra 1994 od 14.00 ure do 18.00 ure v prostorih Slovenskega kluba Perth.
Gold Coast, Qld., v nedeljo dne 18. decembra 1994 od 12.00 ure do 15.()0 ure v prostorih slovenskega kluba "Planinka", Cornubia.
Sydney, NSW, v ponedeljek dne 19. decembra 1994 od 15.00 ure do 18.00 ure v prostorih slovenskega kluba "Triglav". V torek dne 20. dccembra 1994 od 9.00 ure do 12.00 ure v verskem središču sv. Rafaela, Merrylands.
Melbourne, Vic., v sredo dne 21. decembra 1994 od 9.00 ure do 12.00 ure v pisarni SNS v verskem središču v Kew; od 15.00 ure do 18.00 ure pa v prostorih slovenskega kluba "Jadran".
Prosimo vse Slovence, ki želijo konzularno pomoč, da predhodno pokličejo telefonsko veleposlaništvo ter se dogovorijo za točno uro sestanka.
Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desetih do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj.
Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu:
ADVANCE BANK CENTRE - Level 6,
60 Marcus Clarke Street, CANBERRA C1TY.
Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pa pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P. O. Box 284, Civic Square,
Canberra, A.C.T. 2608
ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov
KZIZ£M AVfr/UL (k£ jlOViNUL |
CANBERRA, ACT - Zdi se mi prav, da se preko Misli javno zahvalim vsem, ki so kakor koli sodelovali pri organiziranju turneje zbora Gallus.
Ni moje mesto dajati oceno o petju zbora, želel pa bi zabeležiti le občutke nas, poprečnih ljubiteljev lepega petja in lepe slovenske pesmi. Zdi se mi, da se ne podajam v nevarne vode, če izrazim iskreno prepričanje, da Slovenci in tudi Avstrijci v Avstraliji še nismo slišali bolj kakovostnega zbora. Menim, da bi lahko rekel tudi petja, toda ta trditev bi presegala moje glasbeno znanje, zato ostajam pri zboru. Težko bo naša generacija še kdaj slišala podobno petje. Zakaj? Ker stane takšen zborov obisk okrog 160.000 dolarjev. Letalo, prevoz po Avstraliji, stanovanje in hrana okrog 4,000 dolarjev na osebo, pomnoženo s 40. Odgovor, kdaj in kako bi tak obisk lahko financirali mi sami, prepuščam vam. Izraziti moram le začudenje nad vsakim, ki nastopom Gallusa ni prisostvoval in jih podprl, ali pa jim je celo nasprotoval. Kaj več o tem ne bom razpravljal.
Turnejo Gallusa so financirali pevci sami, da so nam lahko prinesli slovensko pesem. Med njimi so študenti, navadni delavci, gospodinje, mame in stare mame, učitelji in profesorji. Nihče zaradi finančnih razlogov ni hotel ostati doma. Zbor podpira Krščanska kulturna zveza Koroške, celovški škof Capelari, pa tudi zbor sam pomaga s podporo prizadetim. Prišli so med nas, da nam prinesejo pesem in nas povežejo, saj so mnenja, da imamo tudi mi v Avstraliji podobne težkoče kot Slovenci na Koroškem. Želeli so nam pomagati, če je pomoč zaželjena, in nas povezati v eno občestvo z matičnim narodom.
Kvaliteta pevcev je zelo visoka, za kar gre v
f ■■ » * *	 ,	.	.	rrfrfrfffjffrffjjjfjffffifirffjj
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunsvvick 3056 Telephone: 387 8488
SLO V ENI A N FUNERAI. SE R VICE	™
A F I) A
Tel: 724 5408	f/	&muu£	?,čj	Fax:	728	2253
Sydneyskim Slovencem v č^su žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih
veliki meri zasluga izredno sposobnemu zborovodji, duhovniku in profesorju Jožetu Ropitzu. Njegov čut za natančnost glasov daje zboru kvaliteto, ki jo zaznava tudi nešolan ljubitelj glasbe. Dolgo ploskanje po vsaki pesmi na vseh nastopih in stoječ aplavz v farni cerkvi Srca Jezusovega v Kew so to še in še dokazali. Dobra ocena in navdušenje nad kvaliteto nastopov zbora se je širila, da je proti koncu turneje naraščala tudi udeležba. Prav pri Slovenskem društvu v Adelaidi je udeležba na koncertu dosegla višek. Navzoči so bili izredno radodarni s ploskanjem in priznanjem. Tudi v adelaidski slovenski cerkvici smo doživljali višek prisrčnosti, ko je domala vsako oko, vključno pevcev, bilo rosno.
Pevci tudi kot ljudje so bili zelo dobri, lahkočutni, uvidevni, dovzetni in kar je še dobrih
lastnosti. Navduševali so se nad Avstralijo in jo sprejemali z velikim zanimanjem. Vsak kenguruj, koala, pingvin, noj, ptič in zajec jim je bil v veliko razvedrilo. Uživali so slovensko in avstralsko gostoljubnost, se veselili nad vsako posebnostjo naše prostrane dežele. Velike razdalje, nujno povezane z utrujenostjo, jim niso bile v breme, niso se pritoževali nad pomanjkljivostjo ene ali druge vrste in res hvaležno so sprejemali vsako uslugo. Takih gostov si lahko res samo še želimo.
Kvaliteta ljudi sc kaže tudi pri njihovih vztrajnih pevskih vajah. V Celovcu se zbirajo vsak četrtek iz vse Koroške: iz Ziljske doline, iz Roža in Podjune, za Evropo že kar velike razdalje, /daj so nam bili pripravljeni prinesti svojo visoko pevsko kulturo brez vsake zahteve. Le malo smo prispevali k njihovim izdatkom, pa so bili kljub temu zadovoljni in hvaležni. Želeli smo jim pripraviti lepo udeležbo na koncertih, kar žal nismo vedno uspeli, pa so bili tudi pri skromnem občinstvu v Alburyju in še kje ob nastopu z dušo in telesom pri ljudeh. Prav za mala občestva so bili posebno prisrčni. Zatrjevali so, da jim ni za veliko število, ampak za navdušenje poslušalcev za njih pesem.
Obisk Gallusa je bil res uspešen. Navdušili so slehernega poslušalca, mi pa smo jim uspeli pokazati Avstralijo, morda celo lepšo kot jo poznamo sami. Kot sem že omenil, so k temu pripomogli gostje sami, v veliki meri pa naši dobri rojaki v vseh krajih, kjer je Gallus potoval. Moj dopis je v prvi vrsti namenjen dati priznanje članom Gallusa, zborovodji prof. Ropitzu in vsem
i — —	--------------—^.,
'	Melbournskim	Slovencem	se	priporo^	,
;	KAMNOSEŠKO PODJETJE	;
|	GIOVANIMI VERGA MEMORIALS
Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.	!
;	85—87 Travvalla Ave., Thomastown, Vic.	|
< Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474 J
'	Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru.	J
,	Garancija za vsako naSe delo!	»
1	m	mm mm mm wm T ■ »
Manufacturcr ol
m
Premium Qualit\
Smallgoods
mr.
Melbournskim Slovencem se priporoča
SMALLGOODS
209-215 St. George's Rd. North Fitzroy, Vic. 3068
Tel.: 481 1777 Facsimile: 482 5411
Nudimo prvovrstne kranjske klobase, sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne odlične mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas: naše mesno podjetje nadaljuje tradicijo vam vsem znanega dolgoletnega podjetja JOHN HOJNIK
požrtvovalnim organizatorjem turneje. Naj mi bo oproščeno, da ne morem našteti vseh dobrih ljudi, ki jim gre zahvala, omeniti pa moram vse patre frančiškane, vse predsednike Slovenskih narodnih svetov in predsednike Slovenskega društva Syduey, Melbourne, Adelaide in Canberra ter društva "Snežnik" Albury-Wodonga. Izrecno izražam priznanje gospe Jožici Gerden, ki je uspela pritegniti Milduro od farne skupnosti do televizije. Lepa hvala tudi g. Stanku Proscuaku, g. Simonu Špacapanu za tiskanje, gospodu in gospe Lcbcr, gospodu in gospe Žagar za ogled Lightning Ridgea, gospe Končina za organizacijo v Adelaidi in vsem drugim, ki so kakor koli prispevali. Zahvalo izražam osebno in v imenu vseh članov Gallusa.
Velik uspeh je zbor Gallus dosegel tudi z obiskom avstrijskih društev. Menda je prvič na svojih turnejah nastopal tudi zanje ne izključno z nemško pesmijo. Tudi pri teh nastopih je bil velik poudarek na zborovemu imenodajalcu, znamenitemu slovenskemu skladatelju Jakobu Petelinu-Gallusu, ter slovenski narodni in umetni pesmi. Dr. Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze, in dr. Verbinc, Gallusov tajnik, sta spretno predstavila poslanstvo slovenskega zbora ter prikazala nemško govorečim Avstrijcem slovensko dediščino.
Žal mi je, da je ob takihle obiskih slovenska skupnost v W.A. zaradi silnih razdalj prikrajšana. In opravičiti se moram tudi našim rojakom v Queenslandu. Gallusu sem predlagal nastop tudi med njimi, zlasti še zato, ker bi pri njih lahko spoznali Avstralijo še v drugi podobi. Na žalost so morali svoj obisk omejiti na tri tedne, ker je več članov zbora bilo vezano na dopust.
Še enkrat srčna hvala in lepe pozdrave vsem rojakom! - Cvetko Falež
MORTLAKE, NSW - Moj mož Dušan se je nedavno pripeljal domov s taksijem, katerega šofer je bil Kurd iz Iraka. Ko je Dušan na vprašanje taksista odgovoril, da je Slovenec, je ta postal ves navdušen. Povedal je, da Slovence pozna: p. Bazilij v Melbournu ga je ob prihodu v Avstralijo sprejel v Baragov dom ter pazil nanj in na druge fante, jim
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1CIAN LUBI PIRNAT 18 WRtt>GWAY A VE., BIJRVVOOD, Vic. Telefon: 808 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs.
Admiral Motor Inn
Vaia gostitelja st* M U R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odljino opremljena stanovanja.kopalni oazen.sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po ielji . . .
Samo par minut hoje do plate in trediiča mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
pomagal pri iskanju dela ter jih prepričeval, da so začeli štediti in nositi na banko. Začuden je bil, ko je slišal., da pater Bazilij še ni kardinal. Po njegovem si je zaslužil.
Prijetna zgodba in škoda bi bilo, da bi je naša kronika ne ohranila. - Prisrčen pozdrav! - Saša Lajovic
GEELONG, VIC.- Ob izgubi ljubljenega moža in očeta JAKOBA KUHARJA, ki nas je zapustil dne 23. septembra po težki bolezni, se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v dneh žalosti. Zahvala slovenskemu duhovniku p. Tonetu in vsem ostalim, ki ste sc zbrali k molitvi rožnega venca in pogrebni maši ter spremili rajnega na zadnji poti. Enako vsem, ki ste darovali cvetje.
Počivaj v miru, dragi Jakob! Ne bomo Te pozabili! - Žalujoči žena I^ojzka Kuhar, sin Dani, hči Sylvija z zaročencem Rafaelom ter bratje in sestre v Sloveniji.
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM
North Melbourne 189 Boundary Road, 328 3999
CJb
TOBIN BROTHERS funeral direetors
Malvern 1382 High Street. 509 4720
Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
na USLUGO v ČASU ŽALOVANJA
n3xoMa dmiina
razpisuje NATEČAJ za originalno dramsko delo - skeč, komedijo ali kaj podobnega. Vsebina dela naj bi bila iz avstralsko-slovenskega življenja (lahko v stilu "VVogs out of VVork"). Pisano naj bo v slovenščini ali v slovensko-angleški mešanici, kakor jo največ slišimo po naših družinah v Avstraliji. Najboljši dve deli bosta nagrajeni s spodbujevalno nagrado sto ter petdeset dolarjev.
Prijavi se lahko vsak, še posebno pa vabimo mlajšo generacijo. Najboljša dela bomo skušali vprizoriti.
Rokopise pošljite do 31. decembra 1994 na naslov: IGRALSKA DRUŽINA MERRYLANDS P.O.BOX 280, MERRYLANDS 2160 NSW Ivan Koželj, predsednik
OKTOBRSKA
KRIŽANKA
ReSitev pošljite vsaj do desetega novembra na uredništvo!
I
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Komunisti so se res izpeii, dirigirajo pa še vedno.
+ O mrtvih vse najboljie, ampak kdo bo to dočakal!
+ Z obžalovanjem se spominjamo dobrih starih časov. Da se le ne bi vrnili!
+ Tisti, ki zablodi, gre najdlje.
+ Kdor ne misli, lahko posluia vsakogar.
+ Enakopravni smo, vendar so med nami tudi bolj enakopravni.
+ Najbolj žalostno je, kadar je vse Šala.
+ Nihče ne more spočeti toliko Rdečih kapic, kolikor je nas volkov.
+ Niso nam S/e vse jahte po vodi!
+ Za vstopnico v raj je dušo prodal hudiču.
+ Ne prizadevajte si biti v večini — večina je mrtva!
+ Najbolj črvivi so tisti, ki jih nikoli ne gloda črv dvoma.
+ O zgodovini civilizacije pričajo njene razvaline.
“Si dobil moje pismo?”
“Kaj misliš tisto pismo, v katerem si me prosil za posojilo?”
“Da, da, tisto!”
“Ne, nisem ga dobil.”
“Le kako bi se ti imel brez mene,” poočita žena.
Mo?. pa:“Natantno tako, kot je zapisal Prešeren: Mi mirno plavala bi moja barka . . .”
“Ne razumem vas moSkih. Stalno pijete, Četudi niste Žejni.”
“To je tako, kot pri vas ženskah: Vsakih pet minut se gledal v ogledalo, Čeprav nisi lepa.”
1. Oktober je kot maj imenovan tudi .. . mesec.
2. Prve živalce, ki so s svojo navzočnostjo pozdravile božjo Mater in novorojenega Jezusa.
3. Poleg Jezusa Mariji najbližja oseba.
4. Kraj, kjer je Jezus na Marijino priprošnjo naredil prvi ČudeŽ.
5. Eden kraljevskih darov treh Modrih Jezusu.
6. Moški osebi, ki se ji prikazuje Marija, pravimo tako.
7. Bogu posvečen dan.
8. Zunanji znak Marije - Kraljice vesolja.
9. Angelski pozdrav Mariji.
Ce si našel in vstavil pravilne besede, ti črke v debelem okviru po sredi od zgoraj navzdol povedo misel meseca oktobra.
HOJA ZA KRISTUSOM Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je na poti in jo kmalu pričakujemo.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale ofci. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kevv. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev.
ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izSla pravkar v Ljubljani. Cena je 25 dolaijev.
JEZUS DOfeRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklič - Z velikimi črkami za slabe oči. - Cena 10 dolarjev.
0
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolarjev.
ZA PEST DROBIŽA je najnovej-Sa pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigjlije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
SLOVLMIAh, AUSTfiAUAN
1995
GROUPS FOR SLOVENIJA
Book now for 4 economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney in May - June - July and August 1995
SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. No: 302 1 8
mJ 1
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO	ffl/MJI/Jj
POTOVANJE NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1995	j DON V Al
mvE L
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . ..
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila,
da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vit. 3109 Telefon: 842 5666