V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-hmo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Preko učiteljstva?
(K izpremembi referenta v ministrstvu).
Ko smo pred dvema mesecema izve« deli, da so sile na delu, ki hočejo odstraniti prosvetnega referenta v oddelku za Slove« nijo, tov. Flereta s službenega mesta, ni« smo mogli verjeti, da bi bili taki nameni resni. Nismo mogli verjeti, ker smo vedeli, da je tov. Flere strokovnjak, kakršnih je malo v upravi našega šolstva. Mislili smo, da je to le ena tistih vesti, ki jih rode časi kriz, kakršne preživljamo neprestano in iz katerih se menda ne moremo izmotati vzlic škodi, ki jo trpe vse naše javne zadeve, vse naše javno in zasebno življenje.
Dasi nismo močii verjeti vesti, ki je šla tiho skozi vrste prizadetih, vendar smo se takoj dvignili proti nameri. Obrnili smo se do merodajnih osebnosti, ki soodločajo v takih stvareh, in smo — žal — izvedeli, da vest sama ni brez podlage. Protestirali smo • in smo dosegli obljubo, da se bo namera revidirala, ker res ni zadostnih razlogov, da se odstrani s svojega mesta mož, ki je veliko storil, da je ostalo naše šolstvo na svoji višini, in ki je užival zaupanje učitelj« stva. Protestirala so tudi društva našega poverjeništva protestiral je širji sosvet, protestiral je Izvršni odbor vse organizacije UJU v Beogradu.
Volja in želja učiteljstva je bila menda dovolj vidna tudi za odločujoče.
A kakor je učiteljstvo razvidelo že iz zadnje številke stanovskega lista, je vse naše delo proti skritim silam zaman, naš glas je glas vpijočega v puščavi. Obljuba o reviziji namere se je pohodila in nihče ni čutil potrebe, da bi nas vsaj obvestil, zakaj morajo stvari svojo pot — preko nas.
Da govorimo odkrito: danes smo za razočaranje bogatejši. Nismo tako mivni. da ne bi vedeli, kako mora v spopadih na« sprotnih si sil umakniti se slabejši, kako podleže v igri raznih koilsti tisti, ki je manj nasilen. Toda v slučaju odstranitve pro« svetnega referenta v slovenskem oddelku ni šlo niti za interese, niti za načela. Tu se je odstranila le oseba in nikak sistem. Že zato je dejanje škodljivo in odijozno. In da bo stvar še gorostasnejša, sta bila tu dve nasprotni si sili na delu da se je zgodilo, kar se je zgoicMo. Tako vsaj čujemo.
Spričo takih razmer moremo samo ob« žalovati razvoj dogodkov, ki bo obrodil ne« zdrave posledice. Kar se je zgodilo, je znak, da se pri nas razvijajo stvari kakor se ne bi smele. Kar se je zgodilo, pomenja, da se bolj in bolj rušijo pod nami trdna, zdrava tla. Kdor je tega kriv, je kriv negotovosti, ki prehaja v zavest poedinca, je kriv ne« stalnosti, ki se uvaja v vse javno življenje države. Širjenje občutka nestalnosti vsega obstoječega more biti v prilog strankam ni pa in ne bo nikdar v interesu države. Zato obžalujemo odstranitev dosedanjega pro« svetnega referenta za Slovenijo kot dejanje, čigar škoda je mnogo težja kakor se je mi« slilo, ko se je brez dognanih in res tehtnih razlogov sklenilo in izvršilo. Nikakor ne uvidevamo potrebe tega koraka in nujnosti, da se je storil. Ako pa .se je storil brez globljih razlogov, brez ozira na šolstvo, po« tem je — v državi Danski nekaj gnilega. Tudi malenkostni slučaji, ki so zvezani z raznimi sumnjami, nas ne odvrnejo od tega naziranja.
Kakor smo že povdarili, je užival bivši prosvetni referent za Slovenijo zaupanje učiteljstva, ki je — izvzemši neznatno pe«
ščico — organizirano v poverjeništvu UJU Ljubljana. S tem je rečeno, da je učitelj« stvo videlo v njem upravnega uradnika, ki je znal doseči zdrav napredek našega šol« stva in obenem zadovoljstvo učiteljstva, brez česar ne more ostati šolstvo na višku. Prosvetni referent si je torej znal pridobiti pomoč učiteljske organizacije pri vsem svo« jem delu za šolo. Mislimo, da je to dejstvo tako važno, da državnik ne more indife« rentno nuno njena. Vse javne ustanove morejo uspevati pod silo\ vladne avktoritete. Toda njih popoln razvoj more jamčiti ven« dar šele družabna avktoriteta. Ali ni tega p'omislil, kdor je šel preko vseh izjav, ki jih je predložilo učiteljstvo po svoji organiza« ciji? Ali je koristno, da se prezira moralna sila enega stanu, ko gre za prospeh tako važne državne ustanove kot je prav osnov, na šola? Ali je potrebno, da se potisne ob stran organizac ja, ki se sama bori za zdrav razvoj šolstva? Ali je potrebno, da se na« ravnost briskira zaradi zadev, ki nimajo posebnega pomena menda niti za interese poedinih političnih strank, torej zaradi majhnih, nenačelnih in za stranke brezpo« membnih zadev, se napravi velika in dale« kosežna pogreška?
Zlo je, ako se to godi. Ponavljamo: obžalujemo, da so take stvari mogoče! Ob« žalujemo tem bolj, ker je naši organizaciji bolj do dobrega osnovnega šolstva, kakor pa do koristi učiteljskega stanu. Ne bojimo se tega povedati pred vsem organiziranim učiteljstvom, pred onim učiteljstvom čigar ideal zem ne prenaša le težkih žrtev am= pak si še sam nalaga dela koristnega na« rodu. Kdor prezira organizacijo takega sta« nu, počenja stvari o katerih dalekosežnosti si morda niti ni v svesti. Če jih pa počenja vedoma, je greh dvojen. Vemo pozitivno, da je bilo našemu referentu šolstvo pred vsemi personalijami. Učiteljstvo prepušča vso odgovornost onemu, ki misli, da je po« trebimo in primerno prezirati stan in mnenje organizacije. Nujno je, da to danes javno povemo.
Učiteljska organizacija ni strankarska, ni fakciozna. Preveč smo trpeli, ko so nas izigravali z raznimi prevarami. Ta čas je prešel, učiteljstvo je spregledalo igro. Da« nes ima organizacijo, ki se več ne da izigra« vati. Hočeš«n'očeš bo moral s tem računati, kdor odloča o šolstvu in učiteljstvu. Ako vidi v učiteljstvu, ki ni še nikdar izdalo na« roda, činitelj, ki ga je vredno upoštevati, bo upošteval organizacijo, ki je edini za« stopnik vsega stanu. Ako meni, da je pa« metno iti preko učiteljstva, bo šel avtokrat« sko preko njegove organizacije. Toda v tem slučaju naj ve, da gre preko treh tisoč lju« di, ki še vedno nekaj pomenjajo v sloven« ski javnosti. Naj ve, da si bo stan ta neod« pustni prezir dobro zapomnil in da bo v pravem trenutku znal izvajati posledice.
Učiteljstvo se je v teku zadnjih let marsikaj naučilo, predvsem pa se je odva« dilo hlapčeyati. Naj ve javnost, da si tega učiteljstva ne bo pridobil, kdor gre preko njega v njegovih lastnih stvareh, kdor mi« sli, da lahko odloča o njem — brez njega. Vemo, da je mogoče preko nas tudi v naših življenskih vprašanjih. Toda če se bo to že godilo, bomo skrbeli, da bo stan z ena« kim denarjem plačeval svojim — prijate« ljem.
Organizirano učiteljstvo pa opozarja« mo, da se je spet enkrat ukrenilo, nekaj ils* rečno proti volji, proti mnenju organizacije. Nismo zahtevali ničesar nemogočega, a ni« smo uspeli niti v taki zadevi. To je znak, da se učiteljstvo ne upošteva in je dokaz, kako se misli o vsem stanu. Kakor nam je to grenko, ima za vse učiteljstvo dragocen nauk. Uravnajmo svoje delo tako, da bomo končno onemogočili preziranje stanu, ki ne zasluži tega niti po svojem poslanstvu niti po svojem pomenu in številu v ljudstvu!
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Macedonske razmere prihajajo tudi v Slovenijo!
Kam plovemo?
Naravnost povedano: veliko ljubše bi nam bilo, če bi se nam ne bilo treba ukvar« jati s stvarmi, o katerih smo primorani pi= sati. Mislimo na razmere v dravski in me« žiški dolini, ki postajajo vedno težje. Po vsej slovenski domovini živi lahko učitelj« stvo mirno, celo v Prekmurju, le v imeno« vanih predelih se gode stvari, ki se ne bi smele goditi. Ponos Slovenije je bil vedno modra, trezna uprava, odgovarjajoča mo« dermim administrativnim nazorom. Ta Ide« al se je pri nas tudi kolikor toliko dosegel, le v mežiško«dravski dolini se bližamo raz« meram, ki so 'bile mogoče samo v turških vilajetih.
Mežiško«drav,ska dolina je bila stoletja pod stopalom tujih veljakov, zato je naš živelj tod nezaveden in izkoriščan še danes v tuje namene. Šele po dosegi naše državne samostojnosti se je začelo ljudstvo tod ne« koliko zavedati svojega rodu svojega jezi« ka. Prej ni imelo niti kulturnih niti gospo« darskih organizacij, da bi se ž njimi otreslo raznarodovalnih vplivov. A če jih je kje imelo, ni smelo blizu, ker mu ni dovolil tuji gospod. Tako je bilo mogoče, da so veljale cele občine za nemške, dasi so bivali v njih po ogromni večini naši slovenski, žal, ne« zavedni kmetje in delavci.
LISTEK.
Reforma šole.
Sestanek za delovno šolo v Mariboru.
V nedeljo, dne 16. t. m. sta priredila Pedagoška Centrala za mariborsko oblast in odbor za reformo šole UJU v Mariboru se« stanek za delovno šolo. Sestanek se je vršil v Kazinski dvorani in je trajal dopoldne od 9. do 13., popoldne pa od 15. do 18. Sestan« ku je predsedoval g. dr. Žgeč. Poročali so tovariši: Bukqjvčeva, Viranc, Dol« gan, Jurančiič, Šuligoj, Kavčič, Župnek, Roš, Dobršek ter g. oblast« ni nadzornik S e n k o v i č. Pismeno poro« čilo je poslal tovariš Pibrovec. Niso se podajali teoretični referati, pač pa je vsak« do govoril iz svojega dela v šoli, o poti, po kateri je dospel do pojma o delovni šoli, o pojmovanju, o sredstvih lin o svojem načinu. Popoldne se je razpravljalo o razmerju med delovno šolo in rakotvornim poukom. G. oblastni nadzornik Senkovič je naglašal najvažnejša načela v delovni šoli, zlasti skupnostni pouk, delovni princip in domo« rodnost 'in povdarjal, da je uspeh delovne so e odvisen od učiteljev samih; delovne sole ne more razumeti, kdor je ni sam pre«
izkusil. Iz drugih poročil je bilo razvidno, da se je začel med nami uveljavljati kmetski tip delovne šole, kar nas le uverja, da je pri delovnem pouku zelo važno načelo produk« tivnosti. Zaznalo se je, da nam je potreben še industrijski tip. Pri diskusiji o rokotvor« nem pouku se je dognalo, da je mogoča de« lovna šola 'brez rakotvornega pouka, da pa šola še ni delovna, če se poučujejo deška ročna dela kot predmet. Po sestanku se je zbralo nekaj zastopnikov Pedagoške Cen« trale in odbora UJU ter se razgovarjalo, kako bi organizirali propagando in udejstvo« vanje delovne šole po vsej Sloveniji. Ugo« tovilo se je, da je nujno potrebno, da se tudi v Ljubljani ustanovi Pedagoška Centrala, ki bo delovala med učiteljstvom v ljubljanski oblasti, kot že deluje Pedagoška Centrala med učiteljstvom v mariborski oblasti. Brez knjižnice ni mogoč študij delovne šole. Obe Centrali in samoizobraževalni odbor UJU naj bi delovali vzajemno. Udeležba je bila prav dobra (nad 100 tovarišev ¡in tova« rišic iz obeh oblasti). Tovariš Vrane je razstavil risbe, deška ročna dela in delovne knjige svojih učencev. Razstava je udele« žence zelo zanimala. Videlo se je, da so taki sestanki potrebni in koristni, zato se bodo med letom še priredili. (Obširneje poročilo priobčijo . prireditelji v »Popotniku«, ker spada tja, na kar opozarjamo že danes).
Z razrušenjem avstro«ogrske monarhije se je pričelo tudi v teh predelih polagoma jasniti. Prišel je semkaj slovenski inteli« gent, prišla sta slovenski duhovnik in uči« tclj ter sta začela ©rati ledino. Ni bilo to ne lahko ne hvaležno delo. Stoletni kulturni in posebno gospodarski vpliv nemških »Herrenbauerjev« je naše ljudi tako potla« čil, da se je bilo treba sedaj lotiti dela z največjo požrtvovalnostjo. Naravno bi bilo, da slovenskega inteligenta, buditelja v teh krajih podpirajo vsi, ki čutijo vso narodno in socialno 'bedo slovenskega ljudstva v teh predelih. Tudi socialno! Saj še danes čuje« mo nemške podjetnike in veleposestnike v teh krajih, ki samozavestno povdarjajo svojo gospodarsko premoč. Naloga dobre uprave tod bi bila, da ščiti pred nasilji in izkoriščanjem našega malega človeka ter mu pomaga do veljave, ko tvori vendar povsod veliko številno večino.
A kaj vidimo? Namesto da bi ga bra« nili, se slovenski inteligent. v teh krajih in v prvi vrsti učitelj, nad katerim se menda lahko vsakdo znaša, zasleduje in preganja. Bomo navedli dejstva: Mož, ki se je deset« letje boril za narodno stvar v najbolj zagri« ženem tujem gnezdu, se prepušča samo« volji neodgovornega, slučajno izvoljenega, župana, ki ne zna našega jezika! Prosimo: samovolji v zadevah kraj nega šolskega s ve« ta! Drugi naš tovariš, član nacionalnih or« ganizacij, se sumniči protidržavnosti! Tretji je stalno pod očmi orožništva, menda samo zategadelj, ker stori v svoji šoli iz ljubezni do zanemar jainega ljudstva veliko več kot bi bila njegova dolžnost! Isto bi lahko na« vedli tudi glede drugih učiteljev. Zopet f3ru« gim se delajo hišne preiskave, četudi vedno z negativnim uspehom! Take stvari se mno« žijo kakor da smo kje v Macedoniji in ne v Sloveniji, ki je vedno uživala sloves mo« derne, evropske uprave!
Značilno je, da se vse te stvari poče« njajo proti učiteljstvu. To ni slučajno. Nek« do mora imeti največji interes na tem, da se ugotovi, kako zažiga slovensko učitelj« stvo državne meje. Ako se ne more ugo« toviti, pa naj se vsaj ustvari sum in videz! Mrzlično iščejo dokazov, ki jih ni, in potf« tikajo našim tovarišem, ki nočejo biti po« nižni sluge dvomljivih veličin, stvari, ki meje na veleizdajo. Izzivajo ukrepe, ki že sami po sebi — četudi ničesar ne dosežejo — mečejo nevaren sum na vse one, proti katerim so naperjeni. Tako postane končno ta izzvana, navidezna potreba jasen, neiz« podbiten dokaz, da so nujni brezobzirni udarci proti vsem, ki so zakrivili — pre« iskave.
ZVONČEK
1. in 2. številka sta izšli!
Tovariši cel Opozorite stariše in otroke, da javijo oprati naročbo!
Toda taka taktika — kakor je zločin« ska — je preveč prozorna, da bi mogla uspeti. Naj pazi, kdor se je poslužuje, da ne pade nazaj nanj! Kdor je pritiral tako daleč da mora ubirati take nevarne poti, ima gotovo težke vzroke, tako težke, da ga tlačijo k tlom. Ne bomo raziskovali teh vzrokov, ker nismo za to poklicani. Pove« dati pa moramo, da je sistem, ki se je za« čel uvajati, nezaslišan in da ne bo dosegel svojih namenov. Naj je kdorkoli, domačin ali tujec, ki hoče ustvariti videz protidr« žavne nevarnosti — ne smejite se! — bo pogorel s svojimi zločinskimi klevetami. Čas je, da se tako počenjanje, vredno Mac« chiavellija, že enkrat ustavi! Poklicani fak« torji naj posežejo vmes in naj vzpostavijo zopet normalne razmere, zakaj sedanje zorijo v nevzdržnost. Je že tako, da rodi prokletstvo slabega dejanja vedno spet le zlo. Silno hvaležno bi bilo seči vsemu, kar se godi, prav do dna. Ako bomo prisiljeni storiti to v varstvo našega zasledovanega učiteljstva, bomo storili to na pristojnem mestu, zakaj vse ima svoje meje.
Strici.
' Zopet moramo spregovoriti odkrito in brezobzirno besedo, in ta velja načinu, ka« ko se namešča primorsko učiteljstvo v Slo« veniji.
Resnica je, da je zapustilo v teh letih obilo učiteljev Primorje in odšlo v rodno državo brez sile, brez zadostnega vzroka; tako, radi komodnosti. Kako so vsi ti ljudje vzpeli, da jih je prosvetna uprava name« stila, to je drugo vprašanje in to hočemo danes osvetliti.
Govorim s tovarišem, ki ima vloženo prošnjo za mesto v Jugoslaviji, pa mu re« čem: »Kako je mogoče, da te sprejmejo, saj velja načelo, da brez sile naj nihče ne za« pušča domače zemlje?« Pa mi odgovori: »Treba je imeti »strice« tam, pa prodereš. Kdor ima »strica« v Jugoslaviji, ta gotovo dobi mesto.« Te dni sem srečal mlado go« spodično, ki ima sorodstvo tam nekje v Mariboru, pa je sama nastavljena v Pri« morju. Končala je učiteljišče pred dvema letoma v Tolminu in ni bila odpuščena, ne na katerikoli drugi način preganjana, pa je dobila službo v mariborski oblasti. Oba slučaja pričata, da manjka za nameščanje primorskih učitelje-^ objektiven kriterij, ali pa, oblasti temu strogo ne slede.
Vemo, da je načelno šolsko politično stališče popolnoma drugo, kot izkazuje praksa; zato je naša dolžnost, da se zavza« memo z vsemi silami za to, da učiteljstvo ne bo uhajalo preko meje po zasebnih pri« poročilih ter da se izključi možnost, da v zadevi nameščanja primorskih učiteljev po« sredujejo zasebno razni strici.
V interesu pravičnosti, v interesu šol« sko«političnega vprašanja tu in preko meje je to. Dosedanja praksa ubija v učiteljstvu vero v pravičnost in v avtoriteto oblasti. Kar je velika škoda, ruši se s tem discipli« na med učiteljstvom v Primorju. Onim, ki imajo nalogo, da to vprašanje v objektiv« nem pravcu rešujejo, je izpodjeden delo« krog.
Lahko bi navedli težke slučaje, kjer so prešli naši tovariši brez hude sile iz Pri« morja v Slovenijo. Vsi ti ljudje so se iz« muznili skrivaj, s pomočjo zasebne protek« cije v udobnejše razmere. Privoščimo jim udobnost, ali istočasno moramo trdo pribiti, da je 'bilo njih junaštvo klavernega značaja, če so uporabili že prvo lokalno premestitev kot vzrok za prošnjo v Jugoslavijo. In če se ti ljudje danes bahajo in hočejo uživati prednosti kot narodni mučeniki, jim pove« mo mi trpini, ki smo še ostali, da naj od« lože ikrvno mučeništvo, kajti ta čaka onega, ki bo poslednji zapustil sužnjo deželo ob Jadranu; onega, ki bo doprinesel narodu v korist slednje trpljenje in preganjanje.
Vsem možem pa, v katerih rokah sta pravica in moč, objektiven pravec mora biti vodilo pri nameščanju in ne zasebna protekcija. Zaprite vrata vsem stricem ki prihajajo, da bi redčili našemu rodu tam preko meje vrste kulturnih delavcev in vti« hotapljali svoje ljudi k udobnegu ognjišču.
{ Mir.
Vsem članicam in članom, volilcem (kam) v disciplinsko sodišče!
Z odlokom ministrstva prosvete je uki« njena dosedanja naredba o disciplinskih sodiščih in izdana nova, ki se v nekaterih točkah razlikuje od prejšnje. Povdarjamo takoj, da se načelno z njo ne moremo stri» njati, še zlasti zato ne, ker docela odreka tovarišicam pasivno volilno pravico. Proti temu bo poverjeništvo ukrenilo vse potreb« no in se borilo dosledno vse dotlej, da pri« dejo tudi tovarišice do svojih pravic, kar je pa zvezano s težavami, ker se merodajni faktorji sklicujejo na določbe v ustavi.
Volitve se bodo izvršile prav tako, ka« kor zadnjič, t. j. vsak okraj ali srez voli po dva strokovna druga, ki sta na sedežu di« sciplinskega sodišča.
Da pokažemo enotnost in solidarnost naše organizacije tudi na zunaj in pa da se naši glasovi ne cepijo, smo določili v spo« razumu z okr. učit. dr. za posamezne okraje sledeče strokovne druge:
1.	Ljubljana mesto: Smole Albin, uči« telj v Ljubljani. Zaplotnik Ignacij, vero« učitelj v Ljubljani.
2.	Brežice«Sevnica: Erbežnik Ivan, str. učitelj v Ljubljani. Seme Anton, učitelj v Ljubljani.
3.	Črnomelj: Grum Rado, vad. učitelj v Ljubljani. Skulj Andrej, obl. nadzornik za šol. vrtove v Ljubljani.
4.	Kamnik: Petrovec Ciril, učitelj v Ljubljani. Tavčar Ivan, učitelj v Ljubljani.
5.	Kočevje: Puhar Karel, str. učitelj v Ljubljani. Pristovšek Fran, šol. upravitelj v Ljubljani.
6.	Kranj: Mlekuž Vekoslav, učitelj v Ljubljani. Mihelič Josip, str. učitelj v Ljub« ljani.
7.	Krško: Grčar Tit, šol. upravitelj v Ljubljani. Lavrič Pavel, učitelj v Ljubljani.
8.	Laško: Dimnik Ivan, šol. upravitelj v Ljubljani. Pavlica Ulrik, učitelj v Ljubljani.
9.	Litija: Mazi Vilko, str. učitelj v Ljub« ljani. Polak Janko, šol. upravitelj v Ljub« ljani.
10.	Ljubljana«okoI;ca: Potočnik Alojzij, učitelj v Ljubljani. Dermelj Mirko, str. uči« telj v Ljubljani.
11.	Logatec: Kobal Josip. str. učitelj v Ljubljani. Legat Stanko, šol. upravitelj v Ljubljani.
12.	Novo mesto: Marok Alojzij, učitelj v Ljubljani. Skulj France, sr. šol. nadzornik v Ljubljani.
13.	Radovljica: Kocijančič Ivan. učitelj v Ljubljani. Slapšak Julij, šol, upravitelj v Ljubljani.
14. Kastav: Fabjanič Niko, učiteSlj sr« bohrvaščine v Ljubljani. Saršon Pavle, uči« telj srbohrvaščine v Ljubljani.
V disciplinsko sodišče za mariborsko oblast:
1.	CeljesVransko: Hren Anton, šolski upravitelj v Mariboru. Rode Silvo, učitelj v Mariboru.
2.	Dol. Lendava: Skala Anton, šol. upra« vitelj v Mariboru. Cibic Drago, učitelj v Mariboru.
3.	Gornji grad: Ipavic Vojeslav, učitelj v Mariboru. Jordan Ivan, učitelj v Mariboru.
4.	Konjice: Malenšek Josip, učitelj v Mariboru. Lovše Ivan, učitelj v Krčevini.
5.	Ljutomer=Radgona: Karničnik Hen« rik, učitelj v Mariboru. Majcen Mirko, uči« telj v Mariboru.
6.	Maribor desni breg«Slov. Bistrica: Ko« žuh Mirko, šol. upravitelj v Mariboru. Kle« menoič Josip, šol. upravitelj v Pobrežju.
7.	Maribor=mesto levi breg« Št. Lenart: Alt Aleksander, šol. upravitelj v Mariboru. Kutin Josip, učitelj v Mariboru.
8.	Murska Sobota: Cvetko Franc, šolski upravitelj v Krčevini. Loparnik Peter, uoi« telj v Mariboru.
9.	PrevaljesMarenberg: Grčar Viktor, šol. upravitelj v Mariboru. Vrane Ernest, učitelj v Studencih.
10.	PtujsOrmož: Petrič Ludpvik, učitelj v Mariboru. Bratoš Fran, učitelj v Krčevini.
1. Slovenjgradecsšoštanj: Vomer Ivan, učitelj v Mariboru. Faganelli Anton, učitelj v Mariboru.
12. Šmarje«Rogatec«Kozje: Lukman Iv., šol. upravitelj v Mariboru. Arko Lavoslav, učitelj v Mariboru.
Na sedežu oblasti v mestu Maribor ni dovolj učiteljev s pasivno volilno pravico. Zato je prosvetna uprava zaprosila ministr« stvo dovoljenja, da sme pritegniti tudi bliž« njo okolico: Krčevino, Pobrežje in Studenec. Ako dovoli, je prav; če pa ne dovoli, tudi nič ne škodi, ker se izmed 18 učiteljev na sedežu oblasti še vedno lahko določi 12 za« stopnikov, t. j. toliko, kolikor se jih faktič« no potrebuje.
Da ne bo zmede, naj člani upoštevajo gorenjo kandidatno listo. Pokažimo svojo discipliniranost in s tem solidarnost ter moč naše organizacije. Pustimo morebitne osebne pomisleke in glasujmo složno! Vsako cepljenje obsojamo.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana dne 25. oktobra 1927. Andr. Skul} poverjenik. Jos. Kobal, tajnik.
Splošne vesti.
UČITELJSKA TISKARNA.
Širji sosvet pov. UJU je zavzel dne 2. t. m. prav jasno stališče do Učiteljske ti« skarne, ki je bilo objavljeno v zadnji šte« vilki »Učiteljskega Tovariša«. Vsa situacija in tudi vsa odgovornost je sedaj v rokah upravnega sveta Učiteljske tiskarne.
Sklep seje širjega sosveta se mora striktno izvesti.
Poverjeništvo si je stavilo na pokrajin« ski skupščini v Kranju kot svojo organi« začno nalogo izvesti koncentracijo stanov« skih gospodarskih sil. Temeljni princip tej akciji pa mora biti: pritegniti vse članstvo k stanovskim gospodarskim ustanovam. S tem dobe gospodarske ustanove tudi vnanje lice, kot last vsega učiteljskega stanu in na drugi strani moralno in materijalno podpo« ro in silo v vsem učiteljskem stanu.
Kdor ni tesen in ozkoobzoren, ta mora naravnost pozdravljati ta pokret med uči« teljstvom.
Da je bil sklep širjega sosveta tako ri« gorozen ima svoj vzrok v tem, ker je padlo med učiteljstvom zaupanje v dobro voljo upravnega sveta in to z ozirom na to, ker isti ni izvedel soglasne (izvzemši 2 glasov) volje rednega občnega zbora Učiteljske ti« skarne, da kooptira upravni svet od občne« ga zbora nominiranega zaupnika poverjeni« štva, dasi je bilo med tem že dvoje mest praznih v upravnem svetu. Ne bomo znova naštevali vse popustljivosti, skrajne popust« ljivosti s strani poverjeništva, saj to pričajo dopisi poverjeništva na Učit. tiskarno in dogodki na občnem zboru samem. Gornje je bil pa udarec v obraz vsemu učiteljstvu, katerega predstavnik je poverjeništvo, in tudi občnemu zboru Učiteljske tiskarne. Bivši poverjenik UJU tov. Anton Gnus je spričo takega postopanja raje izstopil iz upravnega sveta, kakor da bi nosil odgo« vornost za to pred zadružniki in učitelj« stvom.
Ker hoče poverjeništvo izvesti sklep pokrajinske skupščine, je prijavilo uprav« nemu svetu Učiteljske tiskarne nad 100 no« vih učiteljev in učiteljic, ki žele pristopiti k zadrugi kot zadružniki in bo prijavilo še nove člane, ki se priglašajo.
Nihče ne more oporekati, da ni sklep pokrajinske skupščine v Kranju v interesu zadruge, kakor nihče ne more izpodbijati trditve, da je vsako odlaganje ali odklanja« nje sprejema učiteljstva v zadrugo na kvar isti. Naravnost dolžnost upravnega sveta je sprejeti prijavljene člane v zadrugo in s tem privabiti novih, saj to ponovno nalaga upravnemu svetu revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug v zadnjem in predzad« njem revizijskem zapisniku. Pomislekov
ANKETA ŠOLSKIH UPRAVITE* LJEV LJUBLJANSKE OBLASTI. Na željo mnogih upraviteljev sklicujemo na dan 31. t. m. anketo šol. upraviteljev, ki se bode vršila na šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Začetek ob pol 10. uri do* poldne. V razpravi bodo odnošaji šol. upraviteljev do kraj. šol. odborov (pro* računi, tajniški posli itd.), do šol. oblasti itd.
Poverjeništvo UJU v Ljubljani, dne 25. okt. 1027.
Andrej Skulj, poverjenik.
Josip Kobal, tajnik.
menda ne more biti, ker če so prijavljenci dobri za državne učitelje, bodo menda tudi dobri za sprejem v zadrugo, ki se nazivlje učiteljska.
Učiteljstvo hoče jasnosti, ali so vrata Učiteljske tiskarne odprta vsemu učitelj« stvu ali le za gotov krog učiteljstva?
To smo hoteli povedati še pred odlo« čitvijo, da ne bo prav nikakih izgovorov glede odgovornosti!
—	Tovariše ki imajo opravka s krajev« n'mi šolskimi odbori in oblastnim šolskim odborom pozivamo, da nemudoma pošljejo svoje mišljenje poverjeništvu UJU, kako naj se izpremeni in popravi uredba o io'b« lastnih in krajevnih šolskih odborih. (»Ur. list« št. 55. od 18. maja 1927), ker isto pre« deluje sedaj Glavni prosvetni svet. Nujno je to potrebno, da ne bomo zopet presene« čeni, kakor smo to bili z revizijo disciplin« ske uredbe. Ne zanašajte se drug na dru« gega, temveč naj vsakdo pošlje takoj točno besedilo k poedinim členom, kako naj se iz« premene in dopolnijo, pa tudi oni, ki ni« majo direktno opravka s šolskimi odbori, naj se oglasijo s sviojimi nasveti. Ampak takoj!
—	Ponedeljek pred Vsemi sveti pouka prost. Ker pade letos praznik Vseh svetni« kov na torek, je prosvetni oddelek ljubljan« 'ske oblasti dovolil pod P. br. 8918 z dne 19.
oktobra 1927, da bode ponedeljek dne 31. oktobra 1927 pouka prost dan. Pouk se za« ključi v soboto 29. oktobra opoldne in se zopet prične v četrtek 3. novembra 1927.
—	Profesorji se smejo depolitizirati, samo osnovnošolsko učiteljstvo ne. Te dni smo čitali v vseh listih poročilo o občnem zboru profesorskega društva. Poročilo pravi, da »bodo kmalu vsi profesorji združeni v stanovski organizaciji, s čimer se bo njen pomen zelo povzdignil.« Tudi o meščansko« šolskem društvu so prinesli poročilo vsi li« sti brez razlike političnih strank ter se pri tem nič niso zgražali, da se meščanskošol« ski učitelji in profesorji depolitizirajo. Sa« mo osnovnošolsko učiteljstvo tega ne bo smelo storiti in bi moralo ostati še pod ku« ratelo ter bi moralo trobiti z organizacijo v en sam rog in bi ne smelo imeti svojega lastnega mišljenja, brez ozira na desno ali levo. Če meščanskošolska in profesorska or« ganizacija n.i škodljiva kot strogo stanovska za stranke, potem tudi osnovnošolska ne more biti.
—	Redukcija nadzornikov* V Srbiji, Stari Srbiji, Vojvodini in črni gori je re« ducirano število sreskih šolskih nadzorni« kov na 70. Ta iredukcija je izvedena v smi« slu finančnega zakona za l«to 1927./28. V Stari Srbiji so imenovani novi" šolski nad« zorniki.
. OPOMBA: Ako žele tov. upravite* Iji, da skliče poverjeništvo tudi enako anketo za mariborsko oblast v Mariboru, naj to javijo poverjeništvu ter predlagajo istočasno dan in kraj se* stanka.
— »Prosvetni biro«. Poleg ministrstva za prosveto imajo v Beogradu še poseben »prosvetni biro« v Makenzijevi ulici št. 40. Ta »prosvetni biro« razpošilja uradnikom sledeči poziv: P. T. Znano Vam je, koliko časa in denarja stane pot v Beograd, če hoče kdo tam opraviti svoje posle, zlasti z ozirom na našo počasno in precej kompli« cirano upravo. Da v tem oziru olajšamo posle vsem zainteresirancem, zlasti onim, ki imajo kaj opraviti v kakšnem ministrstvu ali v kakšnem uradu, smo ustanovili »Pro« svetni biro«. .V »Prosvetnem biroju« dela več naših priznanih prosvetnih in drugih oseb: učitelji, advokati itd., ki jamčijo za točne in zanesljive informacije. »Prosvetni biro« izvršuje sledeče posle: 1. Obvešča o prošnjah, pritožbah, o napredovanjih o imenovanjih in o vseh zadevah, ki spadajo v področje državnih uradov; 2. regulira penzije, predujme, invalidnine, potne stro« ške, prošnje za državljanstvo, dokumente o dovršeni službeni dobi itd.; 3. daje staršem vsa pojasnila glede šol, šolnine in privatnih izpitov; 4! po potrebi preskrbi »Prosvetni biro« tudi advokate ali druge strokovnjake. Vse te posle opravlja »Prosvetni biro« proti zelo skromni nagradi, in sicer: a) Za navad« ne informacije, n. pr., če je akt že vpisan ali kaj se je že naredilo — 100 dinarjev, b) Za večje in obsežnejše posle po pogodb:. Za vsak posel je treba poslati denar naprej. Mislimo, da bi bilo prav in koristno, če bi država ta »Prosvetni biro« podržavila lin ga izpremenila v »ministrstvo za posredovanje pri ministrstvih«. — Tako piše »Narodni Dnevnik«. — K temu pristavljamo še sledeče organizačno in stanovsko stališče: Smatramo za dolžnost državne uprave, da brezhibno vrši vse posle, ki so zgoraj ozna« čeni. Ako jih ne vrši, mora naša stanovska organizacija in narodni poslanai izposlovati pri ministrstvu, da izmenja one uradnike, ki ne vrše svojih dolžnosti. Za sramoto dr« žave moramo smatrati, če se mora uradni« štvo posluževati privatnih posredovanj, da pride do svojih zakonitih pravic. Ako se pa morda s privatnimi posredovanji pride tudi do pravic, ki zakonito ne pripadajo, je to korupcija. V interesu vsega državnega uradništva je, da se take razmere odpravijo, ker so nezdrave. Zahtevamo od UJU v Beo« gradu, da da samo polno zaščito svojemu članstvu ter energično zahteva od gospoda ministra, da bodo držayni uradi poslovali brezhibno ter s tem obvarovali državno uradništvo pred posebnimi izdatki za dose« go svojih zakonitih pravic. V čast države in blagor državnega uradništva to najenergič« nejše zahtevamo!
—	Zaradi svojega govora na skupščini UJU je bil pozvan na odgovor tov. Konic od g. ministra prosvete. Izvršni odbor UJU je razpravljal na svoji seji v tej smeri, da prepreči take slučaje, posebno ker so izne« šeni često že ostrejši govori na skupščinah in se ni nikdar zaradi tega proti njim po« stopalo.
—	Po razširjenju šol in imenovanjih v mariborski oblasti. (Nekoliko odgovora na članek v »Učit. Tov.« štev. 12. z dne 4. okto« bra 1927). Z zadovoljstvom čita človek o iz« boljšanju razmer — še bolj pa veseli to uči« teljstvio, ako vidi, da se v resnici boljšajo šolske razmere in čita poročila, katera ugo« tavljajo.uspeh na prosvetnem polju. Ko smo tukaj v svetolenarškem okraju čitali članek pod gornjim naslovom, smo ga z nezado« voljstvom sprejeli. O tem članku se je go« vorilo pri zadnjem učiteljskem zborovanju 15. oktobra 1927 pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Sklenilo se je poslati od društva popravek in to z dejstvi. Lenarško okr. dru« štvo ima 9 šol z 52 razredi in vzporednici. Nameščenih učiteljev je pa samo 36 in to v sredini oktobra, manjka tedaj 15 učitelj« skih moči. Pa bo kdo rekel, da je to samo sedaj, ker so šole razširjene — a ni res. Pred razširjenjem je imel ta šolski okraj 9 šol z 42 razredi. Kakor razvidno, bi tudi po tem stanju še manjkalo letos 6 učiteljskih moči, česar v prejšnjih letih v tem času tukaj ni bilo. Zato tukaj odločno ugovarjamo in pra« vimo, da je pomanjkanje učnih moči prav tako, kot druga prejšnja leta, da celo večje, kakor je' bilo. Nameščanje se tedaj ni izvr« šilo tako, kakor je v članku omenjeno, ker bi sicer morali imeti več izpolnjenih mest ne pa 16 praznih. Pa bi se še morda našel enkrat nekdo, pa bo napisal v kak politični list. da je učiteljstva preveč, da je treba uči« teljišča in druge srednje šole zapreti. Da bi bilo pri nameščanju letos večji red, je pač težko trditi in moramo reči, da je nered prav tak kot prejšnja leta, če ne — morda večji. Prosim, odprite oči vsi in glejte ter opazujte, kaj je in česar ni! Pisec navede« nega članka pravi, da bi ne bila potreba kar
naenkrat otvoriti 150 novih razredov, ker se je treba ozirati na razne olajšave, oprošče« nja in neredni obisk radi dela in vremenskih pojavov. Pa to sodbo o novih razredih pu« stimo tistim, ki so to izvršili. Ako so to storili prevdarno po stanju otrok na posa« meznih šolah, so storili prav, ako ne, je nji« hova krivda, za katero so sami odgovorni.
—	Če pa bomo računali z raznimi olajšava« mi, se pa povrnemo v dobo za 20 let nazaj in obisk na deželi bo še slabši. Kdor danes računa s tem, tisti ne more pospeševati šol« skega obiska, kar je ena največjih potreb na deželi. Z veseljem se lahko že danes dokaže, da je obisk na posameznih šolah tukaj pre« cej izboljšan, toda, če s tem računa že uči« telj, potem smelo trdim, da prebivalstvo to zlorablja v svojo začasno korist in škoduje šolstvu. In zopet bodo slučaji ki so bili še pred par leti, da je vpisano v kataloge, da je obiskoval ta in ta učenec 6 let ali še celo več šolo (v resnici po več mesecev nič) in prišel je k vojakom in ne zna p'isati. — Ka« ko je v drugih šolskih okrajih, morda dru« gače, boljše ali slabše. Dati kritiko v sploš« nem za celo oblast o vsem tem je zelo težko in je treba imeti za vse to stvarnih podat« kov iz vseh krajev. Toliko v vednost iz na« šega okraja, da ne bomo preveč hvalili — današnjih časov — če isti niso zaslužili tega.
—	Sv. Ana v Slov. gor., dne 16. oktobra 1927.
—	Za učiteljsko društvo Sv. Lenart J. Štu« hec, tajnik.
—	Izmena v prosvetnem ministrstvu. »Narodna Prosveta« javlja pod naslovom »Smena bez potrebe«, da se je v priosv. mi« nistrstvu izvršila izmenjava referenta tov. Pavla Flerèta. Na njegovo mesto je prišel Rudolf Wagner, meščanskošolski učitelj.
—	Vse dopisnike prosimo, da ne poši« ljajo dopisov šele zadnji dan pred zaključ« kom redakcije. Članke mora uredništvo Za vsako številko imeti v rokah najmanj v po« nedeljek, notice pa v torek in le najnujnejše notice, ki pridejo v sredo zjutraj s pošto, je mogoče uvrstiti še isti teden v list. Vse dru« go mora iz tehniških razlogov odpasti.
—	Tovariše tajnike opozarjamo na dru« štvena poročila Savinjskega in Šoštanjskega društva, ki sta ju tamošnja tajnika sestavila v zmislu sklepa seje širjega sosveta in to« zadevne okrožnice, ki so jo prejeli predsed« niki. Ne pozabite na popolno statistiko in druge točke, kakor so navedene v okrožnici.
—	Blagajnikom okrajnih učiteljskih dru« štev. Manjkajo mi članski seznami za teko« če poslovno leto. Prosim, da mi jih nemu« doma dopošljete. Tudi mesečne prijave za september in oktober še niso vse tu. Čas 'bi že bil, da bi bilo to enkrat v redu. — Za »Učit. Tovariša« zaračunajte mesečno 5 Din, za »Popotnika« 3 Din. za učit. naraščaj Beo* grad in Ljubljana à 1 Dir5n(zalz'učfitelj(i poro« čene učiteljice ostane pri starem). Dalje za Zvezo državnih nameščencev in za »Pevski zbor UJU« po 1-20 Din. Vse v 10 mesečnih obrokih. — Končno prosim, da mi točno javite vse osebne izpremembe, ker to pri nekaterih društvih ni v redu, vsled česar trpi administracija — Blagajnik.
—	»Delovna knjiga« nekega učenca je izginila pri razstavi mojega razreda delovne šole 16. t. m. v Mariboru. Ker je izguba za dečka zelo težka, zato prosim onega tova« riša oziroma tovarišico, ki si je knjigo iz« posodil(a), da jo zanesljivo vrne. — E. Vrano Studenci pri Mariboru.
—	Obvestilo in prošnja. Učiteljsko dru« štvo za levi in desni Mariborski srez je te dni razposlalo na vse šolske upravitelje poštne položnice za nakazanje članarine. Tovariši upravitelji naj izvolijo dne 1. nov. pobrati od učiteljstva sledeče zneske: 1. Na Zgornjem robu z rdečilom označeni znesek kot zaostanek do 30. junija 1927. 2. Za štiri mesece upravnega leta 1927./28. t. j. do 31. decembra 1927 à 1570 = 6280 Din (za uči« teljice, poročene z učitelji samo po 8 = 32 Din). Da so na položnicah naslovi učnih oseb že napisani, ne pomeni, naj nakaže članarino vsaka učna oseba sama, temveč naj jo tovariši upravitelji tudi sedaj od pla« če odtegnejo. S svinčnikom označene šte« vilke pomenijo preplačilo za upravno leto 1927./28., kjer ni nobene označbe, pomeni, da tam rii do konca upravnega leta 1926-/27. t. j. do 20. junija 1927 niti zaostanka, niti preplačila. Oni štirje člani, ki niso za uprav« no leto 1926./27. vplačali dolžne članarine, se bodo morali 'iz imenika črtati, ako ne bodo začetkom novembra 1927 zaostanka poravnali. — Blagajna.
—	Ročni katalog za šolsko leto 1927./28., ki ga je založila Učiteljska tiskarna stane samo 16 Din in je z ozirom na bogato vs,e« bino najnovejših odredb in nasvetov — najcenejši pripomoček za vsakega učitelja, posebno še, ker ga obvarujejo razni nasveti včasih ogromne izgube. Kdor si ni še naro« čil letos Ročnega kataloga, naj stori to ta« ko j, ker je zaloga pičla. Za strokovne uči« telje (predmetne) je poseben izvod, kar je treba povdarjati pri naročilu.
—	Pozor učitelji«vrtnarji! Na prodaj imam več sto enoletnih hruškovih divjakov, gomolje raznih vrst dalij, kane, seme razno« barvnih polnih aster in solate. Cene zmerne. Naročilla: Josip Kobal. upravitelj central« nega šolskega vrta v Ljubljani, Učiteljska tiskarna.
—	Bližajo se državni prazniki, Miklav« ževo in Božič ko se vrše po šolah razne prireditve. Zato opozarjamo one, ki upri« zarjajo igre, na lahko uprizorljivo lin zelo efektno igrico »Šola v nebesih« (ne »Nebesa na zemlji«, kakor je bilo pomotoma tiskano v neki okrožnici). Za Miklavža pa je pri« prosta igrica »Sv. Miklavž« v koledarčku CMD »Kraljevič Marko« 1927. — Pri pro» slavi ujedinjenja dne 1. decembra naj ni« kjer ne pogrešamo slike državnega grbi, ki ga je izdal »Učiteljski dom«!
JOSIP RIBIČIČ:
JUGOSLOVENŠČINA.
(Nadaljevanje.)
4.	»Razpoloženje«. Kogar »postavijo na razpoloženje«, tega ne pošljejo morda v krčmo, da se ga napije do — razpoloženosti, ampak ga uvrstijo med »odvisne«, t. j. med take, s katerimi dela oblastvo po mili volji. Ko smo še hodili v šole s slovenskim učnim narečjem, smo rekali temu: biti na razpola« ganju ali na razpoloženosti.
5.	»Službena potreba«. Če se oblastvu mudi tedaj seže po potrebi. Če je sila ve« lika, tedaj je to krvava potreba. Pregovor pravi, da »ni učitelja nad potrebo«. Mi pa povemo, da je mnogo učiteljev »po potrebi« prišlo do kruha. Ni res, da si je šele stran« karstvo izmislilo potrebo, res pa je, da je moral že Adam po službeni potrebi iz raja. Lahko bi rekli temu tudi potrebnost ali za« hteva, ali sila — pa čemu če pa potreba za vse opravi!
6.	»Izpravek«. Ako prejmeš kak oseben dekret in ta dogodek zabeležiš v »služben« skem listu«, se ta zabeležba ali zabeležek imenuje izpravek. Izpraviti moraš! Če ne izpravljaš, ravnaš proti predpisom. In če večkrat ne izpraviš, te lahko spravijo.
(Se nadaljuje.) •
—	Kdo še vedno podpira liste, ki so v škodo naši organizaciji in našemu stanu?. S
tem vprašanjem naj se bavijo naša društva na prvem svojem zborovanju in naj apeli« rajo na zavednost članstva, da se po njihovi zaslugi ne bodo vzdrževali taki listi. Ne po« daljšujmo sami gnilobi življenja!
—	Tovarišespoverjenike Slovenske Šol« ske Matice nujno prosim, da mi čimpreje dopošljejo sezname nabranih članov za leto 1927. Doslej sem prejel sezname od pover« jenikov za Maribor«mesto, Mežiško dolino Slovenjgradec, Ljutomer, Kamnik, Konjice in Gornjigrad; manjkajo potemtakem še se« znami Iz 32 okrajev pri vsem tem, da smo danes že več dni čez določeni termin. Da bo mogoče določiti naklado letošnjim Ma« tičnim publikacijam, ki naj bi izšle vseka« kor pred božičnimi prazniki, pričakujem nujno članske imenike vsaj do 10. novem» bra t. 1., sicer bomo zastali z ekspedicijo knjig kakor lansko leto. Prosim, ne odla» šajte! — Blagajnik Slov. Šolske Matice.
Naporno duševno deio ubija! Varujte zato živce!	~	__
Pijte rženo žitno kavo Z I r\ O !
Kmetijsko nadallevalno šolstvo.
—	Kmetij skosnadaljevalne šole v mari» borski oblasti. V nedeljo, dne 30. oktobra t. 1. se vrši na vinarski šoli v Mariboru ob 10. uri razgovor o podrobnem delu v letoš« njih kmetijsko«nadaljeva!nih šolah. Priča« kujemo polnoštevilno udeležbo.
—	Kmetijski pouk v osnovnih šolah. Novi učni načrt, ki ga je izdelal Prosvetni svet, predvideva tudi pouk v kmetijstvu v vseh osnovnih šolah. Za našo agrarno dr« žavo je uvedba tega pouka v osnovni šoli velikega pomena.
Osebne zadeve.
—i Imenovanja novincev i. dr. V Stu« dencih pri Mariboru je nameščen Ciril Mo« borko. Danica Gostinčar, učit. abiturlientka je nastavljena v žižik v Prekmurju, Natalija Hrast je nameščena v Makolah. v Žetalah je nastavljen učit. a'bit. Jožef Zupan, v Pil« štanjnu Rudoflf Zupančič, pri Sv. Juriju ob Ščavnicii Janez Belec, pri Sv. Lenartu v Slo« venskih goricah Jordan Jože, Irma Bernik, abiturientka je nameščena v Runču, Pavla Neuman v Lučah v Savinjski dolini, Flore« nini Amanda v Galiciji pri Celju, Zoltan Hari, učit. abiturient, je nameščen v Pucon« cih, v Šmartnem ob Paki Papež Boriis, Lea Schauer, učit. abiturientka v Mariji Brezjem pri Mariboru, Mihaela Vaupot v Velenju.
—i Nameščanja. Za začasnega šolskega upravitelja v Žužemberku je imenovan Franc Mervar, dosedaj upravitelj v Ambrusu. V Žužemberk je premeščena iz Ambrusa za učiteljico Marija Mervar«Vehovec. Iz 2u« žemberka v Ambrus pa gre Josipina Repe, ki prevzame tam učiteljske posle. Iz Bla« govice je v Stranje premeščena Marija Pe« terlin, v Blagovico pa pride iz P:šec Dušan Lunder. V Veliko Dolino pride I. Zupanči« čeva, v Ljubljano pa Roza Seliškarjeva iz Cerkelj ob Savi. V Št. Vid nad Ljubljano pride nadštevilna učiteljica iz Škofje Loke Marija Rantova. V Laško pride od Sv. Du« ha na Ostrem vrhu Zora Kuharjeva.
Naša gospodarska organizacija.
—g Umestni sklepi. 1. Učiteljstvo loga« škega sreza je korporativno pristopilo k Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. Letna članarina znaša 20 Din. 2. Upravni odbor Učiteljskega konvikta na« merava s prihodnjil letom realizirati svoj namen, čim bo mogoče dobiti društvenemu premoženju in namenu primernih prosto« rov. 3. Posamne šole prirede tekom jeseni Ribičičeve šolske igre, ki jih založi in raz« pošlje tekom npvembra Društvo za zgrad« bo učiteljskega konvikta. Prva dohodki se nakažejo zalagatelju U. K. 4. Vse šole na» ročajo in uporabljajo tintni ekstrakt tvrdke
»Ides«, Kranj, ki nakazuje Društvu za zgrad« bo učiteljskega konvikta 20% provizijo. — Učitelj, izkaži se učitelja! Učiteljica ne za« ostajaj! Od besedi k dejanjem! — Odbor Učit. konv. — J. L.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Pevski zbor UJU učiteljstva.
Prihodnji pevski tečaj se prične 30. t. m. ob 14. uri in traja do 1. novembra opoldan. Vsi! Tečaj bo vodil naš pevovodja in pevo» vodja »Kola«, g. Srečko Kumar, ki ima se» daj toliko svobodne roke, da nas v najkraj« šem času postavi na koncertni oder v Ljub» ljani in izven nje. Več stoji v okrožnici. Cas je omejen na vsako minuto — bodite zato točni. — Vsem, katerim smo poslali vabila, posebno tenorjem, polagamo na srce: med nami je Vaše mesto. Tovariš(ica)! Minimalni Tvoj letni trošek za zbor in čast učiteljskega stanu v znesku 1000 Din Ti ni »usilila« nikaka večina. Polagaš ji ga sam — prostovoljno na oltar. Ona se brani pod» preti Te z 10 Din letno. Zapomni si! (Glej zadnji »Učit. Tov.« — zadnja stran).
Odbor.
Člen 6. Vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče sestavljajo:
a)	predsednik glavnega prosvetnega sveta kot predsednik sodišča ali njegov namestnik — član glavnega prosvetnega sveta, ki ga ta izvoli za to;
b)	načelnik oddelka za osnovni pouk in narodno izobražanje;
c)	pravni referent pri ministerstvu za pro-sveto;
č) dva strokovna drugova.
Vsi člani sestavljajo sodišče po svoji dolžnosti in po svojem položaju; zadržane nadomeščajo njih namestniki v službi.
Strokovni drugovi pridejo v vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče tako-le: Vsi učitelji in vse učiteljice osnovne šole izvolijo na svojih sreskih skupščinah najkesneje do dne 1. oktobra po dva redna člana in po dva člana namestnika izmed učiteljev, ki službujejo v Beogradu ali Zemunu. Imena kandidatov in število prejetih glasov se pošljejo oblastnemu prosvetnemu Inšpektorju. Vsak prosvetni inšpektor sestavi seznamek kandidatov ter ga pošlje z vsemi volilnimi spisi vred ministrstvu za prosveto, ki odstopi vse volilne spise glavnemu prosvetnemu svetu, da izvrši verifikacijo in priobči ministrstvu seznamek izvoljenih 20 kandidatov. Izmed teh 20 kaididatov potrdi minister za prosveto 10 kandidatov. Prva dva izmed potrjenih kandidatov z največjim številom
glasov sta stalna člana sodišča za leto dni, ostali pa se pozivljejo zaporedoma kot namestniki.
Prav tako izvolijo učitelji meščanskih šol osem svojih kandidatov za strokovne drugove. Njih izvolitev verificira glavni prosvetni svet. Izmed izvoljenih osmih kandidatov potrdi minister za prosveto štiri kandidate. Prva dva izmed potrjenih kandidatov z največjim številom glasov sta stalna člana sodišča, druga dva pa sta namestnika.
Stari člen 6.: Vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče sestavljajo:
a)	načelnik oddelka za osnovni pouk in narodno izbražanje kot predsednik sodišča;
b)	pravni referent pri ministrstvu za prosveto;
c)	personalni referent pri ministrstvu za prosveto;
č) dva strokovna drugova.
Vsi člani sestavljajo sodišče po svoji službeni dolžnosti in po svojem položaju; zadržane nadomeščajo njih namestniki v službi.
Strokovna drugova prideta v sodišče tako-le: Oblastni šolski nadzornik za Beograd skliče o božiču učiteljsko skupščino za mesto Beograd, ki izvoli dvajset strokovnih drugov; nadalje je treba postopati povsem tako kakor v predhodnem členu, vendar pa imenuje minister samo eno polovico za sodnike.
(Dalje prihodnjič.)
Učiteljski pravnik. Naša stanovska organizacija.
—§ Uredba, s katero se razveljavlja uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne 15. aprila 192?. Ker je izzvala uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih, ki je stopila v veljavo dne 1. maja 1927, veliko nezadovoljnost med učiteljstvoni v vsej državi in ker se je izrekel zoper »jo glavni prosvetni svet, ki je podal v 1555. redni seji z dne 9. julija t. 1. pripombe, kaj vse naj bi se iz-premenilo v uredbi, ker nadalje tudi sam vidim, da so zahteve učiteljstva upravičene in pripombe glavnega prosvetnega sveta umestne, odrejam, dokler se ne izvrši podrobna in korenita izpre-memba v uredbi z dne 15. aprila 1927:
Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih, ki jo je izdal moj prednik pod O. iN. br. 6021 z dne 15. aprila 1927, je začasno razveljavljena, dokler se ne izvrši definitivna izprememba in ne izda druga; vendar pa se morajo uporabljati tudi nadalje proti učiteljem (učiteljicam) osnovnih in meščanskih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev odredbe, ki so veljale, dokler ni izšla pričujoča uredba, in ki so naštete v členu 2/. uredbe o učiteljskih disciplinskih sodiščih. — V Beogradu, dne 27. avgusta 1927. — O. N. br. 45.088. — Minister za prosveto: dr. Ninko Peric s. r. — »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca« z dne 15. oktobra 1927, št. 234/LXV.
—§ Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih. Prinašamo izpremenjene člene uredbe o učiteljskih disciplinskih sodiščih:
. 2. Za disciplinske prestopke veljajo členi 159. do 163. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; disciplinske pregreške pa preiskujejo in sodijo posebna disciplinska sodišča, določena s to uredbo, po členih 164. do 223. istega zakona.
Stari člen 2.: Disciplinske pregreške, ki jih zakrivijo učitelji (učiteljice), preiskujejo" in razsojajo posebna disciplinska sodšča, določena s to uredbo; glede prestopkov pa veljajo členi 159. do 163. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, t. j. kaznovati smeta neposrednji starejšina in sam minister za prosveto (člen 161. zakona o uradnikih).
Člen 5. Oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče sestavljajo:
a)	sodnik prvostopnega sodišča v kraju oblasti kot predsednik. Predsednika postavi minister za prosveto na predlog ministra pravde. NjegGv namestnik je prav tako sodnik istega sodišča ter se postavi na isti način kakor predsednik;
b)	oblastni šolski nadzornik; njegov namestnik pa je najbližji sreski šolski nadzornik; in
c)	en strokovni drug, in sicer: za učitelje meščanskih šol učitelj meščanske šole. za vse ostale pa učitelj osnovne šole.
Vsi člani sestavljajo po svoji službeni dolžnosti in svojem položaju sodišče svoje oblasti, zadržane pa nadomeščajo njih namestniki.
Strokovni drug pride v sodišče tako-le: Učiteljska skupščina za vsak šolski srez svoje oblasti izvoli najkasneje do dne 1. oktobra po dva strokovna drugova. Izvolitev velja za eno šolsko leto. Imeni obeh izvoljenih strokovnih drugov priobči predsedništvo učiteljske skupščine svojemu oblastnemu prosv. inšpektorju zaradi sestave kandidatne oblastne liste. Če se ta skupščina ne sestane, se izvrši omenjena volitev po šolah tako, da izvolijo vsi učitelji, ki pripadajo oni šoli, svoja dva kandidata na sedežu županij&ke oblasti, katerih imeni priobčijo po svojem upravniku svooe-mu prosvetnemu inšpektorju. Za volilno opravilo ni pravice do nikakršne dnevnice ali denarne nagrade. Nato sestavi prosvetni inšpektor vso kandidatno listo svoje oblasti ter jo odda do konca leta z vsemi volilnimi spisi vred svojemu velikemu županu za ministra za prosveto, ki imenuje eno polovico za sodnike. Izmed teh izžreba predsednik oblastnega učiteljskega disciplinskega sodišča, ko odreja razpravo, sodnika in namestnika za dotičr.o razpravo.
Učiteljice ne morejo biti izvoljene ne za članice oblastnega ne za članice vrhovnega učiteljskega disciplinskega sodišča.
Stari člen 5.: Oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče sestavljajo:
a)	oblastni veliki župan kot predsednik sodišča; sam pa si odredi namestnika; ki mora biti absolviran pravnik;
b)	oblastni šolski nadzornik; njegov namestnik pa je najbližji sreski šolski nadzornik; in
c)	en strokovni drug.
Vsi člani sestavljajo po svoji službeni dolžnosti in svojem položaju sodišče svoje oblasti, zadržane pa nadomeščajo njih namestniki.
Strokovni drug pride v sodišče tako-le: O božičnih počitnicah izvoli učiteljska skupščina za vsak srez svoje oblasti po dva strokovna drugova ter ju priobči svojemu oblastnemu prosvetnemu inšpektorju zaradi sestave kandidatne oblastne liste. Če se ta skupščina ne sestane, se izvrši omenjena volitev po šolah tako, da izvolijo vsi učitelji, ki pripadajo eni šoli, svoja dva kandidata na sedežu županijske oblasti, katerih imeni priobčijo po svojem upravniku svojemu prosvetnemu inšpektorju. Za to opravilo ni pravice do nikakršne dnevnice ali denarne nagrade. Nato sestavi prosvetni inšpektor vso kandidatno listo svoje oblasti ter jo odda do konca leta z vsemi volilnimi spisi vred svojemu velikemu županu za ministra za prosveto, ki imenuje eno polovico za sodnike. Izmed teh izžreba predsednik oblastnega učiteljskega disciplinskega sodišča, ko odreja razpravo, sodnika in namestnika za dotično razpravo.
NAŠIM ORGANIZATORJEM!
Večina naših društev ni doslej imela navade, da bi pripravila svoja zborovanja že v odborovi seji. S tem je organizacija ob» čutno trpela, ker so bila prepogosto zboro« vanja premalo stvarna in vse preveč raz« drapana. Prav v času pa, ko je poverjeni« štvo storilo v smislu sklepov letošnje dele« gacije prve korake proti temu škodljivemu pojavu, nas je odbor nekega društva izne« nadil s — pripravo zborovanja, ki se ne sme ponoviti nikjer več. Vsi člani odbora so pred novo volitvijo izjavili, da ne sprej« mejo več nikakega mesta v novi poslovni dobi društva. Ta sklep se je napravil že v odborovi seji, ko je bil predsednik pove« dal, da ne more v prihodnje pod nikakim pogojem sprejeti ne predsedniškega, ne dru» gačnega mesta v društvenem odboru.
Razume se, da ni mogel tak sklep do» bro učinkovati na navzoče zborovalce. Uči» teljstvo si menda še ni dovolj v svesti smi» sla ,in pomena organizacije, da ga ne bi taka izjava kolikor toliko demoralizirala. Zgo» dilo se je, da ni bilo več mogoče dobiti ljudi, ki bi sprejeli predsedniško čast. Drug za drugim so člani odklanjali ponudbe. Do» živeli smo neukusne in za učiteljstvo ne» častne prizore, ko se je pričelo takorekoč kramariti s funkcijo, ki je ena najčastnejših, kar jih more uiteljstvo zaupati svojim naj» boljšim bojevnikom. Šele po dolgem času je eden izmed mlajših članov sprejel ponu» deno mesto, da je s tem presekal ono ne» resno, mučno barantanje.
Mimo tega pojava ni mogoče brez ko« mentarja. Kakor ni sicer dogodek sam na sebi prav nič važen, nam pa odpira pogled daleč v naše organizačne razmere. Tak do« godek namreč bi ne bil mogoč, ako bi bili pojmi o organizaciji čisti med nami. Vrste resnic ne poznamo dovolj — kakor so sicer enostavne in same ob sebi razumljive.
Ali ni organizacija naša skupna zade» va? Skupna vsem, od prvega do zadnjega, ki z delom v šoli služimo vsakdanji kruh zase in za svoje družine? Koliko jih je med nami, ki lahko živijo iz drugih virov brez ozira na učiteljsko službo? Koliko imamo rentnikov in veleposestnikov v svojih vr» stah, ki bi se lahko odpovedali svoji učitelj» ski službi?
Z drugo besedo: interesi, gmotne in pravne koristi so skupne vsemu stanu. In kakor je res, da so naši interesi skupni, je resnica, da nam jih nihče ne 'bo branil, če jih ne bomo branili sami, da se nihče ne bo boril za nas, če ne bomo sami storili te« ga. Skupne koristi se pa dado le skupno braniti. Kdor si gre z beračenjem po uradih iskat udobnost, jo bo dosegel navadno le na škodo tovariša, komaj da drugače. Ali stan s tem kaj pridobi? Vsakdo čuti, da le izgubi. S tako, učitelja vzgojitelja nedostoj« no prakso, dajo neznačajni kruhoborci zgolj potuho onim, ki nas izigravajo, ki nam še trše režejo kruh kakor dela to zakon sam.
Zato je potrebna organizacija. Ako so — že davno — nastala naša učiteljska dru« štva, se niso rodila iz slučajnih vzrokov, ampak jih je vrgla v svet potreba. Organi« zacija ni tukaj radi predsednikov, radi od» borov, radi častnih članov, diplom in ka» divnice, tudi ne radi lepih fraz, ampak da se stan ohrani v borbi za obstanek. Moč organizacije pa je v tem, da se vsi zavze» majo za skupne interese stanu, vsi brez iz» jeme in da jih zagovarjajo vsi da jih bra» nijo, ker so dan za dnem sile na delu, da oškodujejo nas vse ali pa vsaj poedince, zdaj tu, zdaj tam enega. Kdor tega ne vidi, ali je slep, čeprav je učitelj, ali pa — po» vejmo naravnost — nima časti. Kdor stoji izven vrst organizacije, tvorbe, v kateri edini se moremo braniti v današnjih časih množic in ko en edin človek nič ne pome» nja, kdor stoji izven vrst organizacije, je zajedavec. Kakor živi parazit iz tujega te» lesa, tako ohranja in pridobiva pravice ne» organiziran zajedavec iz dela in truda orga» niziranega člana v stanu.
Kar pa smo žrtvovali, ako je ta beseda sploh umestna, za organizacijo, to smo dali vsak sam sebi. Organizacija, to ni božan» stvo, ki smo mu prisiljeni klanjati se, to smo mi sami, stan, ki hoče ščititi svoje pra» vice, učitelj, ki noče, da bi ga vsakdo teptal, da b;i vsakdo hodil po njegovi glavi. Z ne«, voljo in pod pritiskom vrše nekateri svoje organizačne dolžnosti. Drže se, kakbr bi iz« kazali pošebno milost predsedniku in od«
boru, če so prišli na društveno zborovanje. Malo bo imel stan od takih svojih pripadni« kov. Varuj nas Bog pred takimi organizi« ranči! Ž njimi bi stan gotovo že davno iz« gubil ne le svoj pomen, ampak tudi že dosežene pravice. Ž njimi bi zbankrotiralo učiteljstvo, bi zbankrotirala šola. Spričo ta« kih nezavednih ljudi je delo v organizaciji najtežavnejše in kjer jih je veliko in pre» več, tam morajo izgubiti vsako veselje za delo še oni organizatorji, ki se sicer altru« istično bore za stan v njegovih prvih vrstah. To nam je zadnje zborovanje omenjenega učiteljskega društva še prenazorno poka« zalo.
Morda bo kdo ugovarjal, da je prav v tem učiteljskem društvu vse preživo pred očmi, kar je bilo nezdravega v organizaciji. Tak razlog ne drži. Mislimo, da bi nikdar ne moglo priti do žalostnih stvari, ako bi bilo učiteljstvo stanovsko zavedne j še ako bi imelo živo stanovsko zavest v vseh članih stanu. Kar je bilo žal mogoče, je bilo mo» goče le, ker ni imela večina dovolj jasnih pojmov o organizaciji in o njenem pomenu. Organizacijo je mogoče osebno zlorabljati le tedaj, ako so njeni pripadniki nezavedni, ako ne vedo, čemu so sploh organizirani in če se ne zmenijo za organizacijo. Tudi tu« kaj velja: mea culpa!
Končno še beseda o društvenih odbo« rih! Kolikor je kritika v organizaciji svo« bodna, se nihče ne sme pregrešiti z defe« tizmom, z razbijanjem organizacije. Tudi umikanje z zaupnih mest je defetizem, ako ne govore tehtni osebni razlogi za to, da se kdo brani sprejeti kakršnokoli funkcijo v odboru. Kakor je dolžnost organizirancev, da stoje za svojimi stanovskimi organiza» torji v skupno korist nas vseh tako se ne sme nihče odtezatii delu na odgovornem me« stu, ako ga društvo spozna za vrednega. Ni dolžnost nikogar, da nosi sam na svojih ra« menih vsa bremena organizatoričnega dela, ako mu jih hočejo naprtiti. A prav tako je sramotno, ne možato in ne dosledno, če se hoče kdo povsod odtezati in skrivati za ostale, cesto samo iz prevelike udobnosti. Delimo delo in ga nosimo vsi, veseli, da delamo v javnosti v korist vseh in s tem tudi za lastne koristi! Odborniška mesta v društvih se nikakor ne smejo omalovaževati, da, poniževati z odtezanjem. To so mesta dela in ž njimi naj počaste društva najbolj« še iz svojih vrst. Kdor se umika in brani brez vzroka, ni vreden zaupanja svojih to« varišev.
Zato pozivamo vse, ki imajo polno za« vest, /la je organizacija jez, ki ga gradimo vsi v lastno obrambo, naj se ob vsakem de« fetističnem demoralizujočem pojavu v na» ših društvih z vso silo uprejo. Ne podiraj» mo, temveč gradimo! Proč z nezdravim, predvsem proč z vsem, kar nas slabi, pa če se to godi glasno ali tiho! Organizatorji, bdite nad tem kar ste zgradili, bdite nad društvi, nad organizacijo! Dovolj so jo ru» šili, nihče nima več pravice polagati nanjo svojih rok!	I. SI.
Opomba uredništva: Prinašamo ta čla« nek, ker smatramo, da pokaže organizacija le svojo moč, če je sposobna govoriti javno tudi o nedostatkih, ki se pojavljajo ter s tem pokaže, da ima voljo jih odpraviti. Na nasprotnike, da bodo to izrabili, se ni ozi« rati, ker preje bodo prišli bolnemu telesu zraven, kakor zdravemu.
Vabila
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO. Zborovanje se bo vršilo ob 9. uri v Novem mestu (deška šola) mesto 5. movem» bra 12. novembra 1927; to pa radi tega, ker se bodo 5. novembra 1927 vršile volitve v disciplinsko sodišče.
= UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA ŠMARSKO»ROGAŠKI OKRAJ bo zboro» valo v soboto 5. novembra 1927 ob 10. uri v Rogatcu. Na dnevnem redu je med drugim tudi predavanje tov. Dujca o higijeni in morali ter občni zbor. Pred zborovanjem ob % 10. uri odborova seja.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto 5. novembra t. L. Na dnevnem redu bo preda« vanje tov. prof. Šiliha: Poglavje o moderni psihologiji. Ako bo mogoče, 'bo podal še tov. BI. Jurko nekaj ocvirkov iz svoje potne torbe. Po zborovanju ogled nove okoliške osnovne deške šole. Začetek ob 9. uri. Ob 8. uri v*zborovalnici odborova seja.
Šolske zvezke
s pivnikom
Izdeluje 8V Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ui. 6.
Učiteljstvo opozarjamo, da nai uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah
zvezke Učiteljske tiskarne.
Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIK1A" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
Poročila:
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zboro» valo dne 12. oktobra 1927 na Gomilskem.
Situacijsko poročilo. Tovariš predsed» nik B. Zdolšek je precej natanko poročal o seji širjega sosveta v Ljubljani in o po» krajinski skupščini v Kranju.
Statistika, a) Število učiteljstva v okra» ju: 36. b) Število članstva v .okraju: 32. c) Število udeležencev pri zborov.: 31.
Predlogi. Tovariš L. Lušin predlaga sledeči dopis za UJU v Ljubljani. — »Z ozirom na Vaš dopis z dne 6. oktobra 1927, štev. 298 in na odstavek 7. točka »Uradni list« št. 55 — 1927 ima vse učiteljstvo pravo na brezplačno kurivo tako upravitelj kot tudi ostali a :to pa isamo v slučaju, da more kriti krajevni šolski odbor te stroške, ozi» roma jih isti more zmagovati. Da pa se uči» teljstvu (vsemu) ne krati njihovih pravic, predlaga: Savinjsko učiteljsko društvo na svojem zborovanju dne 12. oktobra 1927, da se UJU zavzame za učiteljstvo glede gornje vsebine in izposluje na merodajnih mestih, da vse učiteljstvo dobiva potrebno kurivo brezplačno in da dobe krajevni šol» ski odbori nallog, da v svojih letnih poroči» lih vstavijo za to potrebno vsoto.«
Tovariš Sevnik predlaga: UJU naj ukrene, kako da bi se sprejemalo le gotovo število gojenk v učiteljišča. Ukinejo se naj tudi paraielke na istih.
Samo» zobrazba — krožki. Tovarišica Mici Rojnikova je podavala o samoizobra» ževalnem tečaju v Ljubljani, a) Krožki: Ustanovila sta se dva krožka, in sicer: 1. Vransko, Št. Jur in Loke je krožek Vran» sko; poverjenica tov. B. Jakšetova — Vran» sko. 2. Braslovče, Letuš, Polzela, Gomilsko in Orlavas je krožek Braslovče; poverjenik tov. F. Šega — Gomilsko'.
+ ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo dne 8. oktobra 1927 v Šoštanju.
Statistika. V okraju je 45 učiteljev. Član» stva je 44, in 2 iz meščanske šole. Udeležen» cev 39.
S tuacijsko poročilo: O pokrajinski skupščini v Kranju in o seji širjega sosveta poroča tov. Vrečko, o državni skupščini pa tov. Mlinšek. Pri posameznih točkah je bila prav živahna debata.
Volitve. Nato je bil po poročilu funk» cijonarjev izvoljen sledeči odbor: predsed» nik Martin Vrečko, upravitelj v Šoštanju, podpred. Vinko Stopar, upravitelj v Veie» nju, tajnik Franjo Rejec, učitelj v Šoštanju, blag. Cilka Trobej, učit. v Šoštanju, odbor» niki: Franc Hribernik, ravnatelj meščanske šole v Šoštanju, Mlinšek Franc, učitelj v Velenju, Marica Trobej, učiteljica žen. r. del v Šoštanju; namest.: Agneza Košar, učit. v Skalah in Guista Janežič, učit. v Šo» stanju.
Članarina se določi na letnih 180 Din.
V	društvo so pristopili vsi novodošli člani.
Krožki. Ustanovita se 2 pedag. krožka.
V	Šoštanju za šole: Šoštanj, Topolščica, Zavodno, Šmartno ob Paki, s predsednikom Franc Hribernikom, ravnateljem meščanske šole v Šoštanju; ta krožek zboruje vsak prvi ponedeljek v mesecu.
Krožek v Velenju za šole: Velenje, Št. Andraž,^ Št. IIj, Št. Janž, Cirkovce, Pleši» vec in Škale, s predsednikom Franc Mlin» šekom, učit. v Velenju; ta krožek zboruje vsako prvo sredo v mesecu.
Reforma šole. Za poročevalca o refor» mi šole sta določena Alojzij Menhart upr. v Topolšici' in Miha Plaš, učit. v Velenju.
K Učit. tiskarni se je priglasilo 7 no» vih članov za sprejem.
Tov. Vrečko se zahvali prejšnjemu predsedniku Stoparju za dolgoletno vod» stvo društva. Tov. Stopar pa v kratkem nagovoru spodbuja članstvo k intenzivne» mu delu v društvu.
Po sklepu lista.
—i Imenovanje učiteljskih abiturientov:
Nameščeni so: VerdiT Stanislava v Št. Jan» žu, Fister Pavla v Kalu pri Št. Janžu, Go» dec Alojzija v Cerkljah ob Krki, Hladnik Julija v Sv. Jederti nad Laškem, Avsec Nada v Vidmu oib Savi, Gorjup Justina v Brigi, Urbančič Justina v Šmarjeti, Bezeljak Marija v Stični, Brecelj Vera v Trbovljah, Štrukelj Zofija v Preddvoru, Jerše Danijela v Ambrusu, Perčič Angela v Hinjah, Tav» želj Avrelija v Selu pri Žužemberku, Lavrič Ana v Sv. Lenartu nad Laškim, Šumi Gabri» ela v Tomišlju, Benedičič Ivana v Sevnici, Kiferle Danica pri Sv. Antonu nad Rajhen» burgom, Zeleznik Marijan v Blanci, Lesko» vec Friderika v Sv. Lenartu nad Laškim, Turk Jože v Št. Rupertu, K lun Franc v Za» gorju ob Savi, Škulj Vladimira v Radečah, Ambrožič Angela v Zagradcu, Hayne Ade» la v Cerkljah ob Krki, Bahovec Josipina v Št. Lenartu nad Laškim, Peterca Aleksan» der v Kostanjevici, Jereb Mirko v Veliki
Dolini, Berce Vladimir v Mirno, Čebulj Da» rinka v Trebijo, Lavrin Katarina v Starem trgu ob Kdlpi, Čadej Marija v Mohorjih, Marok Marija Boža v Dobovi, Jezeršek Frančiška v Selu pri Kamniku, Centa Ma» rija v Globodolu, Suhadolc Peter v Vidmu ob Savi, Rus Stanislava v Št. Jurij p. Ku» mom, Slapšak Stanislava v Škocijanu pri Mokronogu, Ciuha Mira v Golem pri Vo» dicah, Dodič Ivan na Raki, Ule Hilda v Brežice. Premeščena je Fister Julija v Vele» sovo z Blance.
Nove knjige.
—k »Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e 1 o » vec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izšla je dvojna številka (9. in 10.) na 16 straneh glasbenega dela in 10 straneh književne prilbge, posvečena slovenski na» rodni pesmi. Učiteljske in šolske knjižnice, naročite se na »Zbore«, saj znaša letna na» ročnina le 40 Din!
—k Sven Hedin: »V azijskih puščavah«. Priredil Pavel Kunaver. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 119. Cena broš. knjigi 36 Din, v origi» nalni platneni vezavii 44 Din, poštnina 2 Din več.
za šolsko leto 1927/28 Je Izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6
Violine od 95'— Din, gram foni od 345 — Din, harmonike od 85 — Dn, citre od 192— Din. mandoline od 136— Din dali». Tamburic*, gitare, lesena in i lo evinasta piha a, jazz itd. po najnižjih cenah dire tno iz ti varni kega skladišča
8 dni na ogl d.
Vsak instrument nam lahko vrnete, če ne uga a.
Velika L-.bira
Ilu trovani • enik zastonj.
Zahtevajte ga od skladiss'a
MEINEL & HEBOID
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik.
Imetnik
I]
MARIBOR
štev. 109.
Tovariši(ce) !
r
Poslužujte se tvrdk, ki inserira/o v našem strokovnem listu!
Dolžnost vsakega šolkega upravitelja je, da v kraj nem šolskem odboru predlaga nabavo:
a) A. N vak:
RISANJE
za prvih os* m šois^ih let.
Cena v močni lepenki opremljeni zbirki 450 Din.
Lahko se plača v treh zaporednih letnih obrokih po 160 Din.
b) Ivan Hribski:
Šolski upravitelj
Broširana knjiga 28 Din; vezana 34 Din.
c) Fink:
IBI
II
I. zvezek Din 5'—,11 zvezek Din 7'-, 111 zvezek Din 9 —, IV. zvezek Din 14" , V. zvezek Din 32-—, VI. zvezek Din 24' . Naroča se v
MU\ UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
Frančiškanska lil ca štev. 6

Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade i. t. d. v Učiteliski tiskarni v Ljubljani

l^iÉÉ^^i