REKLAMA „SATURN" LJUBLJANA
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
F '
dl*-?.
[UNI STROJI
L ROČNI IN MOTORNI POGON strokovni pouk, zaloga in razstava
Ljubljana, Židovska 3
LJUBLJANSKI VELESEJEM
II. POKRAJINSKA RAZSTAVA
LJUBLJANA V JESENI
OD 17. DO 26. SEPTEMBRA 1927
j Zahtevajte povsod	Zastopstvo za Slovenijo
Ì SCHONDA	KOS Fr. ml.
) čokolado, kakao	Ljubljana, Židovska 5
kekse in bonbone
Telefon št. 2293
REKLAMA „SATURN" LJUBLJANA
Kolikor odjemalcev
si želite,
toliko jih lahko dobite.
Treba jih je le povabiti k sebi z inserati v glavnem sloven. dnevniku
J U T R O
ki je priznan od tu- in inozemskih inserentov kot najboljše insercijsko glasilo Slovenije
Колико наручника
си желите,
онолико их можете добити. Треба само, да их повабите са инсе-ратима y главном сло-веначком дневнику
J YTP О
који je познат од ту-и иностраних инсерента као најбољи инсерциски орган Словеначке
JUTRO
Journal pour l’economie la culture et la politique Journal le plus répandu de la Yougoslavie
Publicité : Prešernova ulica No. 4. Telephone No. 2492
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
LJUBLJANSKI VELESEJEM:
OOOOOOOOOOOOOJj
0 0 0 0 0 0 o o 0 0
II. POKRAJINSKA RAZSTAVA
LJUBLJANA V JESENI
OD 17. DO 26. SEPTEMBRA 1927
OFICIJELNI
llllllllllllllllllllllllllllillllHllilllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KATALOG
iiiiiiMiiiiiii:tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZALOŽBA REKLAME „SATURN“ LJUBLJANA, RIMSKA C. 6
NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI
Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani posluje trajno In daje tudi med letom vse informacije glede domačih in tujih velesejmov ter v trgovinskih, industrijskih in obrtnih zadevah
AUREA ROMA
„LE SIÈCLE DE LA FEMME“
PARFUMERIE
ET
PRODUITS COSMETIQUES
PARIS — LJUBLJANA — LEIPZIG
EAU DE COLOGNE
v vseh diäavah
EAU DENTIFRICE
Ustna voda
BRILANTINE
ludi za brivce
PARFUMI
vsakemu dostopni
POUDRE DENTIFRICE
zobni praSek
POUDRE ZA DECO POUDRE DE LUX, VASELINE ITD.
NAJBOLJŠO USTNO VODO SEDANJOSTI
DEPOT GÉNÉRALE POUR LA JOUGOSLAVIE
PAVILJON H 424^430
Prvorazredni izdelki po najnižji konkuren« : eni ceni so vsakomur dostopni
ш A I;
Vi U/
o o
^ -s;
o ^
'S J
Ö
Ci) N
.g. . . g
?	<51 . 'S
Si s S
§ o ^
c:	o <*>
^ -t^i S Siis
S Ï §
-3 * §
sT
t-f ^ C°
Q 4 io' - . k;
d -ђ
g> « >< ■5 o ~
■C * ÎSj
1 t-š ^ <s r
■& Š'
•1^
« £.
fi *;
^ ~s
^ a 4
.* Г
"Š SÎ
<«‘0
H ts <s> ^ ^ > "
S

s •"«
'<5 g
«JJ a
^ §
o
^ кГ
js
^ ^ •S, !б ~S 5 ^ J? S! m
41 ^ D, ^
Co
Il Гч Î<J
çi\ *“*	*>-<
N -g J
•s14 g «
s . ^ a 'S a a ^ -2 ** J? v.
^ .S^ s
-a; ~e _• 3
c ;| |f< '—r -S
■§.■« 4
<o J ûî
>co^
r' ^ o
s У
'S
•I
•<^ S
•$ -s® .. ~a ^
**S	£	^
-S 4 5
° , . ^3
"S
O ^
ч
Ä
o
S»
- §
N
O 52
*'-ч ti
<3 ^
N'^
fc
à rx
Ö
c
"S
o
52
D
Ä
J? S si 9 ~S(h 25 .'
^ ч, >N ^ p ЧЈ beo
tlWlil*
s S '"J r'S'S ^
r^O. h' S $8 ^
■« .
Sc^
o
f"0 ^
^ s*
Ä -s^
*>ч
c« V*
■4s

c s
« g
° J-l |-S - k « « 9
■U -Ш-Ш
=3 c^ « 2 o «rs’ o -R^ ,^~§ ^ a y !?,> - A a
§ >ss * ! g ■grs^^'-S х/Ј* ^ .*■
Qj	<2J
~з ä
» S' « g Оч^
#f
<< N
Alojzij Korsika
nestor jugosl. trgovskih vrtnarjev
Viktor Korsika
organizator jugosl. tr= govskega vrtnarstva
LJUBLJANSKI VELESEJEM:
Organizacija II. Pokrajinske razstave „Ljubljana v jeseni“
Častni odbor.
Predsedništvo.
Dr. Fran Vodopivec, veliki župan Ljubljanske oblasti.
Dr. Fran Schaubach, veliki župan Mariborske oblasti.
Anton Mencinger, vladni komisar glavnega mesta Ljubljane. Dr. Rudolf Marn, dvorni svetnik v Ljubljani.
Člani.
Dr. Rudolf Andrejka, dvorni svetnik v Ljubljani.
Lud. Marchese Gavotti, gen. konzul Italije v Ljubljani.
Dr. L. Böhm, ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani.
Hinko Franzi, industrijalec v Ljubljani.
Dr. Adolf Golia, tajnik Zveze industrijcev na Slovenskem ozemlju v Ljubljani.
Rihard .lakopič, akademski slikar v Ljubljani.
Dig. Dimitrije Knežević, direktor Direkcije drž. železnic v Ljubljani.
Dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani.
Dr. Janko Leskovar, predsednik Mariborske oblastne sjkupščine. Dr. Rajko Nahtigal, rektor Univerze v Ljubljani.
Josip Malenšek, bančni ravnatelj v Ljubljani.
Dr. Marko Natlačen, predsednik Ljubljanske oblast, skupščine. Rihard Negovetič, centralni nadzornik Uprave drž. železnic. Hr. Ivo Pirc, predstojnik Higijenskega zavoda v Ljubljani. Dr. Hermann Pleinert, gen. konzul Avstrijske Republike v Ljubljani.
Ing. Matko Prelovšek, gradbeni ravnatelj v Ljubljani.
Ur. Fran Ratej, sekcijski svetnik v Mariboru.
Richard Gabrijel, konzul francoske republike v Ljubljani. Rohrman V., kmetijski svetnik v Ljubljani.
J- Sancin, predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
Ing. Viktor Skaberne, gradbeni ravnatelj v Ljubljani.
Ur. Leon Stare, dvorni svetnik v Mariboru.
Dragutin Strucelj, konzul Portugalske v Ljubljani.
J. Vavpotič, akademski slikar v Ljubljani.
Stanko Virant, predsednik .Novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana.
Predsednik Ljubljanskega velesejma:
Fran Bonač, tovarnar v Ljubljani.
Upravni odbor Ljubljanskega velesejma, razstavne reg. zadruge z o. z., Ljubljana.
Predsednik :
Avgust Praprotnik, bančnik itd. v Ljubljani.
Podpredsedniki :
Fran Bonač, tovarnar itd. v Ljubljani.
Ivan Ogrin, stavbenik in namestnik komisarja Zbornice za trgovino, industrijo in obrt za Slovenijo v Ljubljani. Dragotin Hribar, tovarnar itd. v Ljubljani.
Člani :
Karel Detela, ravnatelj Promet, zavoda za premog v Ljubljani. E. M. Dular, ravnatelj velesejma in konzul Belgije v Ljubljani. Ivan Jelačin ml., komisar Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani, veletrgovec itd. v Ljubljani. Peter Kozina, tovarnar v Ljubljani.
Anton Kristan, minister n. r. in predsednik Zadružne banke v Ljubljani.
Hanuš Kroïta, bančni ravnatelj v Ljubljani.
Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za trgovino, industrijo in obrt za Slovenijo v Ljubljani.
Dr. Viktor Murnik, vpok. tajnik Zbornice za trgovino, industrijo in obrt za Slovenijo v Ljubljani.
Dr. Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani.
Ing. Milan Šuklje, T. tajnik Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani.
Dr. Fran Windischer, tajnik Zborniee za trgovino, industrijo in obrt za Slovenijo v Ljubljani itd.
Eksekutivni odbor.
Predsednik:
Fran Bonač, tovarnar v Ljubljani.
Člani :
Anton Kristan, minister n. r. in predsednik Zadružne banke v Ljubljani.
Dr. Viktor Murnik, vpok. tajnik Zbornice za trgovino, industrijo in obrt za Slovenijo v Ljubljani.
Dr. Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani.
Avgust Praprotnik, bančnik itd. v Ljubljani.
Ing. Milan Šuklje, I. tajnik Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani.
Dr. Fran Windiseher, tajnik Zbornice za trgovino, industrijo in obrt za Slovenijo v Ljubljani.
Nadzorstveni svet.
Predsednik :
Viktor Meden, tovarnar itd. v Ljubljani.
Podpredsednika :
Franc Stupica, veletrgovec v Ljubljani.
Engelbert Franchetti, predsednik Zveze obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Člani :
Ing. L. Boncelj, univerzitetni profesor v Ljubljani.
Ivan Kostevc, veletrgovec v Ljubljani.
Dr. Ivan Pless, tajnijk Zbornice za trgovino, industrijo in obrt za Slovenijo v Ljubljani.
PREGLED RAZSTAVE:
Kmetijska razstava z oddelki: sadjarstvo, zelenjadar-stvo, mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo, vinarstvo pav. G
Kmetijski stroji in orodje...............................pav.	F
Vrtnarska razstava ......................................pav.	J
Razstava plemenskih konj dne 25. sept. 1927 v zunanjih prostorih..................................pav. F. G
Kulturna razstava Gledališče — ljudstvo — družba pav.	K
Kmečka hiša .............................................Pav.	K
Higienska razstava ......................................pav.	L
Radio Irazstava	......................, pav. E
Esperanto razstava.......................................pav.	E
Stavbena razstava (stanovanjska akcija mestne občine
ljubljanske ter zadruge Stan in dom................pav. E
Razstavljal« industrijskih in obrtnih izdelkov .	. pav. E, H.
Revija slovenskih narodnih noš dne 18. sept. 1927 na sejmišču.
Kmetijska razstava 1925
Kmetijski stroji
Kmetijska družba za Slovenijo
preskrbuje kmetovalcem vse vrste
kmetijskih strojev In orodja
v najboljši kakovosti in po najnižjih cenah
Mlekarski stroji
A
Kmetijska razstava
nameščena v paviljonu G
Viljem Rohr m au:
Letošnja kmetijska razstava
-Ugodni uspehi, ki so jih dosedaj dosegle jesenske kmetijske razstave, so dah upravi velesejma in merodajnim gospodarskim organizacijam nadaljno pobudo za prirejanje takih razstav, ki so poklicane, tla pomagajo našemu kmetijstvu do novih uspehov.
Letošnja razstava, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra, ima namen, dvigniti trgovino s tistimi pridelki, pri katerih je završen nadaljnji razmah produkcije pred vsem od boljše trgovine. Važen namen zasleduje pa tudi s tem, da se producenti z ogledovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje dosedanjih uspehov.
Ker ima razstava trgovsko obeležje, bodo vsi razstavljeni pridelki na prodaj in se bodo obenem sprejemala naročila na razstavljeno vzorčno blago.
Kmetijska razstava šteje skupaj 6 oddelkov. Na prvem mestu je sadjarska razstava, ki bo vzbujala največ zanimanja he le po mikavnosti raznovrstnega sadja, ampak tudi zaradi tega, ker bo to sadje na prodaj v zabojih po 20 do 50 kg. Pred tremi leti se je vršil na tem miestu sadni sejem, ki je imel v celem 10 vagonov sadja na ponudbo in ki je nepričakovano dobro uspel. Tudi letos je ta razstava zamišljena kot sadni sejem. Vse sadje bo razstavljeno v zabojih, kakor so predpisani v trgovini ža namizno sadje. Po raznih krajih naše dežele je letos sadje tako obrodilo', da upravičeno pričakujemo hajboljše udeležbe. Naši sadjarji naj se na lastne oči prepričajo, kako je treba namizno sadje odbirati in v zabojih pošiljati, da zadovoljujemo odjemalce in dosežemo ugodnejše «ene. Na razstavi bodo zastopane vse boljše vrste domačega sadja. Med sortimentnim sadjem moramo pokazati zlasti tudi naše domačegrudne sorte, kakor so: dolenjska voščenka in štajerska mešanka.
Zelo zanimiva obeta biti zelenjadna razstava, ki bo prva vrste v Ljubljani. Ljubljanska okolica ima prvovrstno
zemljo za pridelovanje različne zelenjadi in je po svojih prirodnih pogojih poklicana zalagati ne le ljubljansko mesto, ampak spričo bližine morja tudi razna obmorska kopališča in druga letovišča.- V tem pogledu čaka ljubljansko okolico še lepa bodočnost. Letošnja razstava naj pokaže, kakšno zelenjad pridelujemo in katere sorte ene in druge zelenjadi gojimo z najboljšim uspehom. Važen je pri njej tudi vzgojni moment, saj se moramo drug od drugega učiti in so take razstave najbolj nazorne knjige za praktičen pouk. Po svoji vsebini bo ta razstava najbolj zanimala ženski svet, ki bo našel na doseženih uspehih mnogo nove pobude za nadaljni napredek. Seveda bodo kinčale to razstavo tudi razne poletne in druge cvetlice, da bo vsa slika čimbolj pestra.
Tretji oddelek Kmetijske razstave bo zavzemala mlekarska razstava, ki je vzbujala že lani splošno zanimanje in priznanje in ki obeta tudi letos najlepši uspeh. Tudi to pot zasleduje razstava predvsem trgovske cilje. Pričala bo pa tudi oi neprestanem hotenju naših sirarjev in maslarjev po izboljšanju domačih izdelkov. Naš domači bohinjski sir uživa že sedaj sloves, ravnotako znani so pa tudi drugi mlečni izdelki. Razstava naj na novo potrdi, kako se naši siri v medsebojni tekmi od leta do leta izpopolnjujejo in kako pridobivajo na svoji vrednosti za zunanji trg. Mlekarske razstave se udeleže s svojimi izdelki vse večje sirarne in mlekarne. Treba le, da jo obiščejo poleg, domačih tudi vnanji odjemalci in da porabijo to ugodno priliko za nakup naših izdelkov.
Važen del razstave bo predstavljala čebelarska razstava z letošnjimi pridelki medu in voska. Letošnja letina ni obilna, vendar je toliko izdatna, da bo kaj prida postaviti na prodaj. Razstava medu in voska je letos prvič vprizorjena in bo nosila pečat sejma za med in vosek. Razen tega bo vsa prireditev izpopolnjena s panji in drugim čebelarskim orodjem, ki bo tudi na prodaj, tako da bo podana za slehernega čebelarja ugodna prilika za nakup raznih čebelarskih potrebščin. Vso prireditev te razstave je prevzelo Čebelarsko društvo, ki je že mniogb dobrega storilo za napredek čebelarstva.
Velik del naših pridelkov zavzemajo vinski pridelki, zato je naravno, da se vprizori tudi vinska razstava. Pri vinu je danes bolj kot kedaj prej gledati na to, da pridelujemo kvalitetna vina, ki imajo veliko boljšo ceno in se tudi lažje prodajo. Le tako se da konkurenca z manj vrednimi vini uspešno izpodrivati. Letošnja vinska razstava bo obsegala samo prvovrstna vina in sicer sortna vina v buteljkah. Udeležujejo se je najboljši naši producenti. Vsa razstava je zamišljena kot vzorčna in se bodo na prodaj postavljena vina točila za pokušnjo vsem interesentom. Obenem se bodo sprejemala naročila na buteljke.
V posebnem paviljonu F je Kmetijsko-strojna razstava, ki obsega najrazličnejše gospodarske stroje in orodje. Današnje kmetijstvo je navezano na stroje, da si s tem po eni strani olajša delo in ga ceneje izvrši, po drugi strani pa, da različna dela izpopolni in jih hitreje opravi. Pri vseh strokah našega kmetijstva si danes pomagamo z izboljšanim orodjem ali pa z raznimi stroji in kar posameznik ne more na tem polju doseči, to lahko store včlanjeni posestniki strojne ali druge zadruge. Marsikaj dobrega se je že doseglo s stroji, vendar še premalo. Stroji se v svoji sestavi in delu od leta do leta izpopolnjujejo. Važno je, da te izpremembe zasledujemo. Za to nam nudi kmetijsko-strojna razstava najlepšo priliko. Obenem nam nudi priložnost, da si potrebne, stroje kratkim potom nabavimo. Na tej razstavi bodo zastopane razne tvrdke s svojimi stroji, tako da bo olajšana tudi vsa potrebna izbira.
Vsa razstava nam že po tej svoji sestavi nudi dovolj povoda, da jo pridno obiskujemo od vseh strani naše dežele v Sasu od 17. do 26. septembra t. 1.
Seznam članov kmetijskega odbora:
Predsednik: Viljem Rohrman, kmetijski svetnik v p., Ljubljana. Podpredsednik: Ivo Sancin, predsednik kmetijske družbe in oblastni kmetijski referent v p., Ljubljana.
1’ajnik: Vladimir Kuret, srezki ekonom, Ljubljana.
Prane Černe, oblastni kmetijski referent, Ljubljana.
Milan Dular, ravnatelj velesejma v Ljubljani.
Prane Gombač, višji kletarski nadzornik v p., Ljubljana. Stanko Gostič, upravitelj državne žrebčarne, Selo—Ljubljana. Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v p., Ljubljana. Prane Kafol, adjunkt kmetijske družbe, Ljubljana.
Inž. Lali Rado, tajnik kmetijske družbe, Ljubljana.
Josip Obersnel, ravnatelj Osrednjih mlekarn, Ljubljana.
Mr. Fran Spiller—Muys, agrarni komisar, Ljubljana.
Andrej Škulj, šolski nadzornik, Ljubljana.
Josip Štrekelj, šolski nadzornik v p., Ljubljana.
Anton Verbič, trgovec, Ljubljana.
Josip Verbič, profesor v p., Ljubljana.
Razstavni odseki:
1.	Odsek za sadno razstavo: 1. M. Humek, višji sadjarski nad z., načelnik; 2. Andrej Škulj, šolski nadz.; 3. prof. Jo s. Verbič; 4. Fran Gombač; 5. Franc Kafol; 6. Anton Lap, Oiestni vrtnar.
2.	Odsek za zelenjadno razstavo: 1. Jos. Štrekelj, šolski nadzornik, načelnik; 2. A. Lap; 3. inž. Gustav Zemanek; 4. 'Ir- Spiller-Muys, agr. kom.; 5. Teodor Drenik; 6. Škrinjar Al., nčitelj.
B. Odsek za čebelarsko razstavo: 1. prof. Jos. Verbič, .načelnik; 2. Avg. Bukovic; 3. A. Okorn; 4. A. Arko; 5. J. Elsner; 6. Iv. Verbič.
4.	Odsek za mlekarsko razstavo: 1. V. Rohrman, načelnik; 2. Fr. Černe, obl. kmet. ref.; 3. inž. Lah; 4. ravnatelj Jos. Obersnel; 5. Ant. Rozet, rev. in mlek. instr.
5.	Odsek za vinsko razstavo: 1. Ivan Gombač, načelnik; 2. Fran Kafol; 3. Vlad. Kuret; 4. J. Levanič; 5. Fr. Trampuž;
6.	J. Bolaffio.
6.	Odsek za kmeti jsko-strojno razstavo: 1. inž. R. Lah; 2. ravnatelj Gosp. Zveze Besednjak; 3. Fr. Stupica; 4. VI. Kuret.
Razstava sadja.
Z ozirom na slabo sad ruo letino je bilo zanimanje za sadno razstavo med producenti dosti živahno. Udeležilo se je je 37 deloma posestnikov, deloma kmetijskih korporacij. V pretežni večini je zastopana ljubljanska oblast, zlasti Dolenjska, ker je bila baš v tem delu Slovenije razmeroma prav dobra sadna letina. Nekaj malega udeležencev je tudi iz Notranjske in Gorenjske. Častno je zastopana tudi mariborska oblast kljub temu, da je ondi sadna letina vobče še mnogo slabša, nego v ljubljanski oblasti. Vsega skupaj je razstavljenih čez 500 zabojev ameriškega sestava in nekoliko zabojev drugih tipov. Ponajveč so zastopana zimska jabolka najrazličnejših pri nas vpeljanih namiznih sort. Nekaj je tudi žlahtnih jesenskih in zimskih hrušek in drugega sadja.
Upoštevaje slabo sadno letino in pa vseobčo dolgotrajno poletno sušo, mramo priznati, da je vse razstavljeno sadje prvovrstne kakovosti. Skoro vse je skrbno odbrano in sortirano po kakovosti ter vloženo v ameriške zaboje, katerih vsak drži neto 18—20 lig sadja.
Iz ljubljanske oblasti so razstavili:
Oskrbništvo graščine Klevevž pri Šmarjeti 50 zab.;
Oskrbništvo graščine Brežice 30 zab.;
Oskrbništvo graščine Impolca 10 zab.;
Oskrbništvo graščine Sevnica 50 zab.;
Dvor. svet. Vinko Strgar, Sromlje 5 zab.;
Fran Malasek, kmet. ref., Novo mesto 15 zab.;
Ivan Šribar, posestn., Krško 20 zab.;
Vinko Bon, posestn., Krško 40 zab.;
Franc Simončič, Brežice 20 zab.;
Jos. šribar, župnik, Artiče pri Brežicah 40 zah.;
Jos. Rudež, graščak, Tolsti vrh, Št. Jernej 30 zab.;
Kmet. šola na Grmu, Novo mesto 10 zab.;
J. Karlovšek, Šmarjeta 5 zab.;
Florijan Zorko, Družinska vas, Bela cerkev 5 zab.; Alojzij Humek, Raka, Krško 10 zab.;
Podružnica Sadj. in vrtn. društva Boštanj 4 zab.; Podružnica Sadj. in vrtn. društva Metlika 10 zab.; Podružnica Sadj. in vrtn. društva Horjul 5 zab.;
Fr. Mihovc, Senica, Medvode 4 zab.;
Kmetijska podružnica Sv. Jošt nad Vrhniko 10 zab.; Kmetijska podružnica Podlipa pri Vrhniki 10 zab.;
Fr. Mihovc, Senica, Medvoide 4 zab.;
Jos. Blažič, Planina pri Rakeku 10 zab.;
Jos. Knific, Zgor. Gorje pri Bledu 6 zab.;
Baronica Müller, Bokalce p. Vič 5 zab.;
Anton Godec, Mala noga pri Kresnicah 6 zab.
Iz Mariborske oblasti:
Kmetijska šola Št. Jurij ob juž. žel- 10 zab.;
Podružnica Sadj. in vrtn. društva Šmartno ob Paki 15 zab.; Podružnica Sadj. in vrtn. društva Ljutomer 12 zab.;
Fr. Šoštar, Šmartno «Ib Paki 6 zab.;
Fr. Plesee, Šmartno ob Paki 15 zab.;
Ivan Šlander, Gomilsko, p. Sv. Peter v Sav. dol. 3 zab.; Anton Tkalec, Obrež, Središče ob Dravi 30 zab.;
Ljudevit Sagadin, Ptuj, poštni zabojčki;
Tvrdka Ernest Hinze, Ptuj, karolinodvorski zaboji; Podružnica Sadj. in vrtn. društva Ptuj, razni zaboji;
Franc Kunaver, inšp. drž. žel., Ljubljana 1 zab.;
Mihael Marovt, Obramlje, Braslovče, 4 zab.;
Ivan Dolinšek, drevesničar, Št. Pavel v Sav. dolini, vzorci sadnega drevja in sadni izbor njegove drevesnice.
Razstava zelenjadi.
Povrtnina zavzema čimdalje večjo važnost in konsum v prehrani. Do letos pa je nismo še imeli razstavljene, toda zaradi najrazličnejših zvrst posameznih sort bo občinstvu dana prilika poučiti se o napredku v zelenjadarstvu in pa če treba zamenjati na svojih vrtih slabše zvrsti z boljšimi.
Trgovci, lastniki letovišč in večji odjemalci širom države bodo našli na tej razstavi dobre prodajalce in dobavitelje, zakaj tukaj so zemeljske in podnebne razmere najugodnejše za vrtnarstvo. Lahko jim bode od tukaj dobivati bujno, sočno in nežno zelenjad.
S to razstavo naredé vrtnarji prvi korak za trgovske zveze v oddaljenih krajih.
Seznam razstavljalcev.
A. Šarabon, Ljubljana, Zaloška cesta.
Viktor Gale, tiskarnar, Rožna dolina.
Zupančič Avgust, str. učitelj, Rožna dolina.
Štebi M. A., obl. avt. civ. inž., Rožna dolina.
Dr. Schweiger Avg., zobozdravnik, Ljubljana. Štrekelj Jos., Zvonarska ul. 11, Ljubljana. Kmetijska šola v Št. Jurju ob j. žel.
Kmetijska šola na Grmu p. Novem mestu.
Jos. Bergmann, - lekarnar v Novem mestu.
Leonišče v Ljubljani.
Marjanišče v Ljubljani.
J. Pollak, Ljubljana, Erjavčeva cesta.
B. Codelli, Ljubljana.
Umobolnica na Studencu p. Ljubljani.
Šarc Franc, Kolizejska ul. 6, Ljubljana.
Centralni mestni šolski vrt v Trnovem, Ljubljana. Drenik Teodor v Ljubljani.
Inž. Zemanek Gust., Ljubljana, Mirje.
Humek Mart., Ljubljana, Langusova ul.
Jelačin Iv., Traven Iv., Ljubljana.
Lenarčič J., tovarnar, Vrhnika.
J. Palme, Ig pri Ljubljani.
Babnik Anton, Zgor. šiška.
Cerne Helena, Zgor. šiška.
Černe Josip, posestnik, Zgor. šiška.
Černe Anton, posestnik, Zgor. šiška.
Šušteršič Anton, posestnik, Zgor. šiška.
Zakotnik Ivan, posestnik in župan, Zgor. šiška.
vseh vrst, črtne in avtotipije izdeluje po predloženih risbah, perorisih ali fotografijah za navaden tisk ali za najfinejšo izvedbo, v eni, dveh ali več barvah, točno po naročilu v najkrajšem čašu
„ j u e o e
tiskovna iz založna družba z o. z.
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23
REKLAMA „SATURN“ LJUBLJANA
RIMSKA CESTA 6-11
nudi vedno novo, moderno in uspešno reklamo
Cene zmerne	Postrežba solidna
Цтттттшттшшшшшшш
MLEKARSKA ZADRUGA NA VRHNIKI
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Ustanovljena leta 1904, odlikovana leta 1926 na Pokrajinski razstavi v Ljubljani Brzojavni naslov: Mlekarna Vrhnika Železniška postaja Vrhnika
O
Največje in najmodernejše podjetje v naši državi, z parno in električno razsvetljavo. Pro-zvaja polnomastni emendolski sir v hlebih od 40—90 kg, kakor tudi trapist. Izdeluje pristno čajno maslo, katerega prodaja v sodih in poljubnih zavitkih

OSREDNJE MLEKARNE
D. Z O. Z.
Ljubljana, Maistrova ul. 10
Največje združenje proizvajalcev mlečnih izdelkov Slovenije
Brzojavi: „Mlekarne“ Ljubljana — Telefon interurban št. 2446 Račun poštne hranilnice, podružnica Ljubljana št. 13.497
Prodaja svežega pasteriziranega mleka en gros in en detail. Dostavljanje mleka strankam v Ljubljani na dom. — Izdelovanje Joghurt kislega mleka. fs> Lastna produkcija in prodaja najfinejšega čajnega masla iz pasterizirane smetane, masla za kuho in kuhanega masla. Lastna produkcija sirov: domači polnomastni ementalski (polementalski), polnomastni in polmastni trapistovski sir, skuta itd. Uvoz in prodaja tujih sirov iz Švice in Italije Zaloga in prodaja mlekarskih strojev in orodja, kemikalij in vseh mlekarskih potrebščin.
Lastna monterska delavnica za popravo mlekarskih strojev
Lastna kleparska delavnica za popravo in pocinjevanje vrčev ter drugega orodja.
Mlekarska in sirarska razstava.
Prvi poizkus, ki smol ga napravili lansko leto z razstavo in prodajo sira, je pokazal, da je treba tudi naši mlekarski industriji propagande, trgovske in strokovne,- in da se bo ta stroka lahkoi še močno razvila, če bomo vplivali z nadaljnimi razstavami na tehnično zboljšanje izdelkov, po drugi strani pa na povzdigo kupčije.
Zanimanje za lansko prireditev je bilo vsestransko in tudi letošnja razstava šteje med udeležniki vse naše najboljše sirarne in mlekarne. Ideja takih sejmskih razstav se je na mah prikupila in bo izdatno pripomogla tudi v bodočnosti k nadaljnemu uspehu našega mlekarstva in še posebej sirarstva.
Letošnje razstave se udeležujejo sirarske in mlekarske zadruge iz vseh planinskih in živinorejskih krajev naše dežele. Zastopana je zlasti naša gorenjska stran s svojim bohinjskim sirom, zastopani sta pa tudi naša notranjska in dolenjska stran, ki se prav uspešno udejstvujeta tudi na polju našega sirarstva in maslarstva.
Tudi letošnja razstava ima na programu:
1.	ogled sira in masla, zvezan s premovanjem razstavljenih izdelkov;
2.	sejm za mlečne izdelke, t. j. prodaja sira in masla, na debelo in drobno;
3.	sejm za mlekarske stroje, orodje in potrebščine.
SIBARSKA DRUŽBA
Češnjica
p. Srednja vas v Bohinju
Ustanovljena lela!8S7
Lastna produkcija bohinjskega sira
Seznam razstavljalcev v mlekarskem oddelku.
Sirarska zadruga, Stara Fužina v Bohinju, bohinjski sir, polnomasten.
Mlekarska zadruga, Srednja vas v Bohinju, bohinjski sir, polnomasten.
Sirarska družba, Češnjica p. Srednja vas v Bohinju, bohinjski sir, polnomasten.
Sirarska družba, Bitnje, p. Boh. Bistrica, bohinjski sir, polnomasten.
Mlekarsko in sirarsko društvo, Savica, p. Boh. Bistrica, boh. sir, polnomasten.
Mlekarska zadruga, Rateče-Planica, p. Kranjska gora, bohinjski sir, polnomsten.
Mlekarska zadruga, Ritmo pri Bledu, bohinj. sir, polnomasten.
Sirarska zadruga, Hraše pri Lescah, boh. sir, polnomasten.
Mlekarska zadruga, Podhom pri Bledu, boh. sir, polnomasten.
Mlekarska zadruga, Podkoren, boh. sir, polnomasten.
Mlekarska zadruga, Št. Gotard - Trojane, polemendolski sir, polnomasten.
Posojilnica in hranilnica, Moravče, polnomasten sir in sir. maslo.
Mlekarska zadruga, Vrhnika, polemendolski sir, polnomasten.
SIRARSKA ZADRUGA
Stara Fužina v Bohinju
li l i i 1111 i i 1111 in u u i n n nu 11 i;i:i!iiiii;i:iiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiin
P. Sv. Janez Boh. jezero
Lastna produkcija bohinjskega sira polemendolec
Ustanovljena leta 1887
Ivan Pekovec
načelnik.
1
Mlekarska in sirarska zadruga, Logatec, polemendolski sir. Zadružna mlekarna, Horjul, polemendolski sir, polnomasten. Osrednje mlekarne d. d., Ljubljana, polemendolski sir, čajno
Mlekarna, Šenčur, polemendolski sir.
Mlekarna, Školjaloka, polemendolski sir.
Mlekarna, Sodražica, polemendolski sir.
Mlekarna, Št. Rupert, Dolenjsko, polemendolski sir.
Mlekarna, Ptuj, trapistovski sir, čajno maslo.
Jos. Zidar, Bistrica-Mokronog, polemendolski sir, polnomasten, sir. maslo.
Mlekarska zadruga, Kostanjevica, polemendolski sir. Mlekarska zadruga, Izlake-Zagorje, polemendolski sir.
Mlekarska zadruga, Semič, Dolenjsko, trapistovski sir, čajno maslo.
Mlekarska zadruga, Tanča gora, Dolenjsko, polemendolski sir. Otto Pollack, Novi Klošter, p. Št. Peter v Sav. dol., trapistov, ski sir in čajno maslo.
Mlekarska zadruga, Radomlje, čajno maslo.
Mlekarna, Št. Lovrenc, Dolenjsko«, čajno maslo.
Pran Poučič, Tešanovci, Prekmurje, čajno maslo.
Mlekarska zadruga, Cerklje ob Krki, čajno maslo.
maslo.
I MLEKARSKA ZADRUGA
D
R1BNO PRI BLEDU
I
Pošta: Bled
8
Ustanovljena leta 1922
Lastna produkcija
polnomastnega bohinjskega sira emendolca
§
I
8
Franc Smole
!
načelnik
simsm zmnnim
HRAŠE PRI LESCAH
USTANOVLJENO LETA 1922
Lastna produkcija bohinjskega sira emendolca
USTANOVITELJ: IVAN AŽMAN
t. č. načelnik
!P
SIRARSKA ZADRUGA
Srednja vas v Bohinju
P. Srednja vas pri Bohinju
Ustanovljena leta 1924
Lastna produkcija bohinjskega sira pol-e mendolec
Josip Hodnik
načelnik
^*S«A
~ PODHOM *
POŠTA: GORJE PRI BLEDU
Lastni izdelek polnomastnega bohinjskega sira emendolca
IVAN GOLI
načelnik
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllli"
SIRARSKA ZADRUGA B OH. B I STRIC A
P. Boh. Bistrica
Ustanovitelj:	Ivan Mesar, župnik
Najstarejša mlekarna in sirarna v Boh. Bistrici
Izdelovanje polnomastnega bohinjskega sira
Josip Arh»
načelnik
Min
IIEä
Jos. Verbič, Ljubljana:
Naše čebelarstvo
Slovensko čebelarstvo se zelo lepo razvija. Na letošnji praški čebelarski razstavi se je pokazalo, da zavzema odlično mesto med slovanskimi čebelarstvi. Naši čebelarji pa tudi v nobenem oziru ne zaostajajo za čebelarji drugih dežel in narodov, v gotovih ozirih jih celo prekašajo.
Večina zavednih čebelarjev je organizirana v Slov. čebel, društvu, ki šteje letos 86 podružnic s 1376 člani'. Društvo skrbi za pouk članov,; ima izborno urejevano glasilo, lepo knjižnico, opazovalne postaje in poleg delavnice za satnice veliko zalogo čebelarskih potrebščin, s katerimi zalaga svoje člane.
Čebelarjenje se ne smatra samo za igračo in šport, ampak j za splošnemu poljedelstvu potrebno in poleg tega še dobička-nosno podjetje; zato je razširjeno po vsej domovini. Mnogo čebelarjev ima po več sto panjev čebel.
Večina panjev ima premakljivo delo in, kar je največje važnosti, enako obliko in velikost. V tem pogledu prednjačimo ne le slovanskim, temveč tudi čebelarjem mnogih najnaprednejših držav in narodov.
Naš panj je posebno posrečena kombinacija poedinih vrlin tujih čebelnih bivališč. Sestavil in vpeljal ga je naš rojak g.
A. Žnidaršič iz Ilir. Bistrice. Čebelarji so instinktivno spoznali njegova dobra svojstva in prikladnost za slovenske kraje in v kratkem času zavrgli vse druge iz tujine vpeljavane sisteme. Enakost panjev je značilna posebno za ljubljansko oblast.
Četudi se čebelarji poslužujejo najboljših pripomočkov za dviganje naravnih zakladov, vendar imajo težko stališče. Pašne razmere niso ugodne. Z izboljšavanjem travnikov in pašnikov, trebljenjem gozdov in z intenzivnejšim obdelovanjem rodovitne zemlje se čebelna paša slabša in nastopa le v časovnih in krajevnih presledkih. Z velikim trudom in stroški prepe-Ijava čebelar svojo žival iz kraja v kraj, da pobere sladke cvetlične darove. Prepeljavanje v pašo olajšujejo podružnice s tem, da nabavljajo skupne čebelarske vozove in postavljajo pašne čebelnjake.
Velike težave povzročajo vremenski vplivi. Kljub vsestransko dobri organizaciji je bila produkcija medu v zadnih letih vsled slabih vremenskih razmer tako majhna, da v nobeni smeri ni krila domačega konzuma. Zato se leto za letom vpeljava vedno več tujega, a slabejšega blaga. Pojavili so se celo špekulanti s ponarejenim medom, ki ima pač lahko barvo in okus, ne pa dobrih učinkov pravega medu. Ker ljudje ne vedo, da obstoji le naraven in nepokvarjen meri iz samih lahko prebavljivih hranilnih in zdravilnih snovi in tudi nimajo pogostoma prilike spoznavati domačega pristnega medu in
čebelarjev, pokupijo mnogo manj vrednega, pokvarjenega in ponarejenega blaga. Da so v imenovanih slučajih odjemalci v pravem pomenu besede ogoljufani, je samo ob sebi razumljivo.
Škodo trpijo poleg konsumentov tudi čebelarji. Cene tujega, slabega blaga, pritiskajo cene domačih pridelkov zelo navzdol. Nekdanje enačenje vrednosti medu in surovega masla je popolnoma propadlo.
Da ođpomorejo tem nedostatkom, so se pridružili čebelarji letos sadjarjem, vinogradnikom, mlekarjem ter razstavljajo na pokrajinski razstavi nekaj domačega medu in voska.
Število razstavljalcev ni ravno veliko, ker je to prvi po-iskus borbe za vsestransko korist in ker tudi letos čebelarska letina ni dobra. Vendar bo imelo kupujoče občinstvo dovolj Prilike spoznavati in nabaviti si pristne čebelarske pridelke. Med se bo na razstavišču prodajal na drobno. Razstavni odbor Pa bo posredoval tudi kupčije na debelo.
Čebelarji bodo imeli na razstavi tudi ugodnost, da si bodo lahko ogledali in naročili najhovejše panje, stroje, orodje in druge pripomočke, ki jih rabijo za svoj obrat. Zato bo skrbel blagovni oddelek Slov. čebel, društva in še drugi razstavljal«.
Med in vosek bodo razstavili:
Hern ja Fran, čebelar, Središče ob Dravi,
bratu ša Jakob, čebelar, Obrež, p. Središče ob Dravi.
čebelarska podružnica, Mežica.
Mrak Jože, čebelar, Vič.
Kunaver Fran, inspektor, Breznica na Gor.
Jakelj Valentin, župnik, Lahovče.	* 1
Cibasele Vincenc, župnik, Zapoge.
Ziherl Fran, posestnik, Vodice.
Verbič Josip, profesor v p., Ljubljana.
Merbič Ivo, referent, Ljubljana.
Arko Adolf, ravnatelj, Ljubljana.
Elsner Ivan, ravnatelj, Ljubljana.
Kukovec Avgust, nadsvetnik, Ljubljana.
K bor n Jože, čebelar, učitelj, Ljubljana.
Stergar Fran, velečebelar, Bitnje—Boh. Bistrica.
Arh Franjo, naddavkar, Mokronog.
Miklič Jože, čebelar, Bruhanja vas — Videm—Krško.
^upni urad, Veržej, p. Križevci pri Ljutomeru, bučigaj Franc, Dobeno, p. Mengeš.
Kobal Ferdo, Novo mesto.
V. Urbas, Trebnje.
Hrovat J., Birčna vas pri Novem mestu.
Kizjak J., Novo mesto.
k»oj Tvan, Tacen pred Šmarno goro.
Čebelarske potrebščine razstavijo:
Slovensko čebelarsko društvo, Ljubljana.
Coederer Josip, oskrbnik, Nameršelj—Studenec—Ig.
Hcrnja Franc, čebelar, Središče ob Dravi.
Franc Stergar, velefebelar, Bitnje—Boh. Bistrica. Kmetijska šola na Grmu.
Kobal Ferdo, Novo mesto.
Bizjak J., Novo mesto.
Fr. Gombač, višji nadinšp. v p.:
Vinske razmere v Sloveniji
V	dneh od 17. do 26. septembra t. 1. se vrši že tretjič vinska 'razstava na Ljubljanskem velesejmu. Prvo razstavo je priredil 1. 1922. vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru skupno s Kmetijsko dražbo v Ljubljani, drugo vinsko razstavo je priredila Kmetijska družba 1. 1926 in letošnjo razstavo priredi zopet Kmetijska družžba za področje vse Slovenije.
V	obsežnem slogu se je vršila prva razstava, ker je bilo zastopano na njej vinogradništvo cele Štajerske in ker je bilo takrat na razpolago tudi obilo prav dobrega vina še iz loia 1917 in 1920, dočim so od 1. 1922 naprej sledili v kvalitetnem in kvantitetnem oziru bolj slabi letniki. Vkljub temu j ■ ludi ta razstava dosegla uspeh ter nudila večjim kupcem zadostno orijentacijo o še razpoložljivi množini vina v raznih krajih Slovenije.
Enak uspeh upamo doseči tudi z letošnjo razstavo od 17. do 26. t. m. Tudi za to razstavo se je zglasilo dovoljno število razstavljalcev iz najmerodajnejšili vinskih krajev naše Slovenije.
Živimo v dobi raznih gospodarskih kriz, med katere spada že več let trajajoča vinska kriza, ki povzroča propadanje našega pred leti cvetočega vinogradništva. Upanje nas pa navdaja, da bomo z letošnjim letom prestali morečo krizo. Zaloge lanskih in starejših letnikov bodo do konca leta v vsej .Jugoslaviji skoro popolnoma izčrpane, a letošnja vinska letina ho sicer manjša od lanske (1926). zato pa izvrstna, tako da ho letošnji vinski pridelek glede dobrote enačil onemu 1. 1921, pa tudi onemu 1. 1917.
Kupčija in konzum se ravnata in razvijata po dobroti pridelka in zato lahko smelo računamo, da bo letošnja vinska kupčija povsod ugodna in za vse sloje dobra. Nastali bodo morda začasni zastoji v prodaji in celo padec v ceni tekom zime, toda to se bo vse izravnalo z večjo porabo in poznejšim dviganjem cen od spomladi naprej.
Letošnji vinski pridelek v celi Sloveniji bo znašal komaj 500.000 hi, v celi Jugoslaviji pa niti 4,000.000 hi, tako da bo -prišlo pri 13. milijonih prebivalstva na osebo komaj 30 litrov. Odračunši polovico, t. j. 6 'A milijona prebivalstva na nepivce,
pride toraj na pivce 60 litrov za celo leto. Od vsega pridelka Pa se še nekaj tisoč lil izvozi v inozemstvo, tako da povprečni koiizum niti ne bo zadoščal za lastne potrebe.
Ker je namen razstave pred vsem spoznavanje vinskih zalog v Sloveniji odnosno Jugoslaviji, je želeti, da poseti to razstavo _ vsak interesent, kateremu je gospodarski napredek naše dežele in države na srcu.
Seznam razstavljalcev vina na vinski pokr. razstavi od 17. t	do 26. septembra 1927.
«ouvier Clotar, vinski veletrg. in vinogradnik, G. Radgona.— Razna buteljska vina letnikov 1917, 1923, 1924, 1925 m 1926 1er 3 vrste šampanjca lastnega izvora.
Uaujko Franc, vinski veletrg. in vinogradnik, Slovenjgradec. — Rizling — Jeruzalem.
Fürst & Sinovi, vinska veletrgovina in vinogradništvo, Ptuj.— Jeruzal. beli burgundec letnikov 1921, 1924 in 1925. Kmetijska šola. Grm. — Traminec letnik 1925 in 1926; beli burgundec letn. 1925 in 1926.
Fugi & Rossmann, vinska veletrgovina in vinogradništvo, Maribor. — Rizling, beli burgundec, moškat in moškatni silvanec letnikov 1912, 1925 in 1926.
Uprava veleposestva grofa Herbersteina, Ptuj. — Traminec, rizling, sipan, beli in črni burgundec, portugalka letnikov 1923, 1924, 1925 in 1926.
Kartuzijanski samostan, Pleterje. — Namizna vina 1. 1925/26. Samostan »Marija Rešiteljica«, Rajhenburg. — Gamey Couderc. Bon Vinko, vinogradništvo in vinska trgovina, Krško. — Portugalka, dolenjski cviček in druga namizna vina letnikov 1925 in 1926.
Vinogradnik, veleposestnik in trgovec
\ USTANOVLJENO L 1853	/
Brzojavni naslov : Orniti Ptuj - Interurb. telefon št. 1
♦
■ 3[ää


VELEPOSESTNICA VINOGRADOV IN VINSKO KL ETA R S T V O
O
vS\ V LJUTOMERU o-
Л	iQ>
V
IIE353II
ппш
	
	
.4lllillll!llllllllll!llll!lllll!llllllllllll[lllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!li>	m m
	m
	m
ŠTEFAN BRODAR	m m
	
veletrnovlna z vinom vseh vrst	'Ш m m.
v ORMOŽU (Slovenija)	
Telefon interurban št. 12	ss
Račun poštne hranilnice,	ss
podruž. Ljubljana 13.147	m
	m
	
Največja veletrgovina z vinom v ormožkemu okraju. Komisijonelni nakup. Dobava raznovrstnega vinskega mošta. Dobijo se najfinejša vina, kakor tudi šampanjec. Posoda za vino in vinski mošt na razpolago. Zahtevajte cenik	m m m m m m m
in vinske vzorce.	
DR. ALB. BRODAR	
	m
''Hill!			Ш
	m
	m
Ing. Lah:
Razstava kmetijskih strojev, nameščena v pav. F.
V dneh 17. do 25. t. ni. se vrši v Ljubljani v prostorih Ljubljanskega velesejma prireditev ' »Ljubljana v jeseni«, na kateri bo združeno večje število raznih razstav. Med njimi bo najobsežnejša kmetijska, ki bo razdeljena v posamezne oddelke. Zelo zanimiva bo letos razstava kmetijskih strojev, ki bo nudila pregled različnih strojev in orodja, ki jih potrebuje slovenski kmet za obdelovanje svoje zemlje in za svoj ostali kmetijski obrat. Ob tej priliki bodo kmetovalci imeli najlepšo priložnost za nakup vsega, kar potrebujejo v kmetijstvu.
Od dobrega stroja, oziroma orodja, je posebno v kmetijskem obratu odvisna tudi kakovost dela, ki se ga ž njim vrši in istočasno tudi uspeh ali pridelek, ki se ž njim doseže. Zato tudi vidimo, da stremi industrija kmetijskih strojev neprestano zà tem, kako bi izboljšala orodje in stroje, ila bi ti prvič čim bolje vršili namenjene jim naloge, drugič, da bi olajšali, spo-polnili in pospešili človeško delo in tretjič, da bi živini olajšali trud pri pogonu. To so glavni cilji, ki jih zasleduje že od nekdaj industrija kmetijskih strojev v zvezi s praktičnim kmetijstvom.
Pred nabavo orodja in strojev mora pa kmetovalec dobro proučiti, kaj je zanj najprikladneje, kajti od tega je v veliki meri odvisna dobičkanosnost njegovega obrata. Preden se torej odloči za nakup kakega pluga, brane ali kakega drugega stroja, je priporočljivo, da si ogleda več takih predmetov in po možnosti pri več trgovcih. Tam, kjer dobi najboljše jamstvo, da bo stroj za njegove razmere najprimernejši, ga bo tudi nabavil. Na tak način bo lahko vsak kmetovalec dobil tisto, kar je zanj najprimerneje.
Za nakup orisi ja in strojev pa ni boljše prilike, kakor so ravno kmetijske razstave, ki se redno prirejajo v zvezi z razstavo strojev in drugega orodja. V naprednejših državah so že tako daleč, da imajo vsako leto spomladi ali jeseni obširne kmetijske 'prireditve, na katerih zavzemajo največ prpstora ravno kmetijski stroji. Tja prihajajo kmetje iz vse države in si izberejo ono, kar potrebujejo in kar jim je najbolj po volji. Tu se jim nudi prilika, da vidijo od enega in istega orodja več vrst, da presodijo, katera vrsta je zanje mjprikladnejša in po potrebi tudi najcenejša. Tudi pri nas se boilo marali posestniki privaditi temu načinu nabave strojev, kajti samo tako bodo prišli v posest najboljšega in najcenejšega blaga.
Letos se bo kmetovalcem v Sloveniji prvič nudila prilika, da na kmetijski razstavi ogledajo in seveda tudi nabavijo potrebne stroje, ker bodo razne tvrdke razstavile to blago v večjem obsegu. Tako bodo tu razstavljeni za slovenske zemlje
najprikladnejši in splošno vpeljani Sackovi plugi raznih velikosti in vrst, plugi obračalniki, vinogradniški plugi, kultivatorji, okopalniki, osipalniki, izruvati za krompir, planeti za okopavanje in drugo slično ženiljedelsko orodje. Dobile se bodo tudi razne njivske in travniške braiie, sejalni stroji, razne vrste mlatilnic, čistilniki za žito, veterni mlini, Heidovi in drugi trijerji, nadalje slamoreznice, reporeznice, koruzni robkači, sadne in grozdne stiskalnice in mlini ter razni drugi stroji in orodje. Raznovrstnost razstavljenega orodja in strojev bo zelo velika, tako da si bo lahko vsak posestnik nabavil vse, kar potrebuje.
Naši kmetovalci pa bodo z veseljem porabili to priliko, da pridejo na to razstavo in si nakupijo, kar potrebujejo. S tem si bodo prihranili mnogo potov, stroškov in bodo gotovo najceneje prišli do dobrih strojev in kmetijskega orodja.
Seznam razstavljalcev :
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3, razstavi razno kmetijsko orodje in stroje: pluge, brane, kultivatorje, osipalnike, sejalne stroje, čistilnike za žito, trierje, slamoreznice, reporeznice, robkaluice za koruzo, sadne in grozdne mline in stiskalnice, brzoparilnike, mlekarske stroje in drugo.
Gospodarska Zveza, r. z. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta: kosilni stroji, vprežne grablje, vitli, mlatilnice, čistilniki, trier ji, sadni in grozdni mlini in stiskalnice, plugi, brane, sejalni stroji, slamoreznice, posnemalnild, brzoparilniki itd. Stupica Fran, trgovina z železnim, v Ljubljani, Gosposvetska cesta: mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, trier ji, sejalni stroji, plugi, brane, brzoparilniki, sadni in grozdni mlini in stiskalnice, mlekarski in drugi stroji ter razne orodje.
Schneider & Verovšek. Ljubljana, Dunajska cesta: kosilnice za travo, vprežne grablje, mlatilnice, čistilnice za žito (j)ajtelni), vetrnjače, trierji, sadni mlini, grozdni mlini in stiskalnice, vitli in naprave za električni pogon strojev itd. Združene mlekarne d. d. v Ljubljani:	mlekarski stroji in
potrebščine.
Orarie Krištof, Ljubljana, Sv. Petra cesta: mlekarski stroji in potrebščine.
B
Vrtnarska razstava
nameščena v paviljonu I
Tudi letos prirejajo podjetni in za duhom časa stremeči poklicni ljubljanski vrtnarji svojo vrtnarsko razstavo, katere namen je zanesti tem potom v najširše ljudske kroge zanimanje in ljubezen do te lepe panoge.
Razstava, za katero se prireditelji niso strašili truda in stroškov, nam priča, da se nahaja vrtnarska obrt v Sloveniji na visoki stopnji. Smisel in zanimanje za naravo in cvetje je merilo za duševnoi kulturo vsakega naroda.
Gotovo bo ta občinstvu tako priljubljena razstava tvorila glavno privlačnost pokrajinske raztave. Tu bo vsak še enkrat vpil v sé sliko življenja, medtem ko se zunaj kažejo že prvi znaki smrti v naravi. Razstava zavzema celi paviljon J v izmeri 1000 m2. Ves ta ogromni prostor je spremenjen v krasen eksotični vrt, ki je v ponos prirediteljem in v ponos našega mesta. Cvetlične skupine v najpestrejših barvah so prava uteha za vsako utrujeno oko. Prava posebnost pa je umetno vezenje cvetja in kitenje ter priprema miz, sob itd. ob raznih slavnostnih prilikah. Naši vrtnarji kažejoi v tej razstavi višek svoje strokovne znanosti. Vrtnarske razstave se udeleže zaporedno sledeče ljubljanske vrtnarske tvrdke:
Viktor Bajc, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina.
Anton Ferant, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina, drevesnica, Ambrožev trg 3.
Franc Herzmansky, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična trgovina, Stari trg 3.
Franja Korsika, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina, Aleksandrova cesta, Bleiweisova c. 3. Pavel Šimenc, cvetlična trgovina, Šelenburgova ul., trgovsko in pokopališko vrtnarstvo, Sv. Križ, Ljubljana.
Ivan Šimenc, umetno in trgovsko! vrtnarstvo, Ljubljana, Gradišče.
Ocenjevalni odbor:
Л. Heinitz, višji nadzornik mestnih nasadov v Ljubljani.
Ga. Lenarčič, soproga veleindustrijama,, Vrhnika.
Ga. Šarabon, soproga veletrgovca v Ljubljani.
Wilhelm Hinko, trgovski in umetni vrtnar v Zagrebu.
Dular Milan, ravnatelj velesejma in belgij. konzul v Ljubljani.
Ž2<


ELEKTRO - LUX
najcenejši In najuspešnejši čistilni aparat za prašino
Reference in zahvalna pisma vedno na razpolago. Brezplačno čiščenje stanovanj v reklamne svrhe.
Zastopstvo za Slovenijo : STANKO ZADNEK, Ljubljana, Šelenburgova 7/II
E2
I JOS. BENKO
1	Tovarna za klobase	ф-
1 in prekajeno meso J Trgovina
J	Izvoz živine, telet,	Brzojav:
svinj in mesa	BENKO M. Sobota
Ф	Murska Sobota
I	JUGOSLAVIJA
B(llllllllllllllllllllllll!llllllllll!lllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllll!llllllll!ll!li,.
Razstava plemenskih konj
v zunanjih prostorih paviljonov F in G, dne 25. septembra 1927
Prireja : Kolo jahačev in vozačev „Prestolonaslednik Petar“ v Ljubljani
Konj in njegova vzreja v današnji dobi
Konj spada med tiste živali, ki jih je človek kiot prve udomačil in uporabil.
V starih časih, pa tudi še danes, je služilo konjsko meso kot hrana ljudem. Najvažnejši pomen konja pa je vendar ujegova uporaba kot uprežna, jahalna in tovorna žival.
Konj je bil d« iznajdbe železnice najvažnejše prometno, sredstvo. Do tega časa se je vršil ves osebni in tovorni promet s konji in ravno naša Slovenija je tvorila zvezoi med morjem in srednjo Evropo in skozi naše kraje so konji prevažali ogromne količine blaga.
Toda tudi vsa moderna prometna sredstva, kakor železnice, avtomobili in zrakoplovi ne morejo konja popolnoma nadomestiti. Mnogoštevilna so še dela, ki nam jih zamore opravljati le konj in katera ne more izvršiti nikakoršen stroj.
Mirno se toraj lahko reče, da, so moderne iznajdbe sicer spremenile način uporabe konja, nikakor pa mu niso vzele pomena in važnosti za človeško gospodarstvo.
Ako vpoštevamo specijalne razmere v Sloveniji, moramo priznati, da bi nam bilo brez konjske sile nemogoče spraviti n. pr. les iz gorenjskih gozdov in kraških dolin do železnice, iu vsak poznavalec naših gospodarskih prilik ve, da je les-največji viir dohodkov za našoi ožjo domovino.
Nemogoče hi nam tudi bilo brez konja obdelovanje naših njiv in travnikov v hribovitih legah.
Mnogim naselbinam v Sloveniji je še danes konj najvažnejše, da ne rečem edino prometno sredstvo. Tozadevno omenimo le Loško dolino z mesti Lož, Stari trg, Snežnik itd. na Notranjskem, katerih promet s postajo Rakek se vrši le potom konjske vprege. Premislimo nadalje, da se v večini
stranskih dolin naše itrave prevaža ljudi in blago le s konjem. Tu omenimo Ribniško dolino z naselbinami Črna in Ribnica na Pohorju.
Enakih primerov imamo še mnogo v Sloveniji. In tudi v slučaju, da bi stekle nekoč po vseh večjih dolinah železnice, ostanejo še vedno) neštevilne stranske doline, za katere je in bo konj vedno edino prometno sredstvo in edina zveza z železnico.
Omenimo konečmo še veliko važnost konja v vojni. Mi vsi, ki smo na en ali drug način preživeli vojno, vemo, kako velikega pomena je konj kot transportno sredstvoi za topove, municijo in prebrano vojske. Tudi ta moment je za nas — kot obmejno) pokrajino — posebnega pomena.
Mnogoštevilni so torej opravki, ki jih vrši konj v Sloveniji, in je popolnoma razumljivo, da polagamo veliko važnost na vzrejo in odgojo te prekoristne živali.
Različna, kakor so naloge konja, je tudi njegova zunanjost in duševna zmožnost. Tako imamo toplokrvnega, lahkega, temperamentnega in mrzlokrvnega, težkega, flegmatičnega ter običajnega gospodarskeg konja, ki je proizvod križanja prvih dveh vrst.
Toplokrvni /konji se vzrejajio v okolici Št. Jerneja na Dolenjskem in okolici Ljutomera na Štajerskem. Toplokrvno kobilarno in sicer za konje dirkače amerikanske pasme ima v velikem obsegu g. Rudolf pl. Warren-Lippitt, Turnišče pri Ptuju; kobilarno za lipsko pasmo pa ima g. Josip Lenarčič na Verdu pri Vrhniki.
Dobri mrzlokrvni konji se vzgajajo v okolici Domžal ter sploh na Gorenjskem. Najdemo pa tudi po celi Sloveniji ljudi, ki se z ljubeznijo iu razumevanjem pečajo s konjerejo.
Na letošnji razstavi konj nam bo dana prilika, da vidimo konje gori navedenih vrst in se prepričamo o lepih uspehih konjereje v Sloveniji.
Razstavni odbor Kola jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Petar« v Ljubljani za prireditev razstave plemenskih konj:
Predsednik: Dr. Luckmann Fric. iajnik: Detela Anton.
Člani: Dular Milan, Gostič Stanko, Januši® Vladimir, Lokar
Anton podpolkovnik, Praprotnik August, Stiglio Edvard,
Zupančič Josip.
Ocenjevalna komisija:
Dr. Keber, podpolkovnik, dr. Luckmann Fric, Molj Franc, Petovar Lovro, Radivojcvič Milivoj, podpolkovnik, Resmanit pl. Alfred, Zemljič Fric, Zupančič Franc, Žnidaršič Fran.
> J
Razstava plemenskih konj
ki se vrši v nedeljo, dne 25. septembra 1927.
LEGENDA:
= Vzreditelj.
= Lastnik.
O.	= Oče.
M. = Mati.
Opomba. Za pristnost navedb o rojstvu, starših itd. jamči, v kolikor niso bili predloženi originalni plemenilni listi, prijavnik sam.
Razstavljeni konji.
I.	KOBILE Z ŽREBETI.
a)	toplokrvne.
- 1. »Cica«, angl. polkrv., r. 1921. O.: Zdralin, M.: Dana, V. in L.: kapetan I. ki. Radomir Stojanovič, Ljubljana.
2.	»Furiosa«, angl. polkrv., r. 1918., O.: Furioso, M.: Gidran, V. in L.: Mihael Novak, Dolenjavas.
3.	»Ilirija 4«, lipicanka, r. 1916., O.: Maestoso Titanica, M.: Ilirija. V.: Aladar Jankovič, L.: Jos. Lenarčič, Verd.
4.	»Baranja 4«, lipicanka, r. 1913., O.: Tulipan, M.: Baranja, V.: Aladar Jankovič, L.: Jos. Lenarčič, Verd.
b)	mrzlokrvne.
5.	»Frama«, noriška, r. 1918., O.: 121 Romeo, M. nor. kobila, V. in L. Ivan Zajec, Zahrib-Litija.
6.	»Čila«, noriška, r. 1918., O.: Luno, M.: —, Vzreditelj in L.: Fran Molj, Voglje.
7.	»Luci«, noriška, r. 1921., O.: Dušan, M.: Beno Brillant, V. in L.: Anton Marinko, Vnanje Gorice.
8.	»Berojka«, noriška, r. 1921., O.: Amati Blass, M.: Monton, V. in L.: Jože Peršin, Tomišelj.
9.	»Sansnoma«, noriška, r. 1920., O.: Sansnom, M.: —, V. in L.: Ivan Susman, Strahomer.
10.	»Fuksa«, noriška, r. 1921., O.: Andree Berger, M.: Brand, V. in L.: Jakob Skok, Mengeš.
II.	»Elza«, križanka, r. 1920., O.: Loustic Totilas, M.: —, V. in L.: Jakob Škraba, Črnavas.
II. PLEMENSKE KOBILE BREZ ŽREBET.
a) toplokrvne.
12.	»Solunka«, polkrv. angl., r. 1921., O.: Boraks, M.: Julka, V.: div. general Danilo Kalafatovič, L.: kapetan I. k L Radomir Stojanovič, Ljubljana.
13.	»Cern«, arab. polkrv., r. 1918., O.: Goral, M.: Melanija, V.:: Podmanicki, L.: pukovnik Nedič, Ljubljana.
14.	»Sira«, arab. polkr., ir. 1920., O.: Marzouk, M.: —, V. in L.: Gustav Vidic, Lukovica.
15.	»Frici«, amer. kasač, r. 1921., O.: Frohsinn, M.: Gidran, V. in L.: graščina Fužine pri Ljubljani.
16.	»Soka«, anglo-arab., r. 1921., O.: Logoš, M.: Ruža, V., in L.: kapetan I. ki. Ljubomir Stojilovič, Ljubljana.
17.	»Luca 2«, lipieanka, r. 1915., O.: Schagya, M.: —, V.: Državno žrebetišče Račje, L.: Jos. Lenarčič; Verd.
b) mrzlokrvne.
18.	»švarca«, noriška, r. 1921., O.: Albin Wied, M.: Brand, V. in L.: Janez Fajfar, Vodovlje.
19.	»Prama«, noriška, r. 1922, O.: Gorjan, M.: —, V. in L.: Fran Peterca, Dravlje.
20.	»Berga«, noriška, r. 1922., O.: Andree Berger, M.: Brand, V. in L.: Jakob Skok, Mengeš.
21.	»Dora«, noriška, r. 1922., O.: Dušan, M.: Georg, V. in L.: Marija Lenarič, Brest.
22.	»Smilja«, noriška, r. 1921., O.: Liefering. M.: Širnlja, V. in L.: Andrej Lampe, Spod. Bernik.
23.	»Prama«, noriška, r. 1921., O. : Amati Blass, M. : —, V. in L.: Ivan Tegel, Črnavas.
III.	TRI IN ŠTIRILETNE ŽREBICE.
a) toplokrvne.
24.	»Lady«, anglo-arab., r. 1924., O.: Furioso, M.: Gidran, V.: Janez Krhin, Št. Jernej, L.: potpukovnik Rađivojević, Ljubljana.
25.	»Draga«, amer. kasač, r. 1924., O.: Prinz Dillon, M.: Little Ship, V.: Antoin Bežan, L.: Fric Zemljič, Ljutomer.
26.	»Polda«, amer. kasač, r. 1924., O.: Bluff, M.: Prinz Char-ming, V. in L.: Mihael Filipič, Stara vas — Ljutomer.
27.	»Nelka«, amer. kasač, r. 1924., O.: Sokol, M.: Nigra, V. in L.: Alojzij Slavič, Banovci — Ljutomer.
28.,»Gidra«, arab. polkr., r. 1924., O.: Gidran, M.: Vaselin, V. in L.: Fran Kovačič, Cven — Ljutomer.
29. »Malika«, amer. kasač, r. 1924., O.: Bluff, M.: Br. Strau-binger, V. in L.: Fran Osterc, Vučjaves — Ljutomer.
20.	»Ilica«, amer. kasač, r. 1924., O.: Monte Christo, M.: lika, V. in L.: Janez Šegula, Hlaponci — Ptuj.
21.	»Prama«, angl. polkrv., r. 1923., O.: Valentin, M.: Gidran, V. in L.: Janez Kočevar, Stara vas — Škocijan.
22.	»Lili«, angl. polkrv., r. 1923., O.: Afrikanus, M.: Licy, V., in L.: graščina Fužine pri Ljubljani.
33.	»Lady«, angl. polkrv., r. 1924., ().: Afrikanus, M. Licy, V. in L.: graščina Fužine pri Ljubljani.
b) mrzlokrvne.
34.	»Luci«, noriška, r. 1924., O.: Dušan, M.: Georg, V. in L.: Marija Lenarčič, Brest
35.	»Dora«, noriška, r. 1924., O.: Dušan, M.: Herman, V. in L.: Anton Šerjak, Blato.
3(i. »Fuksa«, noriška, r. 1924., O.: Artus Trum, M.: Luno, V. in L.: Rudolf Černivec, Potok — Vodice.
37.	»Luci«, noričan, r. 1924., 0.: Artus Trum, M.: Herman, V. in L.: Ivan Mrak, Plešivea.
38.	»Samsna«, noriška, r. 1923., 0.: Dušan, M.: Sansnom, V. in L.: Jože Rus, Plešivea.
39.	»Princeza«, noriška, r. 1924., O.: Lucifer, M.: Silva, V. in L.: Mestna občina ljubljanska.
IV.	DVELETNE ŽREBICE.
a)	toplokrvne.
40.	»Libela«, lipicanka, r. 1925., O.: Favory, M.: Beka, V. in L.: potpukovnik Miloš Ožegovič, Ljubljana.
41.	»Linda«, arab. polkrv., r. 1925., 0.: Gidran, M.: Nonius,
V.	in L.: Jože Berus, Kal — Novomesto.
b)	mrzlokrvne.
42.	»Nina«, noriška, r. 1925., O.: Brom Opus, M.: —, V. in L.: Matija Smuk, Bevke.
43.	»Viška«, noričan, r. 1925., O.: Brom Opus, M.: Bogdan Bucephal, V. in L.: Alojzij Rus, Log.
44.	»Megri«, noriška, r. 1925., 0.: Snežnik, M.: Luno, V. in L.: Anton Černivec, Kaseza — Vodice.
45.	»Švarca«, noričan, r. 1925., 0.: Georg, M.: Hedor, V. in L.: Fran Drešar, Kapljavas.
4(5. »Fanv«, noriška, r. 1925., 0.: Cvetko, M.: Sansnom, V. in
L.	: Alfred Galle, Zgoir. šiška.
47.	»Truzi«, noričan, r. 1925., 0.: Georg, M.: Biber Herk. V. in L.: Fran Sitar, Stožice.
V.	ENOLETNE ŽREBrCE. a) toplokrvne.
48.	»Zori«, arab. polkrv., r. 1926., 0.: Gidran, M.: Nonius, V.: Jože Berus, Kal, L.: Fran Skubec, Daljni vrh—Novomesto.
49.	»Leda«, amer. kasač, r. 1926., 0.: Posilni, M.: Ševa, V.: pukovnik Antonijević, L.: Firan Markič, Ig.
50.	»Bistra 14«, lipicanka, r. 1926., 0.: Napolitano Sistiana,
M.	: Neretva, V. in L.: Jos. Lenarčič, Verd.
51.	»Zvezda«, angl. čistokrv., r. 1926., O.: Zlatan, M.: Cveta, V.: kapetan I. kl. Arandjelovič, L.: Viktor Kalan, Ljubljana.
b) mrzlokrvne.
52.	»Roma«, noriška, r. 1926., O.: Alfonz Robinzon, M.: —, V. in L.: Janez Sterle, Crnavas.
53.	»Milka«, noričan, r. 1926., O.: Gorjan, M.: Luca, V. in L.: Fran Molj, Voglje.
54.	»Fuksa«, noriška, r. 1926., O.: Furioso, M.: noriška kobila, V. in L.: Janez Trnove, Podsmreka.
54 a. »Hanzi«,. noriška, r. 1926., O. : Romeo 49, M. : noriška kobila, V. in L.: Ivan Urbančič, Brezovica.
VI.	ŽREBCI.
а)	toplokrvni.
55.	»Dragan«, r. 1925., angl. pedkrv., O.: Busunok, M.: So-lunka, V.: div. general Kalafatovič, L.: kapetan I. ki. Radomir Stojanovič, Ljubljana.
56.	»Zdralin«, anglo-arabec, r. 1924., O.: Gazai, M.: Dana, V. in L.: kapetan I. ki. Radomir Stojanovič, Ljubljana.
57.	»Ferdo«, amer. kasač, r. 1924., O.: Pozor, M.: Furioso, V. in L.: Mihael Filipič, Staranovavas — Ljutomer.
58.	»Vaselin«, amer. kasač, r. 1919., O.: Vaselin, M.: Mitzi, V.: Anton Juvančič, Videm, L.: Metod Zorman, Ljubljana.
59.	»Fidel«, amer. kasač, r. 1922., O.: Vaselin, M. Gidran, V. in L.: graščina Fužine pri Ljubljani.
60.	»Biser«, lipicane, r. 1925., O.: Favory, M. Herfa, V. in L.: Mestna občina ljubljanska.
61^ »Sigliavy Arkadia«, lipicanec, 'r. 1922., O.: 422 jSigljavy Monterossa, M.: 1 Arkadia, V.: drž. ergela Stančič, L.! drž. žrebčarna Selo, oskrbnik: Josip Lenarčič, Verd .— Vrhnika
62.	»Napolitano - Alah 6«, lipicanec, r. 1925., O.: Napolitano-Sistiana, M.: Neretva, V.: dr. N. Vuksanovič, L.: Jos. Lenarčič, Verd.
б)	mrzlokrvni.
63.	»Breydel du Croiseau«, originalni belgijec, r. 1924., O.: Soudard du Josteau, M.: Bianca du Croiseau, V.: Alfred Wanderschneren, Voilezeile (Belgija), L.: Fran Horvat, Oslušovci.
64.	»Boulet«, originalni belgijec, r. 1921., O.: Prinz Leopold, M.: Beesse, V.: Alfred Wanderschneren, Vollzeile (Belgija), L.: Fran Rižnar, Gajovci.
65.	»Dušan«, noričan, r. 1923., O.: Dušan, M.: Brillant, V. in L.: Ivan Burgar, Vnanje Gorice.
66.	»Pram«, noričan, r. 1926., O.: Aflenz Robinzon, M.: Amati Blas, V. in L.: Jernej Sterle, Črna vas.
67.	»Bojan«, noričan, r. 1923., O.: lic. Bojan, M.: Branka, V. in L.: Štefan Dregarič, Razvanje — Maribor.
68.	»Jordan«, noričan, r. 1923., O.: Norbert, M.: staj. kobila, V.: Martin D,rev, Drešinjavas, L.: drž. žrebčarna Selo, oskrbnik: Jakob Modic, Brest.
69.	»Baron«, noričan, r. 1926., 0.: lic. German, M.: Fuksa, V. in L.: Štefan Dregarič, Razvanje — Maribor.
70.	»Romeo 49«, noričan, r. 1921., O.: 355 Romeo, M.: Ahorn, V.: Ivan Valant, L.: drž. žrebčarna Selo, oskrbnik: Ivan Babnik, Bizovik.
/1. »Aflenz Robinzon 57«, noričan. O.: 77 Aflenz Robinzon, M.: Opal, V.: Jakob Praprotnik, Pušenci, L.: drž. žrebčarna Selo, oskrbnik: Ivan Babnik, Bizovik.
VII.	GOSPODARSKI KONJI.
72.	»Marzouk«, arab. polkrv., r. 1923., O.: Marzouk, M.: —-, V: in L.: Gustav Vidic, Lukovica.
73.	»Marquis«, amer. kasač, r. 1922., O. : Monte Christo, M. : Gidra, V-. in L.: potporučnik Vuj. Simič, Ljubljana.
74.	»Švarea«, križana kobila, r. 1916., O.: Asti Brillant, M.: —, V.: Srečko Kobi, L.: Matevž Kavčnik, Log.
75.	»Sinko«, angl. polkrv., r. 1922., O.: Rayon, M.: —, V.: Josip Nikolič, L.: Dr. Fric Luckmann, Ljubljana.
VIII.	DRŽAVNI ŽREBCI (žrebčarna Selo).
76.	Amerikanski dirkač: »107 Miakkfilko«, r. 1917.
77.	Amerikanski dirkač: »134 Pozor«, r. 1919.
78.	Angleški polkrvec: »9 Przedswit«, r. 1913.
79.	Angleški polkrvec: »388 Furioso«, r. 1909.
80.	Arabski polkrvec: »350 Schagya«, r. 1913.
81.	Lipicanec: »2 Pluto Gaeta«, r. 1920.
82.	Lipicanec: »73 Maestoso Bibor«, r. 1910.
83.	Anglo-Arabec: »20 Gidran«, r. 1920.
84.	Anglo-Normanec: »33 Urmeny-Nonius«, r. 1921.
85.	Anglo-Normanec: »381 Nonius«, r. 1909.
DODADEK
ad II. a) Plemenske kobile brez žrebet.
86.	»Dragolina«, r. 1920., O. : Bluff, M. : Dragica, amer. dirkač, V. in L.: Alojzij Jurša, Gornja Radgona.
ad III. b) Tri in štiriletne žrebice.
87.	»Kora«, belg., ir. 1924., O.: Allod Norbert, M.: Castor, V. in L.: Fran Torič, Frankovci —- Ormož.
88.	»Visla«, belg., r. 1924., O.: Ortulan, M.: —, V. in L.: Fran Škerget, Središče.
ad IV. b) Dveletne žrebice.
89.	»Črnka«, noriška, r. 1925., O. : Asti Brillant, M. : Martinet, V. in L.: Firan Petek, Zamošani — Ormož.
90.	»Linda«, belg., r. 1925., O.: German, M.: Brutoi, V. in L.: Fran Torič, Frankovci — Ormož.
ad V. b) Enoletne žrebice.
91.	»čila«, belg., r. 1926., O.: Carlos de Orsen, M.: Bravo, V. in L.: Ivan Babič, Loperšice — Ormož.
92.	»Klorica«, belg., r. 1926., O.: Clairon de Coparti, M.: Mon-ton, V. in L. : Alojzij Janžekovič, Strjanci — Ormož.
93.	»Hanzi«, noriška, r. 1926., O.: Romeo, M.: Arno, V. in L.: Ivan Urbančič, Brezovica.
ad VI. a) Žrebci.
94.	»Senjanin Iva«, angl. polkrv., r. 1923., O.: Nord Star, M.: Ruža, V.: državna ergela Karadjordjevo, L.: potpukovnik Seunig, Beograd.
ad VII. Gospodarski konji.
95.	»Junak«, angl. polkrv., r. 1920., O.: Meglio, M.: Finon Roszi, V.: ergela »Zobnatica«, L.: potpukovnik Seunig, Beograd.
'Г,
D
Kulturna razstava: „Gledališče — Ljudstvo — Družba“ je nameščena v paviljonu K
I. Gledališče
To je prvi poizkus zbrati na enem mestu cim več zanimivosti o našem gledališču...	0 njegovih pijonirjih, o slo-
venski drami in operi, o sceni, o našem igralcu. — Zato časovno ne sega razstava tja nazaj do prvih začetkov, do naših pasijonskih iger, ne do Linharta. Leto 1867 je vzeto kot izhodišče. Doba dramatičnega društva — pa do danes.
A ne samo za izobraženca, za strokovnjaka ali historika bo razstava zanimiva — tudi za navadnega posetnika gledališča, ki stopi samo ob nedeljah popoldne preko praga teaterskega hrama . . . Saj je gledališče svet za sé, nov, čudovit in nikoli popolnoma odkrit... Potom tehnike, potom rekvizit, kostumov, luči in barv, nas premaga vselej iznova beseda človeka na odru — moč in zanos igralčev, pevčev ...
In tudi to naj bo povedano na razstavi: da imamo par sto diletantskih odrov in da raste morda med njimi nov Borštnik ali Verovšek, ali Nigrinova ...
In še to: da je vse zelo majhno — a je naše!
Pri razstavi sodelujejo v posameznih oddelkih:	1. Lite-
rarni. Gg. Ciril Debevec, tajnik Nar. gledališča, nadsvetnik Fran Govekar, bivši mnogoletni intendant slov. gledališča, Alfons Gspan, abs. phil. 2. Naši igralci. Udruženje gledaliških igralcev. 3. Tehnični del. Gg. arh. ing. prof. Kregar, upravnik Narodnega gledališča, profesor O. Šest, višji režiser Narodnega gledališča, akad. slikar V. Skružny. 4. Slikarski del. Prof. Vavpotič, scenograf Nar. gled., ing. Spinčič, V. Skružny ml. 5. Naša opera. Gg. M. Polič, ravnatelj opere, Neffat, dirigent opere, Šubel, operni pevec. 6. Slov. upodabljajoči umetniki in gledališče: g. Vavpotič, akad. slikar.
Oddelek »Ljudstvo« organizirajo: Zveza kulturnih društev v Ljubljani in Prosvetna zveza v Ljubljani, Češka Obec.
Razstavni del »Družba? vodi uprava velesejma.
Vodstvo razstave: prof. 0. Šest.
Aranžma razstave: ing. prof. Fatur.
Administracija razstave: ravnatelj Dular.
Literarni oddelek.
I.
A.	Izvirna dramska literatura,
a)	Rokopisi.
1.	Josip Jurčič: Tugomer (prvi osnutek, proza), gdč. Anica
Levčeva.
2.	Josip Jurčič: Veronika Deseniška, gdč. Anica Levčeva.
2 a. Jurčič-Kersnilk : Berite novice, g. ravnatelj Kersnik.
3.	Joža Ogrinc: Hudi Kljukec, g. Danilo.
4.	Josip Stritar: Penica (načrt), g. univ. prof. Dr. Ivan Prijatelj.
5.	Josip Stritar: Logarjevi odlomek), g. univ. prof. Dr. Ivan
Prijatelj.
6.	Josip Stritar: ? (neznano), g. univ. prof. Dr. Ivan Prijatelj.
7.	Josip Vošnjak: Premogar, Narodno gledališče.
8.	Anton Funtek: Iz osvete, Narodno gledališče.
9.	Anton Medved: Savel, gdč. Helena Medvedova.
10.	Anton Medved: Cesar Friderik III. na Slovenskem (načrt), gdč. H. Medvedova.
11.	Anton Medved : Kacijanar, gdč. Helena Medvedova.
12.	Anton Medved: Za pravdo in srce (odlomek), gdč. Helena Medvedova.
13.	Anton Medved: Stari in mladi (prvi rokopis), gdč. Helena Medvedova.
14.	Engelbert Gangi: Sin, Narodno gledališče.
15.	Engelbert Gangi: Sfinga, Narodno gledališče.
16.	Zofka Kveder-Jelovškova : Pijanec, Narodno gledališče.
17.	Fran Milčinski: Cigani, last avtorja.
18.	Fran Ks. Meško: Mati (epilog). Narodno gledališče.
19.	Hinkio Nučič: Svitanje, last autorja.
20.	Hinko Nučič: Atila v Emoni, last autorja.
21.	Hinko Nučič: Orkan, last autorja.
22.	Hinko Nučič: Ubijalci, last autorja.
23.	Fran Sai. Finžgar: Divji lovec, last autorja.
24.	Fran Sai. Finžgar: Veriga, last autorja.
25.	Ivan Cankar : Hlapci, g. L. Sclnventner.
25 a. Ks. Meško : Pri Hrastovih, Narodno gledališče.
26.	Alojzij Remec: Magda (prvi osnutek), last autorja.
2~. Oton Župančič: Veronika Deseniška, last autorja.
28.	Pavel Golja: Triglavska bajka (osnutek), last autorja.
29.	Angelo Cerkvenik: Greh, last autorja.
^9. Srečko Kosovel: Gejzir (odlomek), g. Anton Kosovel.
b)	Starejši tiski.
31.	Autem Linhart: Županova Micka, Matiček se ženi (štiri izdaje), g. Dr. Janko Šlebinger.
32.	Miroslav Vilhar: Jamska Ivanka, Narodno gledališče.
33.	Miroslav Vilhar: Igre, g. Dr. Janko Šlebinger.
34.	Rogaški: Kteri bo? g. Dr. Janko Šlebinger.
35.	Anton Klodič: Novi svet, g. Dr. Šlebinger.
36.	Anton Klodič: Materin blagoslov, g. Dr. Janko Šlebinger.
37.	Josip Jurčič: Tugomer, g. Dr. Janko Šlebinger.
38.	Al. Bistriškki: Lokavi snubač, g. Dr. Janko Šlebinger.
c)	Novejši tiski.
39.	Novejši tiski.
B Prevodna dramska literatura,
a)	Rokopisi.
40.	- Fr. Cegnar: Rodoljubi, g. Dr. Janko Šlebinger.
41.	Nestroy - J. Alešovec: Lumpacij vagabund, Nar. gledališče.
42.	- J. Alešovec: Vojaški fantje, mi smo mi, Narodno gledališče.
43.	Schiller - Rak: Razbojniki, Narodno gledališče.
44.	Schiller - Jos. Nolli: Razbojniki, Narodno gledališče.
45.	Görner - Ig. Borštnik: Putifarba, Narodno gledališče.
46.	- Ig. Borštnik : Bukovska goska, Narodno gledališče.
47.	Shakespeare - L. Haderlap: Romeo in Julija, Nar. gledališče.
48.	Shakespeare - Svetiš: Macbeth, Narodno gledališče.
49.	Goethe - Mohorčič: Egmont, Narodno gledališče.
50.	Shakespeare - J. Glaser: Rihard III., g. Silvo Škerlj.
51.	Shakespeare - J. Glaser: Othello, g. Silvo Škerlj.
52.	Shakespeare - O. Župančič: Beneški trgovec, last autorja. 52a. Shakespeare - O. Župančič: Komedija zmešnjav (2 izvoda).
53.	Shakespeare - O. Župančič: Sen kresne noči, last autorja. 53 a. Shakespeare - O. Župančič: Kar hočete, last autorja.
53 b. Shakespeare - O. Župančič: Julij Cesar, last autorja.
54.	Shakespeare - O. Župančič: Othello, last autorja.
55.	Shakespeare - O. Župančič: Macbeth, last autorja.
55 a. Shakespeare - O. Župančič: Zimska pravljica, last autorja. 55 b. Shakespeare - O. Župančič : Mnogo hrupa za nič, last aut.
56.	Shakespeare - O. Župančič: Trmoglavka, last autorja.
57.	Rostand - O. Župančič: Cyrano de Bergerac, last autorja.
b)	Starejši tiski.
58.	Garrik - A. Smole: Varh, g. Dr. Janko Šlebinger.
59.	Schiller - Koseski: Mesinska nevesta, g. Dr. J. šlebinger.
60.	: Dve igri, g. Dr. Janko Šlebinger.
61.	Venec glediščnih iger, g. Dr. Janko Šlebinger.
62.	Schiller - Fr. Cegnar: Maria Stuart, g. Dr. Janko Šlebinger.
63.	Schiller - Fr. Cegnar: Viljem Tell, Narodno gledališče.
64.	Schiller - Fr. Cegnar: Valenštajnov ostrog, Nar. gledališče. 56. Slovenske glediščine igre (izd. Biehveiss), g. Dr. J. Šlebinger.
66.	- K. Prelog: Črni Peter, g. Dr. J. Šlebinger.
67.	Gledališke igre (izd. J. Tomšič), g. Dr. J. Šlebinger.
68.	Indijska Talija, g. Dr. Šlebinger.
69.	Novejši tiski.
c)	Gledališki listi.
70.	Maska, Ljubljana.
71.	Gledališki list, Ljubljana.
72.	Gledališki list, Maribor.
73.	Zrnje, Maribor.
74.	Drama, Maribor.
d)	Strokovna literatura.
II.
Upravni oddelek.
76.	Važni odloki, zapiski itd.
77.	Poslovne knjige.
78.	Seznam intendane od 1892 do 1927.
79.	Važnejši plakati od 1867 do 1914 in plakati Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1922—1923.
80.	Seznam Literarno-historičnega arhiva Narodnega gledališča v Ljubljani.
81.	Seznam Repertoarnega arhiva Narodnega gledališča v Ljubljani.
III.
Naši igralci.
82.	Anic N., igralec.
Borštnik Ignacij: v vlogi Hamleta, v vlogi »Kean«; na poslovilnem večeru pred odhodom v Zagreb; na mrtvaškem odru.
83.	Borštnikova šatulja za šminkanje.
84.	Borštnikova brisača za demaskiranje.
85.	Borštnikova palica, poklonjena od učencev kino-šole v Zagrebu 23. sept. 1919.
86.	Borštnik: mrtvaška maska (kipar Dolinar).
87.	Borštnikove vloge.
88.	Brusova N.
89.	Bolcška Oton, komik in karakterni igralec (Čeh).
Boleška v vlogi »Timoške«, »Elga«.
90.	Bohuslav Vaclav, velepriljubljen komik in karakterni igralec (Čeh) ; vojni slepec.
91.	Borštnikova Zofija, tragedinja; v vlogi »Felice« (Šolski nadzornik, njen prvi nastop 16. II. 1882.) ; v vlogi »Junačke srbske bake«.
92.	Bukšekova Berta, igralka; v vlogi »Marie Stuart .
93.	Bergantova Mira, igralka.
94.	Cesar Ivan, igralec; v vlogi Dr. Grozda« (za narodov blagor).
94 a. Öonsky, igralec.
95.	Dobrovoljny Adolf, igralec in prvi režiser Dež. gledališča v Ljubljani od 1900 do 1906; v vlogi »Martina Spaka« (Deseti brat).
96.	Danilo - Cerar Anton, igralec in režiser; v vlogi »Hans Jureš«; v vlogi »Baron Tremk«; v vlogi »Ferdinanda (Ko-varstvo in ljubezen); petindvajsetletnik; študija v tercetu; tridesetletnik, v vlogi »Obloškega Tončka« (Rokovnjači) ; v vlogi »Grofa Laicester« (Maria Stuart); v vlogi »Večnega mladeniča (1926).
97.	Danilovo prvo gostovanje z slov. igralci po Balkanu.
98.	Danilova diploma mestne občine ljublj. za 50 letni jubilej.
99.	Danilovo darilo kolegov ob priliki 50 letnega umetniškega delovanja.
100.	Danilova diploma »Udruženja gled. igralcev«.
101.	Danilova diiploma reda Sv. Save III.
102.	Danilovo darilo zagrebških kolegov ob priliki 50 letnice.
103.	Danilo: Kritike od 1. 1880 dalje.
104.	Danilova spominska knjiga.
105.	Danilovo darilo slov. književnikov ob priliki 50 letnice.
106.	Danilovo »Malo gledališče.«
107.	Danilova Gusti (Ekvinokcij), tragedinja.
108.	Danilova: njeno umetniško delovanje v Ameriki; srebrn pokal, darilo Clevelandskih Slovencev.
109.	Danilova	Vera,	igralka	in	subreta.
110.	Danilova	Mira,	igralka.
111.	Danilova	Silva,	igralka	in	plesalka.
112.	Danilova	družina.
113.	Danilova Gusti v »Pahljači Lady Windermeer«.
114.	Debeljakova Darinka, igralka.
115.	Debeljakova v komediji »Tl in jaz«.
116.	Drenovec Lu jo, igralec, organizator, operetni pevec.
117.	Filipčič N., igralec.
118.	Freudenreich Dragotin, igralec.
119.	Gjorgjevičeva Marija, igralka (1913).
120.	Gregorin Edvard, igralec; v vlogi »Jezusa Kristusa« ‘(Pasion).
121.	Gorjupova Netka, igralka.
122.	Gradišarjieva Iva, igralka.
123.	Grom Edvard, igralec.
124.	Housa V., igralec (Čeh).
125.	Inemann, igralec in režiser; Inemann v svojih vlogah.
126.	Iličič Ljubiša s svojo soprogo in otrokom (igralec).
127.	Juvančič Drag., igralec.
128.	Juvančič v vlogi grofa Borna (Umetnost in narava).
129.	Juvanova Polonica v vlogi »Vdove Rošlinke«.
130.	Jerman Ivan, igralec in organizator.
131.	Ježekova Manja, igralka (Čehinja).
132.	Kajzelj v svojih različnih vlogah (igralec - komik).
133.	Kandier jeva Maša, igralka (Čehinja).
134.	Kreisova A., naivka (Čehinja).
135.	Kralj Emil, igralec in režiser; v igri »Cvrček za pečjo« (Caleb). Kraljeva risba: Autckarikatura na vislicah (nedovoljeni bolniški dopust).
136.	Kongres udruženja gledaliških igralcev v Zagrebu 1. 1920.
137.	Kopač Miro, igralec in inspicient.
138.	Kovič Joško, igralec in režiser Mariborskega gledališča.
139.	Košič Milan, igralec in inspicient; mimična studia.
140.	Legat V., igralec.
141.	Ločnik Pavel, igralec.
142.	Lovšin F., igralec.
143.	Lipah Franc, igralec in režiser; Lipah v vlogi »Župnika« (Kralj na Betajnovi); Lipah v »Antigoni« kot dijak 1. 1910. Njegov prvi nastop.
144.	Molek Josip, priljubljen komik; v različnih vlogah.
145.	Marija Vera, tragedinja. Bila v Nemčiji na velikih odrih; kot »Judit«; bot začetnica; »Jeanne D’ Are« (Schiller).
146.	Medvedova-Škerlj Cirila, igralka; v igri »Otok in struga«.
147.	Mariborski ensemble v letu 1922.
148.	»Malo gledališče« Oder. (Vodja Danilo).
149.	Malo gledališče — Igralci.
150.	Malo gledališče , — Lepak.
151.	Noskova Ružena (dve sliki), priljubljena igralka (Čehinja).
152.	Nigrinova Vela, znamenita slov. igralka,; v vlogi »Ophelia (Hamlet); kot »Dama s kamelijami«; v vlogi »Elizabete« (Maria Stuart).
153.	Nablocka Marija, igralka (Rusinja); kot »NJu«.
154.	Nogomet med Dramo in Opero 1. 1924.
155.	Nogomet med Dramo in Opero 1. 1926.
156.	Narodni dom v Trstu (mied požarom).
157.	Narodni dom v Trstu (po požaru).
158.	Nučič Hinko, igralec, režiser in bivši vodja ljublj. drame; prvi ravnatelj Mariborskega slov. gledališča; dvajsetletnik; kot »Dr. Tokeramo« (Tajfun).
159.	Nučič in Šetrilova v »Tajfunu«.
160.	Nučič v petih različnih vlogah v »Amnestiji«; v vlogi »Hamleta«; kot »Othello«; kot »Napoleon (Terezina); kot »Janez« v »Divjem lovcu«.
161.	Nučič, Borštnik, Levar, Bukšek, Rijavec, Polakova in Križaj, med vojno člani Nar. kazališta, Zagreb.
162.	Nučič in njegov dramski ensemble v Mariboru.
163.	Nučič in njegov ensemble v Mariboru.
164.	Nučič, lepak njegove drame »Antonio Gledjevič«.
165.	Osipovič Jakob, režiser in igralec (Rus).
166.	Paternoster Josip, igralec.
167.	Putjata. Boris, priljubljen igralec in režiser (Rus); v vlogi Napoleona (Madame sans Gene) ; v vlogi »Figara«.
168.	Putjatova lastnoročno prepisana vloga Othellos.
168 a. Putjatova rimska čepica.
169.	Plut Josip, igralec - komik; kot »mežnar« (Naša kri).
170.	Pregare Rado, igralec in režiser.
171.	Peček Josip, igralec in operetni pevec; v vlogi »Zlodja« (Pohujšanje v Dolini Št. Florjanski).
172.	Polakova Irma kot »bayadera«.
173.	Pregarčeva Ida, igralka.
174.	Povhe Josip, igralec in operetni režiser.
175.	Podgorska Vika, igralka; kot »Pastorka« (Šestero oseb išče avtorja), kot »Viola« (Kar hočete); kot »Sv. Ivana*. (Sv. Ivana).
176.	Ronovska Magda v »Mala Borit«.
177.	Rogozova - Kaueka Ludovika, igralka (Čehinja) ; Rogozova (Mariša).
178.	Rasberger Pavel; v svojih vlogah.
179.	Rogoz Zvonimir, igralec in režiser; kot »Hamlet«; mežnar« (Pohujšanje v Dolini Št. Florjanski) ; v vlogi »Damjana« (Božji človek); kot začetnik; skupina fotografij iz operetnih ulog.
180.	Rakarjeva Angela, igralka; kot »ekspeditorica« (Pohujšanje v Dolini Št. Florjanski).
181.	Repovševa Maria, igralka.
182.	Romano vic Rado, igralec.
183.	Rakuša Janko, igralec; kot »Lisander« (Sen kresne noči).
184.	Slavčeva Marica, igralka.
185.	Slavčeva v družbi »Danila in Danilove«.
186.	Slavčeva Maša; v Molièrovih »Breciozah«.
187.	Smerkolj Bojan, igralec in inspicient.
188.	Smerkolj in gdč. Zbofilova v igri »Ljubezen treh kraljev«; Smerkolj kot »Gildenstern« (Hamlet).
189.	Strniša Gustav, igralec.
190.	Skupina iz vojne dobe: Kregar, Peček in drugi.
191.	Skupina igralcev iz prve dobe slov. gledališča: Valenla, Kajzelj, Kocelj, Jamnikova.
192.	Skupina celjske dramatične šole pod vodstvom M. Skrbinška.
193.	Skupina z gledališke razstave v Magdeburgu: Gemièr, Rickelt Paul Otto, Koch, Šest, Wurmser in drugi.
194.	Skupina članov Mariborskega gledališča z gostovanj po Sloveniji leta 1927.
195.	Skrbinšek Milan, karakterni igralec in režiser; kot ravnatelj slovenskega gledališča v Trstu 1. 1918; kot »Martin
Spak« (Deseti brat) (début v. sezoni 1908-9 na ljhbljanskenr odru), kot vodja turneje v Gorici 1. 1914.
196.	Skrbinšek, 14 tabel njegovih mask (avtoportreti).
197.	Skrbinšek, lepak »Strahovi«.	!K, ,
198.	Skrbinšek: Trg Canale, fotografija. Spomin na Cankarjev večer 1. 1926.
199.	Skrbinškova diploma, ki so mu jo poklonili tržaški, igralci ob priliki 10 letnice njegova umetniškega delovanja.
200.	Skrbinškov spominski dar njegovih učencev ob priliki 10-letnega jubileja.
200 a. Skrbinšek Vladimir, igralec in pevec.
200 b. Skrbinškova Štefka, igralka in pevka.
201.	Starčeva Ema, igralka.
202.	Skupina študentov diletantov:	Kozak, Mesesnel, Šest,
Štefka Skrbinškova in Milan Skrbinšek kot vodja kluba.
203.	Šimaček V., igralec (Čeh).
204.	Šaričeva Mila, igralka; Mila z detetom; kot »Veronika Deseniška«; v igri »Božji človek«.
205.	Šest Osip, višji režiser; Fedja v »Živem mrtvecu«.
205 a. Šetrilova Alena, igralka (Čehinja); kot »Helena la Roche«.
206.	Taborska N., igralka (Čehinja) ; v igri »Potopljeni zvon«.
207.	Turneja narodnega gledališča iz Maribora 1. 1927.
208.	Turneja članov Narodnega gledališča 1. 1924.
209.	Turneja članov Narodnega gledališča 1925.
210.	Verovšek Anton, igralec in režiser; kot »Sodnik Zala-mejski«; kot »Blaž Muzol«; v mlajših letih; ena poslednjih fotografij.
211.	Verovškova palica iz narodnih iger; na čolnu (poslednja fotografija pred smrtjo).
212.	Vilharjeva Bogumila, igralka (2 sliki).
213.	Vida (Juvanova); v igri »Božji človek«.
214.	Wintrova - Šest Nana, igralka (Čehinja); kot »Lepa Vida« (Lepa Vida).
215.	Zorman Joško v različnih vlogah.
216.	Železnik Rado, igralec in režiser; v igri »Zakleti grad«.
217.	Žagar Janez, igralec.
IV.
Naša opera, a) osobje:
218.	Balatka Anton, dirigent.
219.	Banovec Svetozar, tenor; v partiji »Des Grieux«.
220.	Betetto Julij, bas; v partiji Pierota (Mrtvo mesto) in drugih ulogah.
221.	Bratuš Ciril, v partiji »Vel. kneza Aleksandra Aleksan-droviča« (Orlov).
222.	Brezovšek Ivan, dirigent.
223.	Božič Peter, sufler.
224.	Bukšek Rudolf, bariton; kot »Primaš'.
225.	Chladkova Manja, plesalka.
226.	Cvejič Nikola, bariton u partiji >Escamillo« (Carmen) ; v partiji »Scarpije« (Tosca) ; v partiji »Amonasro« (Aida) ; v partiji »Don Juana«.
227.	Čaleta Vika, sopran v partiji »Aide«.
228.	Drenovec Lu jo v partiji Vel. kneza Aleksandra Aleksandro vica (Orlov).
229.	Drvota Pepik, tenor; v partiji »Janka« (Prodana nevesta); v partiji »Kneza« (Rigoletto).
230.	Fantova Jožica, subreta; v partiji »Mascotta«.
231.	Foedransberg, sopran.
232.	Foerster Anton, skladatelj »Gorenjskega Slavčka«, dirigent, pedagog.
233.	Franketova Meta, plesalka.
234.	Gajeva - Jermanova N., koloraturna pevka.
235.	Gaertner Marija, mezzosopranistka.
236.	Habič Franc, inspicijent.
237.	Hadarbolc Jožica, subreta u partiji »Alice« (Dolarska princeza) ; u partiji »Suze« (Piskrovezec) ; v opereti »Markytanka«.
238.	Harastovič A., mladostni komik, Maribor; kot »Župan« (Grofica Marica).
239.	Holodkov Pavel, bariton.
240.	Hrasdira Ciril Metod, dirigent.
241.	Hubad Matej, dirigent.
242.	Iličič Ljubiš'!, operetni tenor; v partiji »Hadji Stavros' j ((Knežja); v partiji barona »Trenka«.
243.	Janko Vekoslav, bariton.
244.	Jastrzebski Stanislav, tenor v partiji »Pinkertona« (Mme Butterfly).
245.	Dr. Benjamin Ipavec, skladatelj.
246.	Jenikova Manja v partiji »Nedde« (Glumači).
247.	Kogoj Marij, skladatelj.
248.	Korošec Mira, sopran.
249.	Kovač Leopold, tenor v partiji »Pinkertona« (Mme Butterfly); v partiji »Cavaradossia« (Tosca); v partiji »kneza« (Rigoletto).
250.	Korenjak - Kolar Olga, sopran.
251.	Kral Karol, basist.
252.	Križaj Josip, bas; v partiji »Lotarija (Mignon); v partiji »Mephista« (Faust).
253.	Levar Ivan v partiji »Borisa Godunova».
254.	Lewandowska Vanda, sopran.
255.	Levičkova - Čehova Lida, sopran v partiji »Zerline« (Fra Diavolo); v partiji »Lakme »
256.	Lovše Pavla, sopran.
257.	Lubejeva Marica, v partiji »Grofice Marice«,
258.	Lwova, sopran.
259.	Marek Vladimir, šef - režiser.
260.	Medvedova - Škerl Cirila, v partiji »Olge« (Evgenij Onjegin).
261.	Mohorič Franc, tenor.
262.	Mitrovič Andro, dirigent, direktor opere v Mariboru.
263.	Mitrovič Ančica, v partiji »Carmen«.
264.	Mitrovič Božo, bariton; v partiji gnofa (»Figarova svatba«).
265.	Morie - Darian Ado, tenor.
266.	Nadas Margit, operna pevka.
267.	Neffat Anton, dirigent.
268.	Neralič Fran, bariton v partiji »Rigoletta«.
269.	Nigrinova - Fleurin Gizela, operna pevka.
270.	Nikitina Olga, prima balerina.
271.	Nolli Josip, slavni bariton, soustanovitelj in tajnik dramatičnega društva v Ljubljani, dolgoletni režiser, pevec, igralec in organizator; olje; v partiji »Lune« (Trubadur); v raznih partijah.
272.	Nordgart Ada, sopran v partiji »Carmen«.
273.	Odilon Helena, sopran; v operi »Madame Sans-Gêne«.
274.	Parma Viktor, skladatelj oper: Ksenia, Stara pesem, Urh grof Celjski, Zlatorog, Pavliha, raznih operet in spevoiger.
275.	Patočka N., operni pevec.
276.	Peček Bojan v partiji »Jolly« (Orlov).
277.	Perič Berto, dirigent.
278.	Peškova Nada, sopran.
279.	Pirkova Hana, sopran.
280.	Pisarevič Svetozar, bas.
281.	Polakova Irma, sopran; slika iz mladih let; v partiji Denise »Mamselle Nitouche«.
282.	Polič Mirko, dirigent Direktor opere.
283.	Polič Štefka, sopran.
284.	Poljakova Marija, prima balerina v baletu »Le Silfide«.
285.	Pohan Vaclav, baletni mojster v operi »Carmen«; v baletu »Pieretin pajčolan«.
286.	Potučkova Božena, mezzo sopran.
287.	Povhe Josip, operetni komik in režiser.
288.	Primožič Robert, bariton v partiji »Rigoletta«.
289.	Raškovič N., tenor v partiji »kneza« (Rigoletto).
290.	Razberger Pavel, komik in režiser.
281. Ravnik Janko, dirigent in pianist.
292. Riezunoff Mihael, junaški tenor (Lohengrin).
243. Ribič Ivanka, sopran kot »Laureta« (Gianni Schicchi).
294.	Rijavec Josip, tenor; karikatura.
295.	Rihter - Pisarevič Honsa, sopran.
296.	Romanovski Štefan, bariton.
297.	Ropasova Zora, kontraalt.
298.	Rozumova Bela, v partiji »Mimic (Boheme); v partiji »Mimi«; v partiji »Marinke« (Prodana nevesta); v partiji »Marfe« (Carska nevesta).
299.	Rukavina Friderik, dirigent, direktor opere.
300.	Rumpel Emil, bas; v partiji »Povodnega moža« (Rusalka)
301.	Sattner P. Hugolin, skladatelj opere »Tajda«.
302.	Savin Risto, skladatelj' oper »Poslednja straža«, »Lepa Vida«, »Gosposvet. senc, »Matija Gubec« in baletov.
303.	Skalova Marija, sopran, (2 sliki) v »Pikovi dami«.
304.	Skalska Vera, subreta; v operi »Mme Favartc.
305.	Sfiligoj Ljubica, mezzo sopran; v partiji »Amneris« (Aida).
306.	Skupina članov iz 1. 1910 z intendantom Govekarjem.
307.	Skupina članov - Cehov (Dirigent Hilarij Benišek, dirigent Vaclav Talich, tenor Fiala, primadona Šipankova, primadona Nordgartova, subreta Haderbolčeva, komik Bohuslav, igralki Wintrova in Kautska in drugi) v sredi: intendant Fran Govekar.
308.	Skupina članov ljubljanske opere ob priliki prve izvedbe »Prodane neveste« v Trstu iz 1. 1913.
309.	Skupina: članice A. Janova in Št. Lepuševa (Poličeva) iz uprizoritve operete »Jesenski manevri« v Trstu.
310.	Skupina mariborskega opernega ensambla z direktorjem Mitrovičem sezona 1926.
311.	Skupina opernega zbora (Ljubljana z dirigentom A. Balatko).
312.	Skupina moškega opernega zbora iz sezone 1894—95 (Cavalleria rusticana).
313.	Skupina: operni pevci med njimi Ourednik in Betetto.
314.	Skupina orkestra in dirigentov z direktorjem Rukavino (Ljubljana).
315.	Skupina iz opere »Boris Godunov« (Kalovskova, Kalina Smolenska).
316.	Skupina: Vlček, Wisiakova (»Trgovec s srci«).
317.	Skupina opernega zbora 1. 1926.
318.	Godalni kvartet Z i k a, ki je izšel iz orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani.
319.	Skrivanič Ivo, tenor v partiji »Don José« (Carmen).
320.	Sovilski Marcel, tenor v partiji »Pedra« (Nižava).
321.	Šipankova Ina, primadona.
322.	Šterk Vera, mezzo sopran.
323.	Štraus Silva, najmlajši član opere v operi Madame Butterfly.
324.	Svobodova Maša, prima - balerina.
325.	Ševčikova Marenka, sopran.
326.	Šimenc Mario, tenor iz mladostnih let; v partiji »Mario Cavaradossi« (Tosca); v partiji »Janka« (Prodana nevesta); v partiji »Fausta« (Mephistofeles).
827. Štamcar Vlado, bariton v partiji »Tomskega« (Pikova dama).
328.	Štritof Niko, dirigent.
329.	Šubelj Anton, bariton; v partiji »Pantalonaie (Zvedave ženske).
330.	Dr. Švara Danilo, dirigent.
331.	Thaler Rezika, sopran.
332.	Thierry - Kaučnik Vilma, mezzo sopran.
333.	Thierry v partiji »Carmen«.
334.	Trbuhovič Gjuka, operni pevec in režiser; v partiji »Pa-risa« (Lepa Helena).
335.	Tuljakova Marija, prima balerina.
336.	Unger Makso, dirigent.
337.	Vaši ček Ciril, bas; v partiji »Mephisto< (Faust).
338.	Vaverka I., režiser in operetni komik.
339.	Vavpotič Rut, plesalka; Vavpotič, v kostumu.
340.	Vlček Vaclav, baletni mojster; v Musorskega suiti »Bydlo«.
341.	Vrhunčeva Anica, mezzo sopran v partiji »Oresta« (Lepa Helena).
342.	Zajc Ivan, skladatelj opere »Nikola Šubic - Zrinski«,
343.	Zathey Hugo bas; v partiji »Nilacanta« (Lakme); v partiji »Mephistofeles«.
344.	Zikova Zdenka, sopran, v partiji »Tosca« (tri slike).
345.	Zorman J., bariton.
346.	Zupan Drago, bas buffo.
347.	Zupančič Milica, sufleza.
348.	Žaludova Manja.
349.	Žihovska L, operna pevka.
350.	Vdovic, operna pevka, Maribor.
351.	Wisiakova Lydia, prima balerina; v pantomimi »Trois moments«.
352.	Skupina gostov: E. V. Cammerota, E. Destinova, M. Jelačin, Margareta in Maks Froman, VI. Majhenič, A. Milič, M. Milkova - Zolotovič, Maja Strozzi - Pečic, Ž. Tomič, Marko Vuškovič, M. Zec, T. Wesel - Polla.
353.	Skupine iz opernih turnej v letih 1926, 1927 (Sarajevo, Dubrovnik, Split).
B.	Inscenacije opere:
354.
Mrtve oči (Šest — Skružny).
Povratak (Kralj — Vavpotič).
Licitarsko srce (2 sliki) (Tuljakova — Skružny). Zvedave ženske (prvo dejanje) (Bučar — Skružny). Orfej v podzemlju (3. dej.) (Povhe — Kregar).
Večni mornar (1. dej.) (Šest — Skruzny).
Don Juan (4 slike: 1. in 2. dejanje) (Šest — Skružny). Tannhäuser (2. dej.) (Knittl — Skruzny).
Figarova svadba (4. dej. (Knittl — Skiruzny).
Gorenjski slavček (4 slike) (Šest — Skružny).
Jenufa (2 sliki: 3 dej.) (Balatka — Skružnv).
Rigoletto (3 dej.) (Wurser — Skruìny).
Tosca (2 sliki: 1. in 3. dej.) (Rukavina — Skruzny). Poljub (1. dej. (Debevec — .Skruzny).
Cosi fan tutte (Polič — Skruzny).
Aida (3. dej.) (Rukavina — Skruzny).
Mephistofeles (1. in 2. dej.) (Rukavina — Skruzny). Gosposvetski sen (Šest — Skružnv).
Lepa Vida (1. dej. osnutek).
0 Partiture, klav. izvlečki, libreti, režijske knjige, skice in plakati.
355.	A. Foester: opera »Gorenjski slavček« — orig. partitura klav. izvleček; opera »Dom in rod« originalna partitura.
356.	Plakat prve izvedbe »Gorenjskega slavčka« 1872.
357.	Dr. B. Ipavic: opera »Teharski plemiči« orig. partitura klav. izvleček; opereta »Tičnik«.
358.	Miroslav Vilhar: »Jamska Ivanka«, spevoigra tisk.
359.	A. Vrhom: »Pogumne Gorenjke«, spevoigra, partitura.
360.	Iv. pl. Za|c: opereta »Mornarji na krov«, partitura, libr.
361.	Fr. Gerbič: opera »Nabor« origin. partitura, klav. izvleček, libretto; opera »Kres« origin. partitura,.
362.	F. S. Vilhar: opera »Lopudska sirotica«, orig. partitura klav. izvleček.
363.	V. Parma: opera: »Ksenija«, origin. partitura; Stara pesem«, »Urh grof Celjski«, origin. partitura klav. izvleček, libretto (tisk); »Pavliha«, orign. partitura; »Zlatorog«, origin. partitura (prolog I. dej.). — Opereta: »Caričine Amaconke«, origin. partitura; »Venerin hram . origin. partituri; Nečak«, začetek) origin. partiture (naslovna stran).
364.	»Mladi vojaki«, origin. p.rtitura.
»Rokovnjači«, spevoigra origin. partitura.
»Legijonarji«, spevoigra klav. izvleček (tisk).
365.	Ipavec - Parma: »Možiček«, pantomima, origin. partitura, klav. izvleček.
366.	M. Polič:. Mlad. igra »Tmjulčica« (izv. v Trstu), origin. partitura.
367.	Risto Savin: opera »Lepa Vida«, prva oblika origin. partitura, klav. izvleček (tisk) ; opera »Gosposvetski sen«, origin. partitura klavir, izvleček; opera »Matija Gubec«, origin. partitura; »Čajna punčka«, balet.
368.	J. Hatze: opera »Povratek«, orig. partitura klav. izvleček..
369.	P. H. Sattner:	opera »Tajda«, origin. partitura, klav,
izvleček.
370.	M. Kogoj: partitura, skica za opero »črne maske«.
371.	M. Bravničar: origin. klav. izvleček I. dej;, za opero »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
372.	L. Rožycki: origin. klav. izvleček opere »Casanova«.
371. Plakat prve slovenske izvedbe opere »Don Juan« v bohoričici (1924).
374.	W. A. Mozart: Stara tiskana partitura opere »Don Juan«, (part. pozaun tiskana v dodatku). Dar g. Grudna Dramatičnemu društvu; moderna partitura opere »Figarova svadba«.
375 a L. U. Škerjanc »Žlahtni meščan«, origin. partitura.
375.	D. Albert, klav. izvleček (tisk) opere »Nižava«, urejen po rež. V. Sevastijanovu kot rež. knjiga.
Razni trakovi, podarjeni operi v letih 1926, 1927 na gostovanjih v Celju, Sarajevu, Dubrovniku, Splitu in Osijeku. Plakati nekaterih predstav iz operne turneje.
V.
Oddelek: Tehnika.
A.	Svetlobni in efektni aparati.
376.	Eden reflektor z 2000 svernimi žarnicami.
377.	Trije reflektorji na oglje.
378.	Dva aparata za imitacijo vlaka.
379.	Veter.
380.	Dva aparata za imitacijo vojnega hrupa.
Projekcijske plošče za dež, sneg, morje.
381.	Stoječa stranska rampa.
382.	Mali reflektor.
B.	Rekvizite.
383.	Teaterska pojedina.
Kasirane jestvine.
Garnitura pozlačene oprave. Podstavki z vazami,
384.	Škropilnik.
385.	Glazbila.
Preproge.
Blazine.
386.	Orodje in orožje.
387.	Oderske slike in kipi.
388.	Oderska biblioteka.
C.	Kostumi.
389.	7 kostumov mariborskega gledališča.
390.	10 kostumov ljubljanske opere.
Razni kosi: fraki, suknjiči, uniforme.
391.	Toaleta ge. Danilove iz »Pahljače Lady Vindermeer,-
392.	Toaleta ge. Vere Balatkoive iz operete »Orlov«.
(Osnutek in ročno delo ge. Danilove.)
D.	Lasulje in šminke.
393.	E. Navinšek razstavi v posebnem oddelku kolekcijo lasu1) in potrebščin za šminkanje.
E.	Gledališke stavbe, načrti in literatura.
394.	Načrti opernega in dramskega gledališča.
395.	3 fotografije sedanjega dramskega gledališča.
596. Stavba starega nemškega gledališča.
397. Fotografija slikarja Gangla.
3989. Fotografija mariborskega gledališča.
399.	Dva tlorisa mariborskega gledališča.
400.	Arh. Šubic Vladimir, 2 predloga za ureditev parka pred dramskim gledališčem.
401.	Fotografija starega gledališča med požarom.
402.	Fotografija opernega gledališča.
403.	Skrbinškova priročna knjiga: »Diletantski oder .
VI.
Scenični oddelek.
A.	Scenični osnutki.
404.	Bratina - Mežon: (4) osnutki (Cerkvenik: Očiščenje).
405.	Čargo (3) osnutki (Hamlet, Henrik IV., Črne maske).
406.	Černigoj (11) osnutki za kolektivni oder (Cankar, Goldoni, Marinetti, Rovetta, Reger, Pirandello, Obrazi); (7) karakterne studije.
407.	Delak (7) osnutki za barvni oder (Cankar, Kette, Murn, Seliškar, Župančič, Pirandello Pocarini); (9) studije mask.
408.	Kregar: (5) inscenacija Tarantelle;
(5) osnutki opere Vrag in Katra (v mapi);
(3) Hamlet;
(3)	Ljubezen;
(4)	Sen kresne noči.
409.	Pregare (4) scenični motivi iz Splita.
410.	Rohrmann (2) osnutki Bajazzo; (11) osnutki Čarobna piščal (v mapi).
411- Skruzny jun. (6) Scenični osnutki.
412.	Skruzny sen. (6) Scenični osnutki.
413.	Spinčič (4) Modeli: Ne čez most, Hlapec Jernej, Pohuj-
šanje, Polnoč;
(3) Osnutki: Ne čez most;
(1)	Hlapec Jernej;
(3) Lohengrin;
(2)	Polnoč.
414.	Vavpotič jun. (10) razni scenični osnutki;
(6) Car Pavel;
(4) Kralj Edvard;
(4) Turandot;
(2) Macropulos.
415.	Vavpotič sen. (2) scenični osnutki Nabor;
(1)	povratek;
'(2) triglavska bajka;
(6) Gotosek;
(2)	Bouburoche;
(3)	Ne čez most;
(6) Faust;
(4)	Božji človek;
(2) Tannhäuser;
(2) Macbeth;
(1) Figarova svadba;
(1)	Tenacity;
(2)	Kovarstvo in ljubezen;
(4) Ples v maskah.
(1) Fidelio;
(1) Vojiček;
(4) Modeli: Faust, Trmoglavka, Oznanenje, Betlehemska skrivnost.
416.	Zagreb
Vavpotič sen. Načrt scene »Hlapci« (10. sept. 1919).
B.	Kostumni osnutki.
417.	Klemenčič: kostumi »Sen kresne noči«.
418.	Medvedova: Skupina figurin (Vitrina).
419.	Spinčič: Kostumni osnutki »Ne čez most«.
420.	Vavpotič sen (10) kostumni osnutki (Lumparij Vagabund) Triglavska bajka in balet.
412. Zagreb
Vavpotič sen. (1) Načrt kostumov »Hlapci« (10. sept. 1919)
C.	Fotografije scen.
422.	Beaumarchais »Figarova svadba« (Murato!) (1) Ljubljana
423.	Golar: Vdova Rošlinka (1) Maribor; (2) Ljubljana.
424.	Golia: Triglavska bajka (3) Ljubljana.
425.	Gogol: Revizor (Putjata) (3) Ljubljana
426.	Pirandello: Henrik IV. (1) Ljubljana.
427.	Remec: Zakleti grad (2) Maribor.
428.	Schönherr: Žena — vrag (1) Ljubljana;
429.	Shakespeare:	Hamlet (Grobar, Danes Gradiš) (1)
Ljubljana.
430.	Shakespeare:	Kar hočete (1) Ljubljana;
Beneški trgovec (1) Ljubljana;
Sen kresne noči (1) Ljubljana;
Othello (1) Ljubljana.
431.	Tolstoj: Živi mrtvec (1) Ljubljana;
432.	Tučič: Golgota (prva uprizoritev) (1) Ljubljana;
Golgota (druga uprizoritev) (1) Ljubljana.
433.	Vojnovič: Smrt majke Jugovičev (1) Ljubljana.
434.	Wilde: Salome (1) Ljubljana.
Osnutki, poslani o priliki razpisanega natečaja razstave: Gledališče — Ljudstvo — Družba.
VIL
Slovenski oblikujoči umetniki in gledališče.
435.	Bucik A.: Portret	g. šesta.
43G.	»	Portret	Vere Balatkove;
437.	»	Portret	g. Kralja.
438.	»	Portret	gne. Danilove.
439.	>	Portret	ge. Nablocke.
440.	Čargo:	Risba:	Kogoj.
441.	»	Risba:	Delak.
442.	»	Ris,ba:	Skrbinšek	kot »Gobzek«.
443.	»	Risba:	Kralj.
444.	»	Risba:	Kralj kot	»Norec	v	Vojičku«.
445.	»	Risba:	Kralj kot	»Norec	v	Vojičku«.
44G.	» Risba: Kralj kot »Melhior v Tičih«.
447.	»	Beethoven.
448.	»	Risba: Sancin.
449.	»	Risba: Šest.
450.	»	Risba,: Neffat.
451.	»	Risba: Kregar.
452.	»	Risba: Danilo.
453.	»	Risba: Kosič.
454.	»	Risba: Jerman.
455.	»	Risba: Skrbinšek.
456.	Dolinar:	Glava: ing.	arh. Kregar.
457.	Gaspari:	Karikatura:	Rogoz.
458.	»	Karikatura:	Gled.	ansambel	1912.
459.	»	Karikatura:	Gled.	uprava	1926.
460.	Gašperin: Portret: Kralj.
461.	» Slika: Skrbinšek v garderobi.
462.	Jakac: Loža v veliki operi.
463.	» Gledališke Chatlette.
465.	»	Portret: g. Levar.
465.	»	Portret: g. Danilo.
466.	»		Portret: g. Skrbinšek.
467.	»		Portret : g. Šest.
468.	»"		Tannhäuser (Knittel).
469.	»		Tannhäuser (Elizabeta — Žaludova).
470.	»		Lesorez: Nedbal dirigira.
471.	>		V narodnem divadlu v Pragi.
472.	«		Skica: Dirigent Talich.
473. Meixner: Karikatura: g. Rogoz.			
474. Smrekar H.: Karikatura: g. Župančič.			
475.		»	Karikatura: skladatelj g. Lajovic.
476.		»	Karikatura: pisatelj g. Milčinski.
477.		>	Karikatura: Rajtguzen — Danilo.
478.		>	Tragika.
479.		»	Karikatura: Ljubljanska Talija 1929.
480.		»	Karikatura: Scenograf g. Vavpotič.
481.		>	Karikatura: Histerija.
482.		>	Karikatura: g. prof. Šest.
483.		»	Karikatura: Kritika,.
484.		>	Karikatura: g. Buček v gledališču.
485.	Šantel :		Perorisba: Opera gori.
486.	Tratnik		: Portret: g. Levar.
487. Vavpotič: Risba: g. Rogoz.			
488.	»		Risba: Henrik IV.
489.	»		Risba : Medvedova.
490.	>		Risba: Kralj.
491.	>		Risba: Danilova kot Hasanaginica
492.	>		Risba: Danilo ob jubileju.
493.	>		Portret: gne. Debeljakove.
494.	»		Olje: ing. arh. Kregar.
495.	>		Olje: Rogoz kot Hamlet.
496.	>		Risba: Aškerčeva akademija.
497.	>		Risba: Danilo.
II. Ljudstvo
i.
a)	Zveza kulturnih društev Ljubljana — Maribor.
b)	Dramatična društva: Celje, Maribor, Ptuj.
a) Z. K. D.
498.	Bled, Sokolsko društvo: Osnutek gledališkega odra, razne scene, slike igralcev in lepaki.
499.	Črnomelj, Sokolsko gledališče: seznam gledaliških predstav, lepaki in slike igralcev.
500.	Dolenji Logatec, Gledališki oder:	Osnutek' gledališkega
odra, razne scene, slike igralcev in lepaki.
601. Hrušica, Izobraževalno društvo »Golica«: Razne slike.
502.	Hotedršica, Gledališki oder Čitalnice: Razni lepaki.
503.	Jesenice, Pevsko društvo: Razne scene, skupine igralcev, statistika vprizorjenih iger, Društvena knjižnica.
504.	Krško, Sokolsko društvo: Slike igralcev, lepaki.
505.	Kranj, Dramatični odsek Narodne Čitalnice: slike odra, slike skupine igralcev, brošure, igralska garderoba, lepaki.
506.	Litija, Sokolsko društvo: Slike.
507.	Ljubljana, Šentjakobski gledališki oder: Statistika iger, lepaki, slike igralcev.
508.	Mala Nedelja: Narodno kulturno društvo:	slike raznih
scen, slike igralcev.
509.	Moste, Dramatični odsek Sokola: Slike igralcev, plakati.
510.	Mokronog, Sokolsko društvo: razne scene, slike članov, lepaki.
511.	Radovljica, Sokolsko gledališče: Razne scene, slike igralcev, lepaki, slike skupine igralcev.
512.	Ribnica, Sokolsko društvo:	razne scene, slike igralcev,
slike gledališkega odra.
513.	Stražišče pri Kranju, Sokolsko društvo:	slike igralcev,
slike skupine članov, lepaki, statistična, knjiga iger, statistične tabele vprizorjenih del, knjiga original rokopisa g. I. Fugine, »Vstajenje«.
514.	Trbovlje, Sokolsko gledališče: slike igralcev, slike posameznih scen, slike članov, plakati, statistična knjiga raznih iger.
515.	Žalec, Dramatično društvo:	slike funkcijonarjev, slike
igralcev, skupine igralcev, razne scene, knjiga kronike.
516.	Žiri, Sokolsko društvo:	slike skupine igralcev, razne
scene, 1 partitura.
B. Dramatična društva.
517.	Celje: fotografije igralcev, plakati; fotografije scen.
518.	Maribor: fotografije igralcev, scene, plakat prve vprizo-ritve Jurčičevega »Tugomira«; Dr. Strmšklova razprava o Marib. dram. društvu.
519.	Ptuj: fotografije igralcev, osnutki, plakati.
II.
Prosvetna zveza v Ljubljani.
Združuje vsa katoliška izobraževalna in prosvetna društva
ter njih odseke v ljubljanski oblasti.
A. Odri.
520.	Ljudski oder: Uprava.
521.	— » — repertoar in mapa lepakov
522.	—	»	—
523.	—	»	—
524.	—	».	—
525.	—	»	—
526.	—	»	—
527.	—	»	—
528.	—	»	—
529.	—	»	—
530.	—	»	—
531.	—	»	—
532.	—	»	—
fotografije scen.
fotografije »Pasijona«.
fotografije »Ben — Hura«.
fotografije »Ljubezni in morja valovi«.
fotografije slklupin in nekaterih drugih iger.
fotografije članstva.
fotogr. članov in članic v nekaterih vlogah, iz knjižnice dramske literature, iz garderobe, kostumov in rekvizitov, potrebščine za maskiranje, statistične tabele delovanja,.
533.	Kat. društvo rok, pomočnikov: fotografije članstva.
534.	—	»	—	—	»	—	fotograf, članov	v	maskah.
535.	—	»	—	—	»	—	mapa lepakov.
536.	—	»	—	—	»	—	fotograf, nekaterih	prizorov.
537.	—	»	—	—	»	—	fotografije sceni.
538.	Katoliško mladeniško društvo: mapa lepakov.
539.	Kat. prosv. društvo Črnuče: fotografije raznih uprizoritev.
540.	Kat. prosvetno društvo Bled: fotografije raznih uprizoritev.
541.	Kat. prosv. društvo Dobrova: fotografije raznih uprizoritev.
542.	Kat.	prosv.	društvo	Homec:	fotografije	raznih	uprizoritev.
543.	Kat.	prosv.	društvo	Ježica:	fotografije	raznih	uprizoritev.
544.	Kat. prosv. društvo Dol. Logatec: fotogr. raznih uprizoritev.
545.	Kat.	prosv.	društvo:	Rakek:	fotografije	raznih	uprizoritev.
546.	Kat.	prosv.	društvo	Reteče:	fotografije	raznih	uprizoritev.
547.	Kat. prosv. društvo Šmartno p. Š. g.: fotografije raznih uprizoritev.
548.	Kat. prosv. društvo: Tržič: fotografije raznih uprizoritev.
549.	Kat. prosv. društvo Vič: fotografije raznih uprizoritev.
550.	Kat. prosv. društvo Žiri: fotografije raznih uprizoritev.
551.	Fotografije z raznih uprizoritev ostalih prosv. društev.
552.	Kat. prosv. društvo Radovljica: fotografije »Pasijona«.
553.	Kat. prosv. društvo Radovljica: fotografije odra (scen).
554.	Kat. prosvetno društvo Radovljica:	fotografije raznih
uprizoritev.
555.	Kat. prosv. društvo Breznica: fotografije odra (scen).
556.	Kat. prosv. društvo Žirovnica: fotografije odra (scen).
557.	Tiskani lepaki raznih prosvetnih društev.
558.	Risani lepaki raznih prosvetnih društev.
B. Projekcija :
559.	Skioptični aparat.
560.	Ediaskop.
561.	Misijonski skioptikon.
562.	Kino aparat.
563.	Kinobox.
564.	Kolekcije diapozitivov.
565.	Filmi.
566.	Igre v senca (Schattenschauspiele).
568.	Pisatelji ljudskih iger in njihova pomembnejša dela.
569.	Zbirka rokopisov.
570.	Zbirka tiskanih iger za podeželske odre.
571.	Naprti raznih prosvetnih domov.
572.	Načrti za opremo odra.
C.	Statistika delovanja Katoliških prosvetnih društev v predvojni in povojni dobi na dramatičnem polju.
373. Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu: fotografije z uprizoritve »Sprave« (Ajshilos).
574.	Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu: fotografije z uprizoritve Agamemnona« (Ajshilos).
575.	Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu: fotografije z uprizoritve »Maščevanja« (Ajshilos).
III.
Marionetna gledališča.
576	a. Lutke (58) (Delo akad. slikarja Milana, Klemenčiča).
577	b. Rekvizite (48).
Dnevnik marionet, gled. »Atena« v sezoni 1925/26. Režijske opombe za igri »Kralj Lavrin« in »Trojčki iz Damaska,«.
Letaki.
578	c. Literatura (18 zvezkov).
Berndorf. Zakleti kalif (v zvezku št. 14).
Jarc Miran: Gašperček, čarovnik in zdravnik (rokopis); Godec Janez (rokopis);
Kraljevič Tugomil;
Lupežnik Moros (češki prevod g. O. Bäbler ja) ; Ujeti medved (rokopis).
Lah dr. J.: Čarobni dežnik (v zvezku št. 14);
Gašperček prvič v Ljubljani (rokopis); Krompirjevi junaki (rokopis);
Prolog.
Pocci Fr. : Čarobne gosli (zvezek št. 14) ;
Kralj Lavrin;
Rožencvet in Lilijana.
Sovji grad — Gašperček obogati.
Tri želje.
Tmjulčica.
Pretnar Mirko: Sedem razbojnikov (rokopis).
Razni viri: Doktor Faust (iz nemščine);
Skrivnostno zrcalo (iz nemščine) ;
Trojčki iz Damaska (iz italijanščine). "
D.	Češka Obec v Ljubljani.
579.	Kompletni marionetni oder.
580.	—583. Štirje modeli k marionetnemu odru.
584.	Lutke.
585.	Literatura.
586.	Albumi in plakati marionetnega gledališča.
587.	Lutke Prosvetne zveze.
IV.
Šolski odri.
588a. Zložljivi šolski oder z Iške vasi, konstrukcija:	Grašič
Frap, učitelj; slikal: Luliki Avgust, učitelj; dimenzije: 3 X 6 X 3.60 m. — Tolmač brezplačno na razpolago interesentom na razstavnem prostoru.
Stenska tabla slik z scenami šolskega odra iz Iške vasi. 589 b. Mladinski igrokazi (prosv. odsek U. J. U.) :
Ribičič Josip: Lola;
Ribičič Josip: Trije bratje;
Škulj: Ujedinjenje;
Šušteršič Ernest: Sveti kamen;
Tiran Ernest: Pri botri zimi;
Trošt Ivo: Kraljevič Marko in Beg Kostadin.
Trošt Ivo: Testament majke Jugovičev.
Ribičič Josip: Kraljica palčkov;
Adamič Emil: Glasba k Kraljici palčkov.
Korban Josip: Povodnji mož;
Dr. Ivan Lah: Miklavž prihaja;
Tiran Ernest: Čudežne gosli;
Pregelj Ciril: Glasba k čudežnim goslim.
590. Scena iz Divjega Lovca (Šolsko vodstvo v Podzemlju), upravitelj: Ljubič.
V.
Slovenska kmečka soba.
591. Pohištvo, peč,
razne domače potrebščine.
Soba je aranžirana od ljubljanskega narodnega ženstva.
Razno.
592—599. Škrinje.
600. Avbe,
narodne noše, vezenine.
III. Družba
V tem oddelku razstavljajo sledeče tvrdke in zavodi s sedežem v Ljubljani.
Bizjak Filip, krznar, krzno.
Bonač L, gramofoni in plošče.
Driaiy Parfums, kosmetika.
Drž. učna delavn. za kolarstvo v Radovljici, pleteno pohištvo. Elegance, druižba z o. z., moška konfekcija.
Ferajnt Anton, trgovsko in umetno vrtnarstvo.
Herzmansky Franc, trgovsko in umetno vrtnarstvo.
Intern, unija igralcev, gledališke revije.
Jurman L, optik, kukala.
Magdič P., damska; konfekcija.
Naglas L, tovarna pohištva, salonska garnitura.
Navinšek Emil, lasuljar, šminke in lasulje.
Radio - klub, radio aparat.
Šimenc Ivan, trgovsko in umetno vrtnarstvo.
Šimenc Pavel, trgovsko in umetno vrtnarstvo.
Zajec Franc, optik, kukala.
E
Kmečka hiša
v zvezi z razstavo „Slovenskih narodnih noš“ je nameščena v paviljonu K
M. šušteršičeva:
Naša narodna noša
Oglej' si dekle oblečeno v narodno nošo, koliko pestrosti in solnca leži v teh barvaji, v tem bogastvu. In zraven nje fant v irhovcih, žametnem telovniku, z zidano rdečo marelo! Ali te ne poživi en sam pogled na to nošo, ali ne občutiš ponos, da je ta zaklad in lepota iz tvoje domovine, tvojega kraja ali celo iz tvoje rodne vasi. Ponos — obenem pa tudi žalost! Kajti kje so ta naša dekleta, ki so se v narodnih nošah — kakor veliki sveži šopki — pomikala ob nedeljah po solnčnem rebru k cerkvici in kje so ti kmečki fantje, ki so v visokih škornjih s snežnobelimi, oškrobljenimi srajcami postajali pod lipo, da uzro njo, v ljubki peči ali ponosni avbi. Žal, nadvse žal, da je izginila vsa ta slikovitost naših narodnih noš. Izpodrinila jo je moda, ki je zavela iz velikih mest. Ta moda, ki je posegla do zadnje vasice, je preoblekla naše žene in dekleta, može in fante, da so izginjale pisane rute in ošpetlji. Ta moda po svojih enostavnih oblikah prikladna za vsakdanji posel, pač ne more tekmovati z lepoto in živahnostjo narodne noše. Dopustiti ne smemo nikakor, da modna obleka docela izpodrine naše zaklade.
Naše ženstvo se zaveda pomena narodnih noš, teh pristnih svetinj naroda, zato se v zadnjih letih zanje vedno bolj zavzema, Poklicati jo hoče zopet v življenje tako pestro in bogato, ponosno in prešerno, kakršna je dičila naše prednamce. Doseči hoče, da ob svečanih prilikah, slavnostnih prireditvah povzdigne vso svečanost narodna noša, ki je edina na mestu, da predstavlja narod.
Marsikdo ne pozna pristne noše in ne veruje v nje lepoto in tako se je osnoval nižje navedeni odbor, ki je prevzel to velikopotezno nalogo, da na letošnji Pokrajinski razstavi priredi v Ljubljani prvič tako veliko in impozantno revijo.
Pokroviteljica:
Franja Tavčarjeva, dvorna dama Nj. Vel. Kraljice Marije.
Odbor: gg.: minister n. r. Dr. Niko Zupanič, dvorni svet. J. Mantuani, profesor A. Sič, ravnatelj Božo Račič; ga. Milka Bahovec, ga. Ema Dolenc, ga. Mira Engelman, ga. Minka Gašperlin, gdč. Mara Gostiša, ga. Maša Grom, ga. Mara Hille, ga. Jelka Jankovič, ga. Kleofa Kraus, gdč. Cilka Krek, ga. Marija Kušar (Kranj), ga. Vida Lapajne, ga. Aida Leber, ga. Lojzka Lisec, gdč. Anica Mali (Primskovo), ga. Ida Mašera, gdč. Anica Menard (Žiri), ga. Jana Miklavčič (Kranj), ga. Helena Pajnič, ga. Mila Prunk, ga. Olga Puc, ga. Pavla; Rejeva. ga. Ruža Šantel, ga. Josipina Škafar, ga. I. Turk, gdč. Romana Vašič, ga. Olga Zajc, ga. Vita Zupančič, ga. Jakobina Žitek, ga. Mira Žnideršič (Kranj).
Ocenjevalni odbor: gg.: minister n. r. Dr. Niko Zupanič, dvorni svetnik J. Mantuani, profesor A. Sič, ravnatelj Božo Račič, Maksim Gaspari, akad. slikar; ga. Maša Grom, ga. Li-poldiova (Maribor) in ga. Ruža Šantel.
F
Higienska razstava
prirejena pod vodstvom Dr. Ivo Pirca, pred-tojnika Drž. higienskega zavoda v Ljubljani,
je nameščena v paviljonu L
Kot vsako leto, se je tudi letos Higijenska razstava znatno spremenila, preuredila in povečala.
Z ozirom na dejstvo, da bo cela jesenska razstava na velesejmu poljeprivrednega značaja, bo tudi Higijenska razstava dobila čisto novo obliko pod naslovom »Higiena na deželic. Pridobili smo mnogo jakoi zanimivih predmetov, s katerimi bomo lahko nazorno pokazali vse nedostatke v higieni na deželi, prav tako kot tudi pripomočke, s katerimi se lahko ti nedostatki odpravijo ozir. da primerno nadomestilo zanje.
Vsa «razstava je razdeljena bistveno , v tri glavne dele in sicer-.
Osebna higiena,
Higiena gospodarstva in
Higiena občine.
V prvem oddelku so popolnoma nazorno postavljene razne kopeli, ki si jih vsak, še tako reven poljedelec lahkoi pripravi in ki si jih direktno mora pripraviti pri tako napornem delu, da očisti svoje telo vsak večer in si izpere umazani znoj. Pokazane so kopeli od najprimitivnejše do najboljše. Nešteto slik in napisov ter diapozitivov okusno izpopolnjuje la vele-važni oddelek.
Drugi oddelek pa temeljito razpravlja vsa gospodarsko, higijenska vprašanja. Zlasti zanimivo je originalno kmetsko stranišče in nehigijenska kmetska soba s kuhinjo. In še mnogo drugih stvari, kakor: kanalizacija, napeljava vode itd., važni napisi, slike, posebno načrti napravijo oddelek zanimiv in prikupljiv.
Neprekosljivo pa je izpopolnjen tretji oddelek, ki je skoro najvažnejši.
Da se je natančno nazor il o higijensko, javno stranišče in javno kmetskq kopališče (kar bi morala imeti vsaka občina), se je zelo razširil razstavni prostor. Kopališče bo lepo iunkci-joniralo, vsak se bo lahko tam skopal, če boi hotel.
Krasen je vodnjak (javen, sredi trga), ki bo tudi v obratu. Prav tako so važna in zanimiva vsa ostala nazorila, ki razpravljajo o vseh higienskih vprašanjih, katera pridejo v poštev na deželi.
G
Radio razstava
nameščena v paviljonu E
Ing. Eržen :
Radio in radio-razstava
Radioteiegrafija, ali Broadcasting, kakor jo imenujejo Angleži, ki se je pričela pred 6. leti v Ameriki, odkoder se je razširila z bliskovito naglico najprej po Evropi in nato po celem svetu, je brez dvoma eden največjih čudežev moderne tehnike. V teh kratkih šestih letih je število radioaparatov naraslo na velikansko število ca 12 milijonov in lahko trdimo, da posluša do 30 milijonov ljudi dnevno radio-koncerte, poročila, predavanja itd.
Pri nas se marsikomu mogoče to ne bo zdelo verjetno, ker je pač slišal radiokoncerte s pomočjo večcevnega aparata v poletnem času, ko so ravno atmosierične motnje na višku in je imel mogoče še to srečo, da se je nahajal v bližini ljubljanskega tramvaja. To vsekakor ni ono, kar moramo razumeti pod pravim radio. Pomisliti moramo, da so ca 80 — 90n/o vseh radioaparatov, takozvani detektor aparati. Sprejem z detektor-aparati, ki so sicer navezani samo na lokalno postajo, t. j. postajo, ki ni oddaljena preko 50 km, je popolnoma drugačen, kot pa z cevnimi aparati. Predvsem je čistoča neprimerno večja. Atmosferičnih in drugih motenj se skoraj ne opazi.
Kar pa je glavno pri detektorjih, je to, da so sila enostavni. Ni drugega treba kot en mal kristalček s konico, en Variometer, en bločni kondenzator in slušalo, pa je aparat gotov. V veliki bližini oddajne postaje ne rabi niti posebne antene, ampak zadostuje kaka večja kovinska masa (lestenec, strune od klavirja itd.) ali kaj sličnega in zveza z vodovodom ali plinovodom, pa imatmo že izvrsten sprejem, Id je stalen in ne pozna »fadinga«. Ker ni nobenih baterij, odpadejo tudi vsi obratni stroški. Če pa po nerodnosti potegneš aparat z slušali pod mizo, ti ga je treba samo pobrati in event. pogledati konico na kristalu, pa imaš zopet prejšnji sprejem.
Prekgo 50 km detektor ne zadostuje več. Meja se seveda ne da točno potegniti, ker je odvisna od energije oddajne
postaje in od terenskih prilik. Energija je premajhna m zato jo moramo ojačiti. To pa ravno dosežemo s pomočjo elektronskih cevk. Z ojačenjem pa ojačimoi seveda tudi vse atm[osferične in druge električne motorje, katerim se pridruži na večje razdalje še fading, t. j. izpreminjanje jakosti sprejema, katerega vzrok tudi tiči v atmosferi.
Da bi bilo omogočeno več ljudem poslušati z enostavnimi detektorji, se skuša postaviti kolikor mogoče veliko oddajnih postaj, predvsem v vseh večjih mestih. Na celem svetu imamo sedaj že preko 1000 oddajnih postaj, ki oddajajo dnevno najrazličnejše programe. Večcevni aparati so seveda razmeroma dragi, dočim stane detektor s slušali vred komaj Din 200.—.
Ker je Slovenija v splošnem zelo oddaljena od sedanjih postaj, pač še nimamo lastnih, pridejo pri nas v poštev za sprejem le večcevni aparati. Zato bo videti le samo take aparate tudi na radio razstavi. Seveda bodo zastopani najrazličnejši stiki od najenostavnejšega do najmodernejših superhete-rodynov, ultrodynov in neutrodynov z 6 do 8 elektronkami. Razstavljeni bodo tudi aparati z večkratnimi cevkami in aparati specijelno za kratke valove. Poleg aparatov bodo razstavljeni tudi različni posamezni sestavni deli, tuljave, kondensa-torji etc., izdelani od amaterjev.
V zadnjih dveh letih se mnogo čuje o takozvanih kratkih valovih. To so mišljeni valovi izpod 100 m. Ti valovi imajo namreč to lastnost, da dosežejo neverjetne razdalje z malenkostno energijo. Take je mogoče brzojaviti na kratkih valovih z energijo nekaj «attov iz Evrope v Ameriko in celo Avstralijo, za kar uporabljajo na dolgih valovih energijo od več 100 kilowattov. Največ se pečajo z eksperimentiranjem na kratkih valovih amaterji. Pri tako mali energiji je tudi oddajni aparat želo majhen. Ni dosti večji kot navadni sprejemni aparat. Ravno amaterji so bili namreč oni, ki so odkrili lastnosti kratkih valov in njim gre v prvi vrsti zasluga za napredek v tej smeri. Poskuša se že tudi s telefonijo in kdor ima spe-cijelen aparat za kratke valove, lahko posluša vsako noč ame-rikanske postaje, ki oddajajo na valovnih dolžinah 20 oz. 30 m. Pri tem pa je sprejem z dvema elektronkama zelo močan, gre celo na zvočnik in izvanredno čist, kajti atmosferične in druge motnje nimajo na kratke valove nobenega vpliva; več. Brez dvoma imajo kratki valovi v razvoju radia še veliko bodočnost. Tudi na radio-razstavi bo razstavljena majhna amaterska oddajna postaja za kratke valove, last ljubljanskega radio-kluba.
Jugoslavija je žal, kar se tiče oddajanja med evropskimi državami skoro na zadnjem mestu. Razen ene male postaje v Zagrebu nimamo v celi državi nobene druge. Jasno je, da se radio radi tega ne more tak|o razvijati, kakor se v drugih državah. Vendar se tudi v tem oziru bližajo boljši časi, predvsem za Slovenijo. V doglednem času bo postavljena velika
me derni radio postaja v Domžalah. Jakost te postaje bo približne ista kot jo imata stuttgartska oz. frankfurtska postaja. Model postaje bo videti na razstavi.
Tedaj, ko se bo razlegala slovenska govorica in. slovenska pesem širom naše domovine . do najzadnejše vasice, tedaj šele bodemo vedeli, kaj je pravzaprav radio, kako važnega vzgoje-valnega in kulturnega .pomena je ta iznajdba. Takrat bo na tisoče in tisoče našega naroda tostran in posebno še onostran meja željno pričakovalo vsak dan klica »Halo, tukaj Radio-Ljubljana.«
Odbor radio-kluba v Ljubljani.
Predsednik: Dular Milan, belg. konzul in ravnatelj velesejma. Podpredsedniki: ing. Kolarič Matevž, šef odseka poštne direkc. Tajnik: Markelj Polde, uradnik poštne direkcije.
Blagajnik: Šenk Vladimir, uradnik poštne direkcije.
Odborniki:
Andrée Leopold, profesor drž. realke.
Bar Franc, trgovec.
Inž. Eržen Rafko, inž. poštne direkcije.
Kramar Ivan, državni uradnik.
Nardin Julij, profesor Srednje tehnične šole.
Povše Viktor, tehnični uradnik poštne direkcije.
Stegu Velimir, cand. ing.
Dr Švigelj Anton, odvetniki.
Zelenik Vojko, absolv. Srednje tehnične šole.
Revizorja :
Pahor Julij, zasebni uradnik.
Bar Franc ml.
Seznam razstavljalcev amaterjev.
Adamič Janko, dijak, Ljubljana.
Andrée Leopold, profesor, Ljubljana.
Babnik Vlado, dijak, Dravlje.
Čuček Jožo, poštni uradnik, Ljubljana.
Delkin Oskar, poštni uradnik, Ljubljana.
Eržen Rafko, ing., Ljubljana.
Eržen Ivan, dijak, Ljubljana.
Fröhlich Marjan, dijak, Ljubljana.
Gostiša Franc, dijak, Ljubljana.
Grosičar Franc, dijak, Ljubljana.
Hešik Karel, brivec, Ljubljana.
Jakopič Evald, šef signalne delavnice, Ljubljana. Kolarič Matevž, ing., šef odseka, Ljubljana. Kosmač Stanko, drž. uradnik, Ljubljana.
Kramar Ivan, drž. uradnik, Ljubljana.
Krevelj Boris, dijak, Ljubljana.
Laznik Ivan, drž. uradnik, Ljubljana.
Lenassi Benjamin, žel. uradnik, Logatec.
Mahorčič Evgen, z1 sebni uradnik, Ljubljana.
Nardin Julij, profesor, Ljubljana.
Omota Rudi, dijak, Ljubljana.
Stegu Velimir, carni, ing., Ljubljana. .
Sante 1 Bojan, dijak, Ljubljana.
Vojkovi* Ivo, carni, ing., Ljubljana.
Zelenik Vojko, absolv. Srednje tehn. šole Ljubljana. Poljšak Anton, tehnični uradnik, Ljubljana.
Predsednik: inž. Kolarič Matevž, šef odseka. Člani:
Andrée Leopold, profesor.
Ing. Eržen Rafko.
Jakopič Evald, šef signalne delavnice.
Nardin Julij, profesor.
Stegu Velimir, cand. ing.
Ocenjevalna komisija.
Esperanto razstava
nameščena v paviljonu E
Ker praznujejo letos Esperantisti 40 letni jubilej, odkar je izšla pi va esperantska slovnica, si je nadel »Klub esperantistov v Ljubljani« nalogo, da seznani ob priliki letošnje pokrajinske razstave tudi nasci širšo javnost s tem velepomembnim svetovnim pokretom. Brezdvomno je potrebno danes, ko živimo v dobi velikega tehničnega napredovanja (radio, avia-tika, itd.), ki ima že samo po sebi za posledico mednarodno zbliževanje in sporazumevanje, da se spozna tudi posameznik z. že močno razširjenim in praktično rabljenim mednarodnim pomožnim jezikom — Esperantom.
Zgodovina nam našteva skoro kakih 200 različnih poskusov ustvaritve enega mednarodnega jezika, kar brezdvomno priča o veliki potrebi, ki so jo narodi čutili po takšnem jeziku. Ali nobeden teh poskusov ni uspel in to radi tega, ker so bazirali bodisi na starih, mrtvih jezikih s svojimi težkimi oblikami, ali pa so bili preveč enostranski.
Uvidevši neobhodno potrebo po mednarodnem občevalnem jeziku in prepričan, da so vse mogoče nesloge in sovraštva enih napram drugim sledila ravno iz tega, ker se niso ljudje med seboj razumeli in poznali, se je iz ljubezni do človečanstva spravil na delo Poljak dr. Ludovik Lazar Zamen-hof. Izdal je pred 40 leti pod pseudonimom »dcktoro Esperanto slovnico in slovar. Stvioril je jezik, lahek do skrajnosti, enostaven in milcdoneč. Cela slovnica sestoji iz 16 pravil (izjem ni), slovar je pa internacijonalen, a vkljub temu se morejo z Esperantom izraziti tudi najfinejše nijanse ljudskega mišljenja. Takoj po izidu slovnice je število esperantistov visoko naraščalo od dne do dne. A kmalu so spoznale njega važnost in potrebo tudi velike mednarodne organizacije, kakor: Rdeči križ, Mednarodno društvo pacifistov, zdravnikov, poštarjev, radioamaterjev, različne verske organizacije i. t. d. Nekatere države so ga po priporočilu »Društva narodov« uvedle v svoje šole, n. pr. Anglija, Francija, Belgija, Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Japonska, nekatere ameriške države i. dr. Danes je Esperanto že tako razširjen, da vsak esperantist korespondira in občuje že lahko s celim svetom.
Esperanto ima že jako bogato originalno literaturo in največja svetovna dela ao že prestavljena v ta jezik. Izhaja že preko 200 esperantskih časopisov.
Tudi v naši državi se je esperantske gibanje jako razširilo. V vsakem večjem mestu obstoja že esperantsko društvo in sedež zveze Jugoslovanskih esperantistov je v Zagrebu. Samo v Sloveniji imamo 10 esperantskih klubov, kakor v Mariboru, Rušah, sv. Lovrencu na Pohorju, Celju, Ljubljani, Vrhniki, Logatcu, Rakeku, Selcah nad Škofjo Loko in Jesenicah, ki prirejajo leto za letom esperantske tečaje in nudijo vsakomur možnost, od inteligentai do najpreprostejšega človeka, da se priuči tega važnega jezika in pristopi k temu pomembnemu mednarodnemu pokretu. V Ljubljani obstoja klub že šesto leto. Ustanovljen je bil L 1921. V začetku je imel pičlo število članov, ali danes šteje že preko 100 agilnih in navdušenih pristašev.
Klubov 'odbor je sledeč: Ilerkov Danilo, rač. uradnik fin. del. — predsednik; Jelenič Jernej, veletrgovec in tovarnar—. podpredsednik; Kozlevčar Joško, uradnik Mestne hranilnice — tajnik; Jereb Amalija, mag. uradnica — blagajničarka; Tušek Valentin, trgovec — knjižničar; Zupanec Ivan, poštni kontrolor, Petrič Mara, zas. uradnica, Inkret Bruno, akademik — odborniki. Revizorja pa sta gg. Kralj Ivan, trgovec in Rozina Ivan, trg. poslovodja.
Razstava nudi javnosti priliko, da se popolnoma seznani s pokretom, zlasti v Sloveniji. Razstavljene bodo originalne esperantske knjige, prevodi v esperantu iz svetovne literature, esperantski časopisi nacijonalnih esperantskih zvez, splošni, bodisi kulturnega, trgovkega ali znanstvenega značaja,. '(Razstavljene bejdo fotografije jugoslovanskih esperantskih kongresov, kakor Zagrebškega in Mariborskega, dalje slike esperantskih klubov iz Ljubljane, Logatca, Vrhnike, Maribora in drugih. Praktična važnost esperanta bo pekazana v raznih propagandnih brošurah, reklamnih letakih in prospektih, ki jih pošiljajo v svet različni velesejmi, trgovska podjetja in letovišča. Posebno zbirko bodo tvorile razglednice, došle od esperantistov iz najrazličnejših držav celega sveta. Zanimale bodo gotovo tudi jubilejne esperantske znamke iz Rusije in iz Danziga, izdane ob priliki tamošnjih kongresov.
1
Razstava stavbenih načrtov
nameščena v paviljonu E Gradbena akcija Mestne občine ljubljanske
Mestna občina ljubljanska zgradi z dovoljenim 6% obligacijskim posojilom od 30 milijonov Din, ki se obrestuje polletno izza 15. septembra 1927 ter amortizuje potom žrebanja polletno najkasneje v 15 letih izza 15. marca 1929, še do letošnje zime 14 štiridružinskih hiš z enosobnimi stanovanji na mestnem svetu v Koleziji, nadalje 19 dvoi- in štiridružinskih vil z dve- in trisobnimi udobnimi stanovanji *na mestnem svetu ža artilerijsko kasarno za 68 družin, ter dogradi do prihodnjega leta že letos započeto! palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti s 36 dve- do štirisobnimi stanovanji ter blok stanovanjskih hiš na mestnem svetu ob Poljanski cesti odnosno Poljanskem nasipu z eno- do trisobnimi udobnimi stanovanji za 107 družin. Ker je za kritje letne anuitete po ca 3 milijone Din poskrbljeno nad polovico z drugimi dohodki (posebna trošarina na vino po 50 p od litra, 10% od pobrane gostašeine in vodarine), bodo stanovanja primeroma po ceni in se vkljub temu doseže še prebitek okoli Din 800.000 letno, s čimur zamore mestna občina ne samo nadalje graditi, ampak tudi razbremeniti dosedaj s primanjkljaji iz mestnih hiš obremenjeni letni proračun z znižanjem občinskih doklad in davščin.
Mestna stanovanjska hiša K 82 stanovanji na Jegličevi ozi romb na Ahacljevi cesti bo dograjena še pred letošnjo zimo.
Mestna klavnica, najmoderneje opremljena, je že dograjena. — Vsi tozadevni načrti so^ razstavljeni v posebni boji v paviljonu E.
Stavbna zadruga „Stan in dom“ v Ljubljani
Koncem leta 1924 se je ustanovila po inicijativi predsednika Zadružne banke g. Antona Kristana občekoristna stavbna in kreditna zadruga »Stan in Dom« v Ljubljani, katere prvi občni zbor se je vršil v marcu 1925. S stavbim akcijo je za-
druga »Stan in Dom« takoj pričela in je še isto leto kupila ob Tržaški cesti 25.600 m2 sveta, izposlovala od Mestne občine ljubljanske garancijo za posojilo v znesku it miljone 410 tisoč Din, katere je dobila pri Mestni hranilnici ljubljanski, dalje je izposlovala pri viški občini garancijo za 1,500.000 Din ter pričela še isto leto z gradnjo hiš, tako da je bilo koncem leta 1925 sezidanih 16 dvodružinskih hiš in dve veliki zadružni hiši. Svoje delo je nadaljevala v letu 1926 in je do konca lanskega leta sezidala 44 hiš z 90 stanovanji in 6 lokali, in sicer 65 stanovanj in 6 lokalov na vrtni koloniji na Tržaški cesti ter 25 stanovanj v območju viške občine. Letos sta bili zgrajeni 2 vili na Prulah, dalje se zida na Viču nova vrtna kolonija s 30 stanovanji in več manjših eno in dvodružinskih hišic. Še to jesen pa prične zadruga »Stan in Dom« z državnim posojilom v znesku 2,000.000 Din, za katere posojilo je je prevzela jamstvo Mestna občina ljubljanska, preurejevati večjo stavbo v šiški, kjer bo napravila ca. 20 stanovanj. Zadruga »Stan in Dom« ima namen sezidati še tri kolonije in sicer ob Dunajski cesti v Vodmatu in v šiški, če bodo imeli faktorji države in občine zmisel za to potrebno akcijo.
Na sedanji pokrajinski razstavi je razstavila la agilna stavbna zadruga, ki jo vodi g. Anton Kristan, načrte in publikacije. Tu si obiskovalci lahko ogledajo, koliko je ta zadruga za omiljenje stanovanjske bede že napravila, kar je pri sedanjih stanovanjskih razmerah res hvale vredno. Interesenti dobe potrebna pojasnila na razstavnem prostoru ali pa v pisarni »Stan in Dom«, Tržaška cesta 26.
Seznam
razstavljalcev v industrijsko - trgovskem oddelku, paviljon E H
A.
Arhar Rok. št. Vid n. Ljubljano.
Zastopstvo: S. A. Palmolive,
Paris.
Razstavlja: toiletno milo.
H 484
Arhar Rok, št. Vid n. Ljubljano.
Zastopstvo: 'G. Volfe!,
Stuttgart, intarzije za pohištva
G. Strobel, Detmold, okraski za pohištvo.
Razstavlja: okraske za pohištvo iz Gipsmasse, intarzije !za pohištvo, Perlmutter za pohištvo, furnirji, inozemski.	H 486.
Aumau Franc, Vir, Dob.
Razstavlja : vozove.
.T 657—659
Rankoff Stefan, Wien XVIIL, Sternwarteetr. 16.
Razstavlja : Pisarniške predmete.	S 668, 669
Baraga Ludvik, Ljubljana, še-lenburgova ul. 6/1. nad.
Razstavlja: Pisalne, računske in šivalne (Stroje, pisarniške potrebščine. H 452,454 Bayerische Maschinenfabrik F. G., Regensburg.
Zastopnik za S. H. S. Oskar Winkler, Zagreb II, Pešče-nice 7.
Razstavlja : Usnjarske stroje.
E 47, 49
Josip Bedrač, Ljubljana, Turjaški trg 6/1.
Zastopa:	Tov. .Tugoslovensko
Florens, d. d., Zagreb.
Razstavlja : Tehtnice.
E 19, 21
Berkel k. d.. Rotterdam - Zagreb, Sajmište 56.
Razstavlja: Berkel automatske brzo-tehtiiiee, stroje za narezke.	Fl 29, 31
Bernik Frane, Ljubljana VIL, Slovenska cesia.
Razstavlja: Damske in moške klobuke.	H 411-419
Beznikov Josipina, Ljubljana, Kongresni trg. (Stanuje: Slomškova ul. 23, p.)
Razstavlja:	sladkorne	izdelke.	J 650
Bizjak Filip, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 6.
Razstavlja: Krznarstvo, kožuhovine vseh vrst. tl 487-493 Blum Alfred, /Subotica, Stross-mayerova 11.
Zastopano:	Agentura	Junic	-
pere, lastnik Vitomir Dolinšek.
Razstavlja: »Juniper«, franc, žganje z brinjevim ekstra-tom in »Jutrinc hranljivi
prašek za vse vrste živine in perutnine.
Bonač Ivan, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 4.
Zastopstvo : Edison Bell Penkiala, tvornjca gramofonov, plošč in sestavnih delov, Zagreb, Penkala tvornice.
Razstavlja :	gramofone, plo-
šče, gramofonske dele, igle, Rrtačice, albume, kovče-ke za plošče itd. H 484-472
Brandt Emil, Koseze - Ljubljana VIL
Razstavlja: Bijiouterijo in steklene korale ter Nippes..
J 656
Brezalkoholna produkcija. osir. zadruga z ci. z., Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Razstavlja : Brezalkoholne soli
Chemoteclina, družba a o. a., Ljubljana, Mestni trg 10.
Razstavlja: Arborin, sredstvo za pokončevanje sadnih
Driay parfums, Ljubljana, Vrtača 14.
E.
Eber Eligij,. Ljubljana, Wolfova ulica.
kove, brezalkoholni sadjevec, hruševec in grozdni sok; sadne konzerve; steklenice za konzerviranje brezalkoholnih sokov; kozarce za vkuhavanje sočivja, sadja in mesa; aparate za ohranitev brezalk. sokov v pletenkah in sodih; stroje za predelavo sadja; papirnate in aluminijaste kozarce; stiskalnice, sadni in grozdni mlini, raznovrstni pripomočki za domače gospodinjstvo; »Davis« celuloza; slovstvo o brezalk. gospodarstvu ; statistika.	L. p.
Batjel Fr., »Tribuna«, Ljubljana, Karlovška cesta.
Razstavlja : Kolesa, šivalne stroje, motorje. H 458-462
škodljivcev, cepilno smolo, Saneolin, razkuževalno sredstvo za živino in hleve.
L. p. 711
Razstavlja: Parfumske in kcsmetiške izdelke.
H 497
Razstavlja: Krznarske izdelke.	H 455-459
Fister Franc, Ljubljana, Zaloška cesta 10.
Razstavlja: prekajene, kuhane klobase. L. p. 777 Fructus, d. z o. z., Ljubljana, Krekov trg 10.
Zastopa: Fino L Weck&Co., Oeflingen (Baden), Deutschland.
Razstavlja: Weck-ove izdelke za vkuhavanje sadja, sočivja in mesnin. H 456
G.
Gajšek Fran, Ljubljana, Tivoli. Razstavlja :	Rapid jza čiščenje oken.	J 641, 642
Gianini August, Ljubljana, Vidovdanska c. 2(\ Razstavlja: Kipe in galanterijo.	Na pr.
Gospodarska zveza, Ljubljana, Dunajska cesta.
Razstavlja: Gospodarske stroje.	F 182-206
Goderei' Josip, oskrbnik, Na-mršelj - Studenec Ig.
pav. G
H.
Habath Komel, Wien XX.
N. pr.
Kalda Aktiebolag, Svangsta, Sweden.
Zastopana: Ant. Rud1. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7.
Razstavlja :	Pisalne stroje
»Halda«.	E 52-54
Haaovljevič Osman, Zagreb, Baruna Filipoviča 75, Prilaz. Turska kavarna.
L. p. 742
Heniz Martin, Wien X. N. pr. Hernja Fran, čebelar, Središče ob Dravi.	Pav. G
Jalšenjak Ignac, Zagreb, Tkal-čičeva 48.
Razstavlja: orodje za rezanje stekla, prašek za čiščenje madežev.	H 501-502
Jarc Karl, Ljubljana, Hradec-kega .vas 35.
Razstavlja: Kranjske klobase.
L. p. 741
Jazanović Ivan, Sarajevo, Baš-čarčije 12.
Orientalske slaščice.
I 648, 640
»Jeklo«, družba z o. z., trgovina jeklenih predmetov, Ljubljana, Stari trg Ila.
Razstavlja: jeklene predmete.
II 481.
Jeriha Mihael, Ribnica, Dol., Gorenja vas 50.
Razstavlja: Čepice. H 482
Jugoslovenska Florens d. d.,
Zagreb, Gajeva 42.
Zastopa Josip Bedrač, Ljubljana, Turjaški trg 6/1.
Razstavlja: Tehtnice.
E 19,	21
»Juniper« agentura, lastnik Vitomir Dolinšek, Celje, Gosposka 26.
Zastopa kot generalni zastopnik s svojim skladiščem Kem. Farm. in Kem. tech. Laboratorij Mr. Alfred Blum, Subotica, Stross-mayerova 11, za celo Slov. s Prekmurjem in Medju-murjem.
Razstavlja: »Juniper«, franc, žganje z brinjevim ekstra-tom in »Nutrin«, hranljivi prašek za vse vrste živine in perutnine.	H 442
K.
Klander A., Ljubljana, Kolo- Kmetijska družba, Ljubljana.
dvorska ul. 8, trafikantinja. Razstavlja: Gospodarske Klapp Max, Schengau. N. pr. stroje.	F 208-238
Kohn Arthur, Ljubljana, Cerkvena ul. 13.
Zastopa: Sabljak Adolf, Celje.
Razstavlja: Automate inkem. izdelke.	I (551-653
Kolinska tovarna hranil, d. d., Ljubljana, Krekov, trg 10.
Razstavlja: Lastne izdelke.
L. p. 712
Konrad Hans, Schengau, Ba-
. yern.	N. pr.
Kordaš Arkadiji, 'Zagreb, Ma-ksimirska c. 11.
Razstavlja: Igrače.
H 473, 475 Kos Anton, pozlatar, Ljubljana’ Mestni trg 25.
Razstavlja: Slike tiskane in umet., kipe in okvirje.
H 476 482
Košarska industrija. Varaždin.
Zastopa: Pitamic Stanko, trg. agentura, Celje, Trubarjeva ul. 7.»
Razstavlja:	Košarske proiz-
vode.
Kristan Loijze, tovarna sukna in pletenin, Zapuže, p. Lesce, Gorenjsko.
Razstavlja: pletenine in odeje.	H 483, 485
Krištof F., mlekarna, Ljubljana, Sv. Petra c. 60.
Razstavlja: mleko, mlečne izdelke.	G
Kulak Vladimir. Zagreb, Pal-motičeva 29.
Razstavlja: Igrače, ročne izdelke in lastni proizvod umetnih cvetic. H 447, 449
Lampret A., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Razstavlja:	Automobile in
motorne brizgalne. E 30-42 Legat A. R. & Go., Maribor, Slovenska ul. 7.
Zastopa:	Halda Aktiebolag,
Svangsta, Sveden, Triumphator Werke, Leipzig, Skandinaviska Skrivband-fabriken, Karlstad, Sweden.
Razstavlja: pisalne stroje »Halda«, računske stroje »Triumphator« in »Sund-strand«, »Kardex« (kartoteka), barvani 'fraki, »Le-gatin«.	K 52-54
Ljubljanska mestna plinarna, Ljubljana, Resljeva c. 28.
Zastopstvo: Junkers, Dessau, Vaillant Remscheid itd.
Razstavlja:	Plinske aparate.
I 663-667
Lupše Ivan & Ana, Ljubljana, Karlovška c. 30.
Razstavlja: Igrače. Sa pr.
»Lutz d. d.«, tvornica emajliranih peči, Ljubljana VIL, Frankopanska 21.
Razstavlja:	emajlirane peči,
štedilnike, kamine ter emajlirane tablice.
Nova ».Ingoine tali ja« 'družba z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ul. 18.
Razstavlja: Kotle za žganjekuho, \ kotle za pralnice,
»Topiodarje«, .ogrev^lke, posode za premog, pred-pečnike in dr. galanterijsko blago.	H 439-445
o.
Osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija«, r. z. z o. z. Ljubljana, Poljanski nas. 10.
Razstavlja:	Brezalk. sokove,
brezalk. sadjevec, h ruševec in grozdni sok; sadne konzerve; Steklenice za konzerviranje brezalk. sokov; kozarce za vkuhavanje sočivja, sadja in mesa; aparati za <|i ranitev brezalk. sokov v Jpletenkah in sodih; stroje za predelavo sadja; papirnate in aluminijaste kozarce; stiskalnice, sadni in grozdni mlini, raznovrstni pripomočki za domače gospodinjstvo.
Pakiž Ivan, Ljubljana, Stari trg 20.
Razstavlja:	Ure, zlatnino in
srebrnino. H 435, 437 Parïums Driay, Ljubljana, Vrtača 14.
Razstavlja: Parfumske in kosmetiške izdelke. H 497 Jiisip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip.
Razstavlja:	šivalne stroje,
kolesa, pletilne stroje, pisalne stroje ter njih posamezne dele. H G92—696 Plomben & Metallwaren-Fabrik, Josef Stein&Go., Wien XV, Akkonplatz 5 u. 6.
Razstavlja:	Jeklene plombe
in Crampons za zapiranje paketov in mlekarskih vrčev itd., vrečic in potrebne klešče za plombiranje.	H 444
Pisarevič Pera. Zagreb, Tkal-čičeva 48.
Razstavlja:	Kuhinjske	potrebščine.	.1	654, 655
»Davis« celuloza, slovstvo o brezJalk.	gospod arstt vu;
statistika.	L. p.
Oszvaldik Ilaus, Chem. techn. Präparate, Wien 16. Kopp-Str. 2.
Razstavlja: Chem, techn. preparate, čistilna sredstva.
J 660-662
Otorepec Josip, družba j o. z., izdelovanje pločevinastih predmetov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41.
Razstavlja: bakrene kotle za destilacijo vina in žganja, vinarske potrebščine, brzro-parilne kotle. H 432, 434
P.
Pitamie Stanko, trg. agentura, Celje, Trubarjeva ul. 7.
Zastopa: Ivan Stercic, Sušak; Kosaračka industrija, Varaždin.
Razstavlja: »Jupiter« univerzalni kuhinjski stroji. Prva Jugoslovanska tvornica dekorativnih kipova in stropova,! Košarsike proizvode.
H 438—440, H 519—520
Paula Pollhammer, Graz,
Asperng.	Na pr.
Popp Carl, Friedrich, Wien V/2, Luftgasse 3.
Razstavlja: Pletilne stroje.
E 33—45
»Poppaea« Dépôt, Ljubljana, Poljanska c. 13. H 424—430
Paul Pötsch, Emsgaden. Na pr.
Potnik Srečko in drug, Ljubljana, Metelkova 13.
Razstavlja: Sadne seke, sadne marmelade, arome za nealkoholne pijače in esence za likerje. IT 421. 423
R.
Ravtar Melhior, Ljubljana.	mat, trafika.
Ljubljana, Stari trg 13.	Rot Ludvik, Ljubljana, Mestni
Razstavlja: šampanjec in de-	trg 9.
sertna vina.	L. p. 727 Razstavlja: Kožuhovinasti iz-
Resnikl Vinko. Ljubljana, Ud-	delki.	H 467—471
S.
Stabljak Adolf, Celje.
Zastopa: Arthur Kohn, Ljubljana, Cerkvena ul. 19.
Razstavlja: Automate in kem. izdelke.
»Samopomoč«, Zagreb, Šenoina ul. 28.	H.
Centr. mlekarska zadruga.
Separator Alfa, Ljubljana, Sv. Petra c. 60.
• Razstavlja: mlekarske strcje in mlekarske potrebščine!.
Sergejev Vlad., agr., Ljubljana, Mirje 25.
Razstavlja: stroje za obdelovanje lesa.	E 51—-53
Skandinavska Skrivbandfabri-ken, , Karlstad, Sweden.
Zastopana: Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7.
Razstavlja: »Kardex (kartoteka) barvni traki.
Slovensko; čebelarsko društvo v Ljubljani.	Pav. G.
Schneider & Verovšek, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Zastopa:' razne tu- in inozemske tovarne zi lastno zalogo.
Razstavlja: kmetijske stroje in crcdja.	F 209—237
Schenner Alois, Graz.
Stein Josef вс Co., Plomben in Metallwarenfabrik, Wien XVj., ! Akkonplatz 5. u. 6.
Razstavlja:	Jeklene plombe
in chrampcns za zapiranje paketov, vrečip^ mlekarskih vrčev itd. in potrebne klešče za plombiranje
H 444
Stein Jakob, Hannover, Ha-gemvalder 68.	Na pr.
Stercic Ivan, Sušak.
Zastopano: Pitami/:	Stanko,,
trg. agentura, Celje, Trubarjeva ul. 7.
Razstavlja: Prva Jugoslovanska tvornica dekorativnih kipova i stropova.
Stergar Franc, velečebelar, Bitnje-Boh. Bistrica.
Pav. G.
Stupica Fran, Ljubljiana, Gosposvetska cesta.
Razstavlja: Gospodarske stroje.	F 181-207.
Š.
Šinkovec Anton, : komandiina	di v Plznju,	generalna	di-
dr., Grosuplje.	rekcija Praha-Smichov.
Razstavlja:	koce za konje, . Razstavlja: Elektromotorje ir:
odeje raznih vrst. H 451, 453	elektrotehnične proizvede.
Štcbi Civ. Ing. M. A. Ljubija-	Češki pav.
na, Šelenburgova ul. 7/H. Štirn Josip, ključavničarstvo-in Glavno zastopstva: Delniške	kovinarstvo,	Kranj, .Rožna
družbe prej Škodovi zavo-	ulica 67.
Razstavlja: kovinske gravure, gozdna kladiva, žigi za aode, številke in štampilje za les, usnje, jeklo, platno itd., dimne cevi in kolena.
H 436
Težak M. Zagreb, Gunduličeva ulica 13.
Razstavila : 'j t»Težakovicl hranilno in zdravilno olje za živino«	H 475-477.
Tomšič Anton, Verd-Vrhnika. Razstavlja:	Gnojnični voz s
- aodom.	Na pr.
Tribuna« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta.
Razstavlja:	kolesa, motorje,
šivalne stroje. H 458—462.
Triumphator Werke, Leipzig. Zastopana: Ant. Rud. Legat
»Union« delniška družba pivovarne, Ljubljana.
Valjak Gjuro, Maribor, Cafova ulica 7.
Specijalna veletrgovina z vinom.	L. p. 736
Vorgang's »CleaiKC-Reinigungs-
W.
Weck & Co., Oeflingen (Baden) Deutschland.
Zastopano: Fructus, d. z o. z., Ljubljana.
Razstavlja: Weck-ove izdelke za vkuhavanje sadja, sočivja in mesnin. H 456.
Švajger August, Braslovče 12. Razstavlja: sušilnico za hmelj premer 1.25X 1.35 mt, vis. 2 m.	J 643, 644
& Co., Maribor, Slovenska cesta 7.
Razstavlja : Računske stroje »Triumphator« in »Sund-strand«.	E 52—54
Turk Albin, Ljubljana, Prešernova 48.
Razstavlja: sir. J 645, 646 Tvornica emajliranih peči »Lutz d. d.«, Ljubljana, Franko-panska 21.
Razstavlja: emajlirane peči, štedilnike in kamine ter emajlirane tablice.
I 670-676
Točenje piva v lastnih paviljonih. L. p. 738, 728.
Präparate, Wien 1 L, Darwingasse 37.
Razstavlja : ( »Clean« čistilne aparate.	H 446—450
Winkler Oskar, Zagreb II, Pe-ščenice 7.
Zastop. tv. Bayerische Maschinenfabrik F. g. Regensburg.
Razstavlja: Usnjarske stroje.
E 47, 40.
Z.
Zaloga »Zagrebške pivovarne« Zečevič Meho, Zagreb, Vlaška Ljubljana VIL, Gasilska 7.	ul. 46.
Razstavlja: Pivo. L. p. 739.
Razstavlja: čevapčiče in raž-niče.	Na pr.
Združene mlekarne d. d. Ljubljana.
Mlekarski stroji in potrebščine.
Ženska kaznilnica. Begunje, Lesce.
Zveza za »Tujski promet« v Sloveniji, Ljubljana, Dunajska cesta 1./HI. Razstavljal: informacije, iuj-sk]a<-prometna pisarna itd.
Ž.
Razstavlja: Razna ženska ročna dela.	H 488. 490
Seznam razstavljalcev, ki so razstavili v lastnih paviljonih
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva c. 13.
Stegu in drugi, častno zastopstvo lipskih vzorčnih velesejmov, Ljubljana, Gledališka ul. 8/11.
Pollak Karl, d. d., Ljubljana, Sv. Petra cesta 68.
»Chemoteclma«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
Kolinska tovarna, Ljubljana, Kette-Murnova c. 30.
1’etan Marija, Maribor, Jez-darska ulica 8.
Batič H. M., Ljubljana VIL, Frankiopanska cesta 5.
»Kamenit«, d. z o. z., J,aško. Lastnik: Stavbna družba d: d., Ljubljana, Vrtača 5.
Gospodarska zveza, r. z. z o. z., Ljubljana.
Ravtar Melhijor, Ljubljana, Stari trg 19.
Delniška družba pivovarne »Union«, Ljubljana, Celovška cesta 104.
Lasam braća. Ljubljana VIL, Vodnikova ulica 17.
Derîel Marija, Ljubljana, Mestni trg 12.
Valjak Djuro, vinska veletrgovina, Maribor, Cafova ul. 7.
Dionička pivovara i tvornica slada u Zagrebu.
Bajželj J., zastopnik »Zaloge Zagrebačke pivovare«, Ljub-
ljana, Gasilska 7.
Jarc Karl, Ljubljana, llradec-kega vas 35.
Hasovljević Osman. Zagreb, Baruna Filipoviča prilaz 75.
Puh Josip R., Ljubljana, Gra-daška ulica 22.
»Split«, d. d. za cement Portland, Ljubljana, Masarv-kova cesta 23.
Osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija«, r. z. z o. z., Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo, Ljubljana, Kongresni trg 2.
Fister Frane, Ljubljana, Zaloška cesta 10.
»Obnova«, gradbena družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 25.
Zagorka, d. d. za gradjevnu industriju, /Zagreb.
Plennert Adam, Berlin S. W. 68, Alte Jakobstrasse 109.
Bartos Zoltan, Blech & Letall-warenfabrik, Budapest 7, Dongo utca 7.
Saxunion, Fabrik für Haus & Küchengeräte, Schneeberg i/Sachsen.
Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Dunajska cesta 1 b.
Frank Sigmund, Beograd, Kneginje Ljubice cesta 14.
Klement Jaroslav, Bratislava,
Č. S. R.

Stebi M. A., civ. ing., Ljubljana, Šelenburgova ul. 7/1. Delniške družbe, prej Nkodovi zavodi v Plznju, Generalna d irekcija Praga-Smi chov,
C. S. R.
Resnik Vinko, trafikant, Ljubljana, Novi Vodmat.
Klander Amalija, 'timfikantinja, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. Vidmar Ivanka, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6.
Seznam razstavljalcev na prostem
»Istok«, d. d., Zagreb, Starče-vičev trg 11.
Maschinenfabrik »Esterer«, A.
G. Altoeting i/B Nemčija.
Zečević Mehmcd, Zagreb.
Giani ni August, Ljubljana, Vidovdanska cesta.
Lupše Ivan, Ljubljana, Karlovška cesta št. 30.
Lavtar Albina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 53.
Geyer Rudolf, stavbeno ključavničarstvo, Ljubljana, Vošnjakova ulica
Fe-ant Anton, trgovski in umetni vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Thein Ernst & Comp., Val.
Meziriči-Krasno, N. B., Morava, Č. S. R.
Anton Tomšič, Verd-Vrhnika, vozovi za odvoz gnojnice.

Vsebina:

Stran
Organizacija »II. Pokrajinske raizstave«....................1
Kmetijska irazstava ..........................................  5
Vrtnarska razstav^ ...........................................2*5
Razstava plemenskih konj ......................................28
Kulturna razstava..........................................36
Kmečka hiša ,..............................................39
Higijenska razstava ...........................................61
Radio razstava ,	. . . •..........................63
Esperanto razstava.........................................67
Razstava stavbnih načrtov..................................69
Seznam razstavljavcev v industrijsko-trgovskem	oddelku	.	71
Seznam razstavljalcev, ki so razstavili v lastnih	paviljonih	.	78
Seznam razstavljalcev, ki so razstavili na prostem	...	79
o
/
TISKARNA M ARSO
JyFRWyy-L - v v: -J .'• v , ..  •
HROVATIN
ry' .. f ' ' ' ■ •'■.l' '. ?.C'
LJUBLJANA WOLF OVA ULICA 12
TISKA KNJIGE, BROŠURE IN ČASOPISE, URADNE IN TRGOVSKE TISKOVINE, PISMA, RAČUNE, KUVERTE I. T. D.
//

REKLAMA
Izdaja
raznovrstne lastne reklamne Izdaje
SATURN
Oskrbuje
reklamo v vseh kinematografih, oglaševanje v raznih časopisih
LJUBLJANA
Izdeluje
umetniške diapozitive
za kino- in svellorekla-		
mo, vse	vrste	klišeje,
reklamne	risbe	i. t. d.
11Ш1111!1Ш111111ШШ1||!||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ШШ|||Ш^
)
)
) Glavni depot } Kolonjsk
)
Inž.
vođe <©»*©> Parfumi Kosmetika
Zahtevajte ilustrovani cenik
REKLAMA ,SATURN* LJUBLJANA
Ш1111111111Н1111|||||||||||||||||[|||||||||111||||||11111НН1111|[[|||1|||||||1||||||11|||1111|||1|1||||||1|11111|||11П111111|[|1[11111Ј111111111111Н11111
Poceni in najboljše
likerje	1
pelinkovec rum
konjak
slivovko
brinjevec
tropinovec
dobavlja le	vino Vermout
Tvornica konjaka »n likerjev
Veležganjarna
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10
Telefon šf. 2071
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
K M
F 187/1927
II
9009870
COBISS ®
>UNlON<
LJUBLJANA
BRZOJAVNI NASLOV:
PIVOVARNA »UNION« LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 2311
PODRUŽNA PIVOVARNA
MARIBOR
BRZOJAVNI NASLOV:
PIVOVARNA »UNION« MARIBOR TELEFON ŠTEV. 23
Priporoča svoje izborne izdelke:
Svetlo in črno eksportno pivo v sodcih in steklenicah — Pekovski kvas (drože) — Čisto rafin. žganje
'W
TISK TISKARNE MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI