K R I 1
n f o
drama, ohranja pa nekatere značilnosti, ki služijo za izhodišče filmske zgodbe. Ustvarjalca je pritegnilo dejstvo, da resnični Henry pove zgodbo vsakič drugače. Filmski Ilenry se ne more spomniti, če je ubil mamo i pištolo ali z nožem. Vedno znova spreminja svojo zgodbo. Večina ljudi pričakuje, da jim mora biti vsaka stvar pojasnjena. Film se izogiba konvencionalnosti. Zgodba ne vključuje policijskega gledišča in se ne trudi razložiti, zakaj nekdo postane množični morilec. Neobičajna je tudi Henryjeva metoda ubijanja: navado ima, da z Videokamera posname umore. Ko napade žrtev, vrže kamero na tla in prizor je posnet iz nenavadne perspektive.
John McNaughton je pravkar končal še en grob in šokanten film Sex, drugs, Rock and Roll, Premierno predvajanje bo doživel to poletje, naslednji mesec pa začenja s snemanjem Mad Dog and Glory, Producent je Martin Scorsese, v glavni vlogi pa Robert De Niro. Dvainštiridesetletni nizkoproračunski režiser ima sedaj možnost režirati 11$ milijonski film...
ANN HILL KORBAR
V začetku maja je ena najuspešnejših »neodvisnih« družb New Line (serija Mora v ulici brestov, distribucija filma Ninja želve v ZDA), s sedežem v New Yorku, podpisala distribucijsko pogodbo z družbo Nelson Entertainment iz Los Angelesa; pri Nelsonu so se s tem rešili bankrota, new Line pa je dobila pravice za distribucijo 600 Nelsonovih filmov na video kasetah in video diskih
Doslej smo bili navajeni, da so v ZDA »majorji« za več mesecev vnaprej napovedovali točne datume premier svojih filmov, sedaj pa se ameriški prikazovalci razburjajo, ker so distributerji tudi po trikrat ali štirikrat spremenili termine za poletno sezono, nekateri le dva tedna pred napovedano premier o; letos poleti bo sicer »štartalo« 53 novih filmov, lani jih je le 37
Nobenega dvoma ni več, da bo Cameronov Terminator 2: Judgment day najdražji film letošnje ameriške 28 poletne sezone, morda pa celo
najdražji film sploh, ki je biI doslej kdajkoli posnet, saj v Varietyju ocenjujejo, da so Carolcovi stroški zanj presegli 100 milijonov USD; menda pa so pri Carolcu že polovico svojih stroškov pokrili z avansi iz tujine
jok v temi
a cry in the dark
režija:	Fred Schepisi
scenarij:	Robert Caswell, Fred Schepisi po knjigi Evil Angels Johna Brysona
fotografija:	lan Baker
glasba:	Bruce Smeaton
igrajo:	Meryl Streep, Sam Neill, Bruce Myles
proizvodnja:	Cannon International/The Australian Film Commision, Avstralija, 1988
Film je rekonstrukcija razvpitega avstralskega primera »dingo baby — umora«, scenarij pa se naslanja na knjigo Johna Brysona Evi! Angels iz leta 1985, kije bila v Avstraliji bestseller. Jok v temi pazljivo spremlja grozljivo zgodbo mlade matere Lindy Chamberlain (Meryl Streep), ki postane tarča bolestne napadalnosti avstralskih ljudskih množic. Verska nestrpnost, senzacionalnem tiska, sovražen odnos javnosti in policijska nesposobnost so prikazani kot krivci, ki so pripomogli k temu resničnemu osupljivemu in grotesknemu primeru delitve »pravice«.
Cindy Chamberlain je mati dvomesečne hčere Azarie in dveh nekaj-
letnih sinov, poročena pa je s pastorjem verske ločine Adventisti sedmega dne. Ko družina tabori pri Ayers Rocku, znani avstralski turistični točki, ponoči zaslišijo Azarijin jok. Lindy vidi divjega psa dinga zapuščati šotor in sklepa, da je zver odnesla Azario, ki je izginila, njeno ležišče pa je okrvavljeno. Prva policijska preiskava potrdi Lindyjino domnevo, nad zakonca pa se nato spravijo predstavniki tiska in televizije, Javnost si napačno razlaga stoično versko vdanost Chamberla-inovih, njuno navidezno mirno reakcijo na dojenčkovo smrt, saj ljudje ne morejo razumeti, da gre pri 1em za prepričanje obeh zakoncev v neizogibnost Božje volje. Nad
oblasti se začne zgrinjati vse večji pritisk javnosti, ki uprizori pravi »lov na čarovnice«. Lindy nazadnje obtožijo ritualnega umora in jo —na procesu, ki presega kafkovske dimenzije — obsodijo na dosmrtno ječo.
Lindy in Michael Chamberlain, ki sta bila po nesrečni smrti svoje hčerke povrhu še po krivici obsojena za umor, sta bila šele 1.1988 dokončno uradno oproščena vsake krivde za smrt male Azarie. Schepi-sijeva režijska distanca daje filmu dokumentaristični videz, ki na trenutke postavlja v ozadje osebno Lindyjino dramo in ponekod to povzroča tudi pomanjkanje zadostnega ritma v poteku filma. Sicer pa je Meryl Streep odlična v svoji vlogi (nominacija Oscar, nagrada Ne« York Film Crtitics Circle), zelo dober je tudi Sam Neill kot Michael Chamberlain, ki jasno izraža ranljivost, strah in osebno šibkost, ko si na koncu že z velikimi težavami prizadeva, da bi ohranil svojo vero in da bi bil v oporo svoji soprogi. Podobne drame, zasnovane na resničnih dogodkih, so navadno primerne bolj za televizijo, tokrat pa gre za tako absurdno zgodbo, s tako pomembnim sporočilom, da si vsekakor zasluži ustrezno predstavitev kinematografskemu občinstvu.
IGOR KERNEL
prebujenja
awakenings
režija:	Penny Marshal!
scenariji:	Steven Zaillian po romanu Oliverja Sacksa
fotografija:	Miroslav Ondricek
glasba:	Randy Newman
igrajo:	Robert De Niro, Robin Williams, John Heard, Penelope Ann Miller
proizvodnja:	Columbia Pictures, ZDA, 1990
n f o
Prebujenja so zgodba, posneta po resničnih dogodkih, kakor jih je v svoji knjigi in na 8 mm filmskem traku dokumentiral ameriški nevrolog dr. Oliver Sacks. Marshallova je občutljivo temo o bolnikih s parkin-sonovo boleznijo, katatonijo in z drugimi oblikami možganskega vnetja prenesla na filmsko platno s
spoštovanja vrednim tenkočutnim in humanim pristopom. Film se izogne patetičnemu objokovanju tragedije ljudi, ki jih je usoda iztrgala iz življenja in jih porinila v nemočno in brezupno »spanje«. Skozi lik Leonarda Lowa (Robert De Niro), ki se po dolgih letih s pomočjo nekega zdravila zbudi nazaj v življenje, se
Prebujenja odvijajo pravzaprav pripoved o duhovnem vstajenju,
ko{ kot
vprašanje o smislu življenja, liu. bežni in odgovornosti do sameg sebe in drugih. Tako je film v neke^ smislu socialna melodrama, ki P vendarle želi spregovoriti z blagih elementi humorja. »To je zgodba, ki govori o tem, kak
I K A
se zapiramo v svoje nepomembne nevrotične svetove, medtem ko obstajajo ljudje, ki sta jih življenje in usoda resnično zavrgla,« pravi Marshallova. Tema o ujetosti posameznika, s katerim se poigrava čas rn ga često vrže v stvarnost, ki si je ni po lastni volji izbral, je Mars-hallovi očitno zelo blizu. O tem godita tudi njena prejšnja filma, komediji Jumpin' Jack Flash in Blg, čeprav je zanju značilen povsem drugačen emocionalni naboj. Whoopi Goldberg v prvem in Tom
Hanks v drugem filmu sta prav tako kot De Niro v vlogi Loweja izigrana in porrnjena v kolesje nepredvidljive usode.
Prebujenja so igralsko izredno zahteven projekt, saj zahtevajo disciplino okamenelih in kot maska obnemelih obrazov z mrtvimi očmi in večno razprtimi usti. V tej realni spojenosti telesa z grozljivo boleznijo si je De Niro dejansko upravičeno priigral nominacijo za oskarja, kajti v prebujeni lik Lowa je vnesel več topline in človeške prizadetosti
z usodo, kot jo premore večina moških melodramskih likov. Nedvomno eden najlepših je prizor, ko se njegovo tresoče in izkrivljeno telo umirja v objemu ljubljenega dekleta — predstavlja njegovo slovo. Preden se Leonard ponovno po-grezne v brezno brezčutnega spanja, izzivi vso silovitost bolečine človeka, prikrajšanega za emocije. Film so emocije in Prebujenja živijo z njimi, vendar na blag in nevsiljiv način. Taka je tudi glasba Randyja Newmana, ki spretno briše meje med kretnjo in njeno okamenelost-jo, med živim pogledom in njegovo zastrtostjo, med emocijo in njeno odsotnostjo, skratka temačno in skrivnostno zunanjost polja, od koder pravzaprav filmska fikcija učinkuje, Prebujenja nikoli ne razkrijejo. Ta zunanjost ostaja za film posvečen kraj, od koder se ljudje, o katerih zgodba pripoveduje, še vedno niso za vedno vrnili. Odlika Prebujenj je torej v skromni in ne-tendenciozni poanti o vsakdanjem bivanju, ki v sebi nemo kliče po awake me!
CVETKA FLAKUS
kres ničevosti
the bonfire of the vanities
fe*ija:	Brian De Palma
scenarij:	Michael Cristofer po noveli Toma Wolfea
'otografija:	Vilmos Zsigmond
9'asba:	Dave Grusin
'9'ajo:	Tom Hanks, Bruce Willis, Melanie Griffith, Kim Cattrall Proizvodnja: Warner Bros, 2DA, 1990
kot pribito drži, da je eno najboljših '' diskih variacij na večno temo New Yorka ubral Whit Stillman s lrnom Metropolitan. Gre za odli-Cen prvenec art-soderberghovskih ^anir, v katerem občutljivost do scenarističnih malenkosti deluje ^haično in se giblje že na meji Rosnega.
Uvodni zgled ob novem De Palmo-filmu navajamo zato, ker je re-Ser za film Casualties of War pr-
vič uporabil nov računalniški program za komponiranje slehernega kadra v filmu in mu tovrstna pozornost ni nekaj tujega. Vprašanje, zakaj si je tokrat v bitki s slabim scenarijem dovolil podleči, je zato še toliko težje!
Literarno je New York v prejšnjem desetletju poleg Tame Janowitz najučinkoviteje izkoristil enfant terrible ameriške literarne scene Tom Wolfe. Leta 1987 je objavil bestseller
The Bonfire of ihe Vanities/Kres ničevosti. Zanj Pulitzerjeve nagrade ni dobil: »Tolažim se z mislijo, da tudi Balzaca niso kaj prida cenili. Zelo sem prepričan v to, kar počnem, to je edina stvar, ki me odvrača od inercije. Me bodo že cenili... veste, tako zelo naporno je stalno imeti prav!« Po Wolfu imaš prav, če ne prizanašaš nikomur: velikopoteznega yuppieja Shermana McCoya v romanu pošlje s Park Avenije naravnost v uničujoči sodno pravni mlin Bronxa zaradi domnevne sokrivde pri smrli mladega črnca,... na osnovno zgodbo pa pripne še aktualne 80's rafale, usmerjene na bulvarski tisk, karizma-tične poulične voditelje črnskega lumpenproletariata in nekarizma-tične voditeljice mannhailanske visoke sociale. Pri vsem tem romanu uspeva izogib slehernemu nihili-stičnemu okrasju — znotraj literarnega medija mu gre le za zvesto reproduciranje sistema, ki se je zrušil. Vse skupaj odlično! Ko je Warner gledalcem za lansko božično darilo ponudil De Palmovo ekranizacijo, se je izkazalo, da je
INFO
Potem ko se je že zdelo, da io filmi na temo vzhodnjaških borilnih veščin v zatonu, pa se — sodeč po letošnji ponudbi v Cannesu — temu žanru obeta nov vzpon, odkar tovrstnim actionerjem namenjajo večje budžete; med moškimi »martial arts« zvezdami trenutno prednjačita Jean Claude Van Damme (za svoj nastop dobiva od 5 do 6 milijonov USD) in Steven Seagal, med ženskimi pa Cynthia Rothrock in Cynthia Khan
Družbi MGM/Pathé je grozil bankrot, vendar se je Giancarto Parretti 10. maja uspel dogovoriti z upniki, ki naj bi bili izplačam z denarjem iz posojila v višini 145 milijonov USD banke Crédit Lyonnais Nederland, glavnega posojilodajalca MGM/Pathéja
Warner Bros. in družba Nichii, ki ima v lasti peto največjo verigo supermarketov na Japonskem, sta sklenili 50:50 »joint-venture« pogodbo v višini 7,350.000 USD; družbi bosta na Japonskem skupaj zgradili 30 novih multipleksov, vsak bo imel od 6 do 12 dvoran in 2.500 do 3.500 sedežev, prvi trije multipleksi pa bodo v predmestjih Tokia in Osake
»Oldies But Goldies«; Državljan Kane Orsona Wellesa je doživel izjemen uspeh, ko je bil ponovno spuščen v promet v ZDA v začetku maja — v prvem tednu predvajanja je zbral 361.885 USD v vsega 11 dvoranah, kar pomeni povprečno 32.898 USD na dvorano (najvišje povprečje v1 tednu od 3. do 9. maja); solidno se drži tudi »reissue« Kubrickovega Spartaka, ki je v dveh tednih nabral 544.025 USD (prvi teden 4 dvorane, drugi teden 41)
Italijanska družba RCS Video je maja sklenila pogodbo o nakupu 3.3% Carolcovih delnic v skupni vrednosti 20 milijonov USD. čemur bo v kratkem sledilo še nadaljnjih 20 milijonov USD, kasneje pa investicija okoli 50 milijonov USD za koprodukcije (eden od projektov naj bi bil film o Chaplinu, ki bi ga	*%t%
režiral Richard Attenhorough);	<£tW j
pogodba vključuje dogovor, da bo RCS Video prevzel distribucijo Carolcovih filmov v Italiji, ko se bo I. 1993 izteke! »deal«, ki ga je ta ameriška družba sklenila s Penta Distribuzione
info