Leto XX., št 129 Upravmàtvo: Ljubljana, Knafljeva t> — Telefon St 3122, 8123, 3124. 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski «a-^ Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova oüca 2. Telefon St 190. Računi pri poét ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien St 105.241. LJubljana, torek b. junija 19» Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rakoplsd se ne vračajo. Evropski zapad In Sovjetska Rusija Manifestacije pri odhoda ii Berlina Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga sta snoči odpotovala iz Berlina — Množice prebivalstva so jima vnovič prirejale viharne ovacije O pogajanjih Anglije in Francije za vključitev Rusije v obrambno fronto za.padnih velesil na evropskem vzhodu in jugovzhodu si je glede na obstoječa nasprotja še vedno težko ustvariti pravo sliko. V glavnem je sedaj znano, v čem si prav za prav nasprotujejo stališča Londona in Pariza na eni ter Moskve na drugi strani. Ali in kedaj pa bo prišlo do sporazuma, o tem se ne da še nič pozitivnega reči. ker si optimizem in pesimizem držita v tem pogledu za sedaj še ravnovesje. Londonske »Times«, ki so se v zadnjem času večkrat zavzele za čimprejšnjo sklenitev sporazuma z Rusijo, sov preteklih dneh večkrat spet izrazile svoje dvome glede končnega uspeha pogajanj. Tako so na primer tik ob izročitvi ruskega uradnega odgovora zapisale med drugim: »... Rusija ocenjuje to pot svoje sodelovanje previsoko. Govori se, da so sovjeti Zidje v pogajanjih za sklenitev pogodbe in Rusi glede njene izvršitve. Židje se namreč ostro pogajajo, Rusi pa ne kažejo praktičnega smisla. Ako hočeta zapadni velesili napraviti dobro kupčijo, se jima na eni strani ne sme preveč muditi, na drugi pa ne smeta preveč zahtevati. »Pariški »Ternps« je v svojih poslednjih uvodnikih pokazal v marsičem še večjo previdnost, deloma rezerviranost in v nekaterih vprašanjih celo skepso. Tako se zdi polslužbenemu organu francoskega zunanjega ministrstva malo verjetno, da bi bilo mogoče srečno prebroditi veliko težavo, ki je nastala zaxadi ruskih pomislekov proti pomanjkljivosti angleško-francoskega obrambnega sistema na Baltiku. O ozadju težkoč, ki so se pojavile v pogajanjih med Londonom in Moskvo smo objavili že razna poročila iz različnih virov. Vsa se nekako strinjajo v tem, da sta v dosedanjem razvoju pogajanj ostali odprti v glavnem samo dve vprašanji: avtomatično funkcioniranje medsebojne pomoči v primeru konflikta ter zakrpanje tako zvane »baltiške luknje«, to je vprašanje enakih angleških in francoskih jamstev trem baltiškim državam, kakor sta jih Anglija in Francija že dali Poljski, Rumuniji in Grčiji. Ozadje ruskih pomislekov v teh dveh vprašanjih pa ni toliko v nerazčišče-nosti obeh naznačenih problemov samih na sebi, temveč skoro gotovo bolj na psihološkem in svetovnopolitičnem področju. Težkoče, ki so se pojavile v pogajanjih med Anglijo in Rusijo, izvirajo predvsem iz medsebojnega nezaupanja obeh strank. Rusko nezaupanje je prejšnji torek zelo značilno obeležil ruski zunanji minister Molotov, ko se je skliceval na Stalinov izrek, da Rusija nikakor noče »hoditi po kostanj v žerjavico za druge«. Angleško in francosko nezaupanje napram Rusiji pa izvira, kakor je zapisal te dni pariški »Temps«, iz domneve, da bi bil v primeru »zakrpanja baltiške luknje« izbruh morebitne svetovne katastrofe odvisen predvsem od volje Rusije. To pa predstavila po mnenju Londona in Pariza za obe zapadni velesili preveliko tveganje. Jasno je, da izhaja nazna-čeio medsebojno nezaupanje obeh pogodbenih strank predvsem iz različnih svetovnopolitičnih interesov, čeprav se o tem uradno ne razpravlja. Ako bitemu ne bilo tako, bi se rešitev obeh navedenih konkretnih spornih vprašanj nikakor ne mogla zdeti tako težka. V Londonu in Parizu so mnenja, da bodo razmeroma lahko odstranili ruske pomisleke glede avtomatičnega funkcioniranja medsebojne pomoči, v kolikor bi ti pomisleki izhajali iz povezanosti novega sporazuma z besedilom pakta Društva narodov. Medtem ko vidi Rusija v sklicevanju na pakt DN, ki predvideva v primeru kake mednarodne nevarnosti poprejšnja posvetovanja članov sveta DN, samo angleško in francosko izmikanje od prevzema jasnih obvez o takojšnji avtomatični medsebojni pomoči, tolmačijo Angleži in Francozi to sklicevanje samo kot »prilagoditev novega sporazuma duhu ženevske ustanove, češ da gre za izrazito obrambni dogovor, ki mu je prav s sklicevanjem na 61. 16 in 17 pakta DN odvzeta sleherna napadalnost proti komurkoli. Kompromis je v tem vprašanju kajpada mogoč in zanj kažejo na zapadu največjo pripravljenost. toda vprašanje je, ali bi mogel tak kompromis odstraniti vse ostalo nezaupanje, ki se je med tem nakopičilo na obeh straneh. Še večje pa so težave z »baltiško luknjo«. Rusi so mnenja, da angleško-francoskega obrambnega sistema na evropskem vzhodu ne morejo smatrati glede svoje varnosti za dovršenega, dokler ne dasta Anglija in Francija jamstev tudi baltiškim državam ker se more po ruskem mnenju izvršiti tudi proti volji držav, kajti Anglija, Francija in Rusija se lahko v skupni pogodbi same obvežejo, da bodo smatra- Berlin, 5. junija, a. Včeraj četrti dan uradnega obiska Nj. Visočanstev kneza Pavla in kneginje Olge v Berlinu je maršal Göring obiskal dopoldne Nj. Vis. kneza namestnika v dvorcu Bellevue ter se odpeljal z njim v Döberitz in Gattow, kjer je visokemu gostu razkazal letalske ureditve in ustanove. Pozneje je tja prispela Nj. V. kneginja Olga v spremstvu ge. Gö-ringove. Opoldne je bilo kosilo pri maršalu Göringu, nakar so se visoki gostje na motorni jahti »Karin II« vozili po Hawel-skem jezeru. Povsod jih je ljudstvo burno pozdravljalo. Nj. Visočanstvi sta se ob 16. vrnili v Berlin. Ob 20.30 se je vršila v dvorcu Charlot-tenburgu slavnostna večerja v zlati galeriji dvorca. Po končani večerji so gosti odšli na teraso gradiča. Pred teraso je velik prostor, zasajen s prekrasnimi kostanji. Tam je sviral orkester 300 mož. Člani berlinskega baleta so plesali po melodijah Straussovih valčkov. Nazadnje so priredili ognjemet. Posebno veličastna je bila svetlobna igra v ozadju gozda, tako da se je zdelo kakor da padajo velike zvezde, iz katerih so se razvile nemške in jugoslovenske zastave. Po končanem ognjemetu je nastopil oddelek trobentačev s srebrnimi trobentami ob spremljevanju orkestra. Pred polnočjo so prikazali še eno svetlobno igro. Veliki reflektorji so ustvarili na obzorju sliko gotske katedrale iz svetlobnih stebrov, godba je pa igrala partije iz Wagnerjevih del. Med večerjo se je Nj. Vis. knez namestnik ljubeznivo razgovarjal s poveljnikom nemške vojske generalom Brauchitschem. Zunanja ministra Markovič in Ribbentrop sta pa imela daljši razgovor. Opolnoči sta se Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga poslovila od domačina in se vrnila v Berlin. Na vsej poti je velikanska množica spet navdušeno pozdravljala gosta. Danes dopoldne sta Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga izvršila obiske, določene po programu, in sta si ogledala znamenitosti mesta Berlina. Spremljal ju je maršal Göring s svojo ženo. Današnji popoldanski listi prinašajo slike in opise včerajšnjih slovesnosti, posebno obisk Nj. Vis. kneza namestnika pri letalskih enotah in opis snočnje gala-ve-čerje v charlottenburškem gradiču, kjer sita bila Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga gosta maršala Göringa in njegove gospe. Berlin, 5. jun. a. Berlin je danes po petdnevnem uradnem obisku priredil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi enako veličastno slovo, kakor je bil sprejem. Lehrtski kolodvor je bil spet ves v jugo-slovenskih in nemških zastavah ter okrašen z zelenjem in cvetjem. Pred odhodom dvornega vlaka so se zbrali tam člani nemške vlade, člani diplomatskega zbora, najvišji predstavniki vojske, mornarice in le- talstva ter najvišji predstavniki narodno-socialistične stranke. Ob 18. je knez namestnik Pavle naredil poslovilni obisk pri kancelarju Hitlerju v kancelarski palači, kjer je kneza Pavla počakal Hitler na stopnišču. Po poslovilnem obisku pri Hitlerju se je knez namestnik vrnil v dvorec Bellevue, kamor so ob 19.15 prispeli Göring in njegova soproga ter zunanji minister v. Ribbentrop, da spremijo kneza Pavla in kneginjo Olgo na kolodvor. Ob 19.20 se je pripeljal v dvorec Bellevue kancelar Hitler. Nekaj minut zatem so se Nj. Vis. knez in kneginja, kancelar Hitler, maršal Göring in njegova soproga odpeljali na kolodvor, za njimi pa ostalo spremlstvo. Sprevod avtomobilov je krenil po slavnostno okrašenih berlinskih ulicah, na katerih se je zbralo ogromno število Berlin-čanov, ki so vnovič prirejali viharne ovacije. Na trgu pred postajo je knez namestnik v spremstvu kancelarja Hitlerja obšel tam postrojeni častni bataljon, najprej četo pehote, zatem četo mornarjev in končno četo letalcev. Godba je medtem igrala jugoslovensko himno. Po obhodu častne čete sta Nj. Visočanstvi v spremstvu kancelarja Hitlerja odšli na peron. Tam zbrana mladina jim je navdušeno vzklikala. Ga. Göringova in soproga jugoslovenskega poslanika Andriča sta izročili kneginji Olgi krasne šopke cvetja. Na peronu pred dvornim vlakom sta se Nj. Vis. knez in kneginja poslovila najprej s kancelarjem Hitlerjem, zatem pa maršalom Göringom, zunanjim ministrom v. Hibben tropom, generalom Brauchitschem in drugimi zastopniki nemške vojske in vlade. Skozi okno dvornega vlaka se je knez namestnik Pavle ponovno rokoval z voditeljem rajha, ko se je začel vlak premikati. Ob zvokih jugoslovenske himne in ova-cijah vseh na peronu zbranih je vlak odpeljal s postaje, knez namestnik pa je ves čas odzdravljal pri oknu s salutiranjem. Darilo kancelarja Hitlerja knezu namestniku Berlin, 5. junija, d. Državni kancelar Adolf Hitler je poklonil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ob njegovem obisku v Nemčiji starinsko dragoceno topovsko cev. To je cev starega ladijskega topa, ki je bil vlit že 1. 1524 v Dubrovniku in so cev pozneje prenesli kot veliko zanimivost na Dunaj. Po priključku Avstrije so cev prenesli v Nürnberg in slednjič v berlinski grad Bellevue, kjer prebivata visoka ju-goslovenska gosta. Zdaj je kancelar Adolf Hitler poklonil ta dragoceni komad svojemu jugoslovenskemu gostu in tako bo starinski top, ki spada vobče med najstarejše topove na svetu, prišel spet v svojo domovino. Anglija proučuje odgovor ruske vlade Ogovorila bo nanj v sporazumu s francosko vlado Chamberlalnove Izjave v parlamentu London, 5. junija. (Reuter) Danes popoldne se je po binkoštnih počitnicah zopet sestala spodnja zbornica. Na neko vprašanje o pogajanjih med Londonom in Moskvo je predsednik vlade rekel, da je britanska vlada dobila v soboto odgovor sovjetske vlade na britansko-francoske predloge in da ta odgovor zdaj proučuje. Laburistični poslanec Adams je vprašal Chamberlaina, ali računa odnosno ali bo računal z možnostjo uradnega obiska v Moskvi spričo izjave, ki jo je podal pred monakovskimi razgovori, da so osebni stiki med poglavarji vlad zelo koristni. Chamberlain je odgovoril, da ne misli, da bi v sedanjih razmerah takšen nasvet, kakršen je Adamsov, mogel koristiti. London. 5. junija. AA. (Reuter): Diplomatski urednik Reuterja je izvedel, da proučujejo vladni strokovnjaki in svetovalci sovjetske protipredloge na britansko noto. Sovjetski predlogi bi utegnili terjati naknadno izmenjavo misli s sovjetsko vlado, posebno glede formule za jamstvo varnosti pred neposrednim napadam čez baltiške države. Ker je sovjetska vlada sporočila svoj predlog obenem tudi francoski vladi obstoji možnost konzul t i ran ja s francosko vlado, preden pojde v Moskvo kakšen odgovor. Halifax pri Chamberlainu London, 5. junija. AA. (Reuter). Zunanji minister Halifax je imel dopoldne razgovor s Chambe rlainorn. M se je dopoldne vrnil z nedeljskega oddiha. Verjetno je, da bo drevi v ministrski sobi spodnje Zbornice seja zunanjega odbora ministrskega sveta. Ruska seja angleške vlade London, 5. junija. AA. (Reuter). Redna seja ministrskega sveta, ki se sestane v sredo, bo posvečena vprašanjem, nastalim v zvezi s pogajanj med Londonom in Mo. skvo. Ni izključeno, da se bo v zvezi s temi vprašanji vršila še pred sredo izredna ministrska seja. VorošiSov ne pride na angleške manevre Moskva, 5. junija. AA. (Havas): Izve se iz dobro obveščenega vira, da je Voroši-lov poslal angleškemu generalštabu svoj odgovor na vabilo, naj prisostvuje angleškim manevrom. V svojem odgovoru maršal Vorošilov na ljubezniv način obžaluje, da ne more prisostvovati manevrom angleške vojske, ker se bodo istočasno vršili manevri sovjetske vojake. V odgovoru pa Vo- le sleherno spremembo obstoječega stanja na Baltiku za vzrok vojne in s tem za uveljavljanje medsebojne pomoči. Tako jamstvo bi bilo celo uspešnejše od neposrednih jamstev posameznim državam, ki se same itak ne bi mogle braniti- Prav v tem pa vidita Anglija in Francija največje tveganje, kersebojita, da ne bi bili proti povle-čeni v konflikt, ki bi ga mogla na tem področju izzvati. Rusija proti volji baltiških držav. V tej zvezi prihajajo močno v poštev tudi razni ideološki računi. Nemška diplomacija seveda spretno izrablja to medsebojno nezaupanje in tako se v ozadju pogajanj med Anglijo in Rusijo razvija prav te dni zanimiva diplomatska igra, ki ji najbrž ne bo še taik» kmalu konec. rošilov obljublja, da ga bo zastopala pri angleških manevrih skupina visokih sovjetskih vojaških funkcionarjev. Že takrat, ko je bilo objavljeno vabilo angleškega generalštab .< Vorošilovu, s© je dvomilo, ali bo sovjet&ki maršal mogel^prisostvovat i manevrom. Znano je, da člani političnega biroja potujejo v inozemstvo le v izjemnih primerih. Vorošilov je zapustil Sovjetsko Rusijo samo enkrat in to o priliki proslave 10-letnice turške republike leta 1933. Vsekakor pa se zdi, da odgovor maršala Vorošilova ni v nobeni zvezi s potekom angleško-francosko-sovjetskiih pogajanj. Stiki med Londonom In Parizom Pariz, 5. junija. AA. V zvezi s pogajanji s Sovjetsko Rusijo poroča londonski dopisnik »Joura«, da bo odbor ministrov za zunanje zadeve proučil še nocoj vsebino odgovora. Ve teku današnjega dneva so bila živahna posvetovanja med Parizom in »Petit Parisiena« poroča, da uradni krogi v Londonu pozorno in s simpatijo proučujejo sovjetski odgovor. V Londonu se smatra, da neenotnost stališč Moskve, Londona in Pariza ni taka, da se ne bi dal doseči sporazum. London, 5. junija. AA (Havas): Zunanji minister Halifax je imel danes daljši razgovor s francoskim poslanikom Corbi-nom. V diplomatskih krogih govore, da sta razpravljala o sedanjem stanju pogajanj s Sovjetsko Rusijo in o sovjetskem odgovoru na britanske predloge. Zunanjepolitična debata v lordski zbornici London, 5. junija. A A. (Reuter): V lordski zibornici se bo v četrtek začela debata o zunanji politiki. Zelo verietno j®, da bo Halifax podal obširnejši ekspoze. Nenapadalnl pakt Nemčije z Estonsko in Letonsko Berlin, 5. junija. AA. (DNB): V dobro poučenih krogih govore, da bosta nenapa-dalna pakta med Nemčijo in Letonsko ter Estonsko podpisana že prihodnji teden. Tatarescu poklican Iz Pariza v Bukarešto Bukarešta, 5. junija, o. Rumunski poslanik v Parizu Tatarescu bo prispel v sredo v važni misiji v Bukarešto. Splošno se uua živeli 11 ia pvovcwvaiija mi.u i CUUA/iii ui » unviji » . ~ £------------ — Londonom za določitev novih smeri, da bi J smatra, da je njegov prihod v zvezi z medse pospešila pogajanja z Moskvo, Dopisnik narodnim položajem. Rusija popušča? Optimistična zagotovila sovjetskih diplomatov v Londonu — Pogodba bo podpisana najkasneje v 14 dneh London, 5. junija, z. V krogih ruskega i veleposlaništva izjavljajo, da bodo po ga. I janja za sklenitev vojaške trozveze Anglije, Francije in Rusije končana najkasneje v 14 dneh. Ruska kritika se nikakor ne nanaga na vsebino angleško-francoskega predloga, marveč izraža samo željo Moskve po čim večji jasnosti. Ruska vlada se zadovoljuje s tem, če priznata Anglija in Francija, da pomeni ogražanje baltiških držav obenem tudi ogražanje Rusije same. Na tej osnovi se bo tako po sodbi angleških, kakor ruskih krogov lahko dosegel sporazum. Kar se tiče povezanosti zvezne pogodbe s členom 16 pakta o Društvu na. rodov, prevladuje splošno mnenje, da je bila Anglija že od vsega začetka pripravljena to namero opustiti. Vse ostale predloge smatrajo v Moskvi za sprejemljive in tudi ne ugovarjajo temu, da se iz tega pakta izločijo problemi Daljnega vzhoda. Kdo bo potoval v Moskvo ? London, 5. junija, d. V tukajšnjih političnih krogih zagotavljajo, da so časopisne vesti, po katerih se resno razpravlja o od-pošiljatvi nekega visokega uradnika zunanjega ministrstva v Moskvo, popolnoma utemeljene. Tozadevni predlog je prvi di-plomatični svetovalec vlade, sir Robert Vansittart, že predložil zunanjemu ministru lordu Halifaxu, čim se je vrnil z binkoštnih počitnic. O osebnosti, ki prihaja v poštev kot vodja britanske delegacije za Moskvo, do trenutka še ni padla končna odločitev. Poleg zunanjega ministra Halifa-xa samega in državnega podtajnika zunanjega ministrstva Butlerja prihaja v poštev tudi sir Robert Vansittart. Proti osebnemu potovanju zunanjega ministra Hali-faxa govori po naziranju vplivnih krogov okoliščina, da se Halifax, ako bi odpotoval v Moskvo, ne bi mogel vrniti brez podpisane pogodbe, ako ne bi hotel spraviti v nevarnost svojega lastnega ugleda in prestiža vlade. Halifax bi se tako že v naprej izročil v roke sovjetov, ki bi po možnosti potem svoje zahteve še povečpH. Državnemu pod tajniku Butlerju pripisujejo pre-Sialo potrebnih izkušenj, da bi mu ©overifi tako važno in delikatno misijo. Pod takimi okoliščinami smatrajo v političnih krogih za najsposobnejšega uradnika zunanjega ministrstva diplomatičnega svetovalca vlade, sira Roberta Vansittarta. Posredovanje Amerike ? London, 5. junija, d. Neka angleška poročevalska agencija poroča iz Ženeve o možnosti, da bo vlada Zedinjenih držav ameriških posegla že v kratkem v pogajanja, ki se vrše med Anglijo, Francijo in Rusijo. Ne izključuje se istočasno možnost potovanja bivšega ruskega zunanjega ministra Litvinova v Zedinjene države. Po pariških poročilih iz Ženeve fungira ameriški veleposlanik Bullitt kot posredovalec med prezidentom Rooseveltom in rusko vlado. Veleposlanik Bullitt ki je bil prvi ameriški poslanik v Moskvi in gladko govori ruski, je bil po poročilih dotične agencije v zadnjih dneh ponovno v telefonski zvezi z Moskvo, in je v razgovorih baje poučil rusko vlado o Rooseveltovi želji, da naj bi se rusko-francosko-angleška pogajanja končala z rezultatom, ki bi bil zadovoljiv za obe stranki. Francosko-tssrška pogajanja Pariz, 5. junija, d. Agencija United Press poroča: V francosko-turških pogajanjih o republiki Hataj, bivšem aleksandret-skem sandažku. se pečajo sedaj z ureditvijo posameznih vprašanj, med drugim z zavarovanjem francoskih investicij in pravic Armencev v Hataju po turški inkorporaci-ji. Splošno je mnenje, da ta vprašanja ne bodo tvorila nikakih ovir in težkoč za sklenitev francosko-turškega dogovora, ki bo objavljen istočasno ali pa takoj po podpisu angleško-francosko-ruske pogodbe. Turška vlada bo odposlala, kakor izjavljajo v Parizu, že v nekaj dneh v Anglijo in Francijo posebno vojaško delegacijo, da stopi v diTektne stike z generalnima štaboma obeh zapadnih velesil. To naj bi bil začetek koordinacije vojaških m pomorskih ukrepov vseh prizadetih držav v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na bližnjem vzhodu. Po Nova papeževa akcija vesteh angleških listov predlaga papež namesto zveze z Rusijo svetovno mirovno konferenco London, 5. junija. AA. Angleški listi poročajo, da sv. stolica dela na to da se skliče svetovna konferenca za ureditev spornih mednarodnih vprašanj. »Daily MaSk: poroča, da bo papež po. slal angleški vladi noto, v kateri bo izraza svojo vznemirjenost zaradi angleško-sovjetskih pogajanj. V vatikanskih krogih se smatra, da bi zveza s Sovjetsko Rusijo lahko postala tudi priprava poti za ateizem v Evropi. »Daily Herald« piše, da je Vatikan proti paktu s Sovjetsko Rusijo in da bo apo. stolski delegat v Londonu napravil vse, da se skliče mednarodna konferenca. Po poročilih listov iz Rima, bo papež poslal note Franciji, AngliS, Poljski, Nemčiji in Italiji Note ne bodo imele enakega besedila. Papež bo v teh notah govoril o raznih vprašanjih, ki se tičejo teh veOe-siL Pariz, 5. Junija, o. Vatikan je naročil papeškim nuncijem v Londonu, Parizu, Varšavi in Berlinu, naj se o-brnejo v papeževem imenu na te vlade s prošnjo, da se mimo rešijo vsa sporna mednarodna vprašanja. Govori se, da seje papež, ohrabren po svoji prvi akciji v tej smeri, znova lotil načrta o sklicanju petorne konference med zastopniki Anglije, Francije, Italije, Nemčije ln Poljske. V okviru te konference naj hi Se reèev&H nemška-poljski ia itali ja néko-fraocoskd spor ter druge zahteve posepaezaub dräa*, ki latoko ografejp mir. Po vesteh londonskih Estov se je papež odloäl za ta novi korak, ker se boji, da bd bila v primeru, če bi bila sklenjena pogodba med Anglijo, Francijo in Rusijo, za zmerom zaprta vrata za mirno rešitev spornih vprašanj med državami osi in za-padnima velesilama. Chamberlain Se nima nikakih informacij London, 5. junija, br. Veliko pozornost je vzbudilo na današnji seji spodnje zbornice vprašanje nekega laburističnega poslanca, ali so angleški vladi znani neki posebni koraki vatikanskega državnega tajništva, da bi se izločila Rusija od akcije za »mirovno fronto«. Ministrski predsednik mu je odgovoril, da mu ni znano, kakšne korake prav za prav misli. Na naslednje konkretnejše vprašanje istega poslanca pa je dejal, da ni doslej prejel še nikakih informacij, po katerih naj bi bil Vatikan kakorkoli vplival na to, da Anglija ne bi sklenila vojaške obrambne pogodbe z Kosijo. _____ London, 5. Junija. AA. (Reuter). V uradnih krogih ni nič znano o kakšni vatikanski nameri, da bi se z notami izvedla neka akcija pri raznih državah v korist miru. V teh krogih zanikajo glasove o namera, vanem sestanku med lordom Halifaxom in apostolskim delegatom v Veliki Britaniji msgr. Grofreejem. Redni ministrski obiski med Nemčijo In Italijo Göbbels o nujni povezanosti obeh velesil osi Dunaj, 5. junija. AA. Nemški propagandni minister dr. Göbbels je imel danes govor na kongresu voditeljev pokrajinskih uprav za propagando. V njem se je bavil s tesnim nemško-italijanskim sodelovanjem na časopisnem, kulturnem in propagandnem polju. Na kongresu je bil tudi italijanski prosvetni minister Alfieri. Dr. Göbbels je med drugim izjavil, da so tudi za bodoče predvideni podobni obiski, kakršen je sedaj obisk ministra Alfierija. Ti obiski bodo izmenični, enkrat v Nemčiji, drugič pa v Italiji. Takšno tesno sodelovanje, je dejal dr. Göbbels, je izredne važnosti ne samo za prijateljske države, temveč tudi za mir in varnost. Poskusi Angležev in Francozov, ki gredo za tem, da bi med Italijo in Nemčijo zanesli nesoglasja, so vnaprej obsojeni na neuspeh. Oba naroda vesta, da sta skupaj nepremagljiva in da morata zaradi svoje ideologije in svojih koristi hoditi skupaj, pa če uspeta ali pro-padeta. V skupnosti gledata mirno v oči vsem nevarnostim, ki bi mogle nastati iz nemirne in razburjene Evrope. Mi vemo, je končno dejal Göbbels, da odnošaji med Nemčijo in Italijo predstavljajo srečo za vse narode ter mir in ravnovesje v Evropi. V naših rokah je usoda tega dela sveta. V Evropi se odigrava ogromen duhovni proces, katerega osnovne elemente dodobra poznamo, pa vendar ne moremo vnaprej določiti njegovega razvoja. V tem razvoju mi narodni socialisti in fašisti ne služimo samo svojima lastnima narodoma, temveč smo tudi pionirji nove dobe. Živahna posvetovanja v Tokiu Tokio, 5. junija. AA. (DNB): Agencija »Domej« poroča, da se nadaljujejo posvetovanja ministrov o stališču Japonske, zlasti do evropskih vprašanj. Predsednik vlade Hiranuma je takoj po svoji vrnitvi s kratkega odmora konferiral z vojnim in mornariškim ministrom, nato pa še z zunanjim ministrom A.rito. Predsednik cesarskega tajnega sveta se je pa sestal s knezom Sajondžijem. Besedilo anglesko-poljske zvezne pogodbe izgotovljeno Hladen sprejem komisarja DN za Gdansk v Berlinu Varšava, 5. junija, d. Agencija United Press poroča: Načrt angleško-poljske zvezne pogodbe, ki bo nadomestila sedanji začasni sporazum o medsebojni pomoči, je gotov. Te dni je imel poljski zunanji minister ponovno sestanke z angleškim poslanikom Kennardom, na katerih so bila razčiščena poslednja vprašanja. Tudi vodja srednjeevropskega oddelka angleškega zunanjega ministrstva, sir William Strang, ki se mudi v Varšavi, je imel priliko, da je proučil besedilo dogovora s celo vrsto visokih poljskih uradnikov. Sedaj čakajo rešitve, kakor zatrjujejo merodajni krogi, le še nekatere podrejene podrobnosti. Začetki sedanjega načrta pogodbe segajo nazaj na 6. april, ko je Chamberlain izjavil v spodnji zbornici, da hočeta Poljska in Anglija skleniti trajno pogodbo, temelječo na vzajemnosti. Pogodba dose-iaj še ni bila podpisana in pred sporazumom z Rusijo tudi še ne bo podpisana, ker smatrajo zaenkrat Chamberlainove in Beckove izjave, kakor tudi ojačeno sodelovanje generalnih štabov Anglije in Poljske, za zadostno, čim bo sklenjen sporazum med Anglijo in Rusijo, potem bo poljsko -angleška vojaška pogodba, kakor se zatrjuje, slovesno podpisana v Londonu, kamor bo potoval v to svrho poljski ge-neralisim, maršal Rydz Smigly. Berlin. 5. junija, d. Po ob;skih v Varšavi in Gdansku, kjer je imel temeljite raz- govore s poljskim zunanjim ministrom Beckom odnosno s senatnim predsednikom Greiserjem, se mudi sedaj visoki komisar Društva narodov za Gdansk, prof. Burckhardt, v Berlinu, da stopi s člani nemške vlade v stike. V nemških krogih izjavljajo, da niso znani podrobnejši razlogi, zaradi katerih je visoki komisar Društva narodov odpotoval v Berlin. Domneva se le, da prof. Burckhardt samo želi zvedeti od kompetentnih nemških osebnosti stališče nemške vlade v gdanskem vprašanju. Da bo nemška vlada pri tej priliki ponovila svoje zahteve, ki jih je Poljska odklonila, v nemškem zunanjem ministrstvu nikdo ne prikriva. S tem pa bi bilo istočasno povedano, da za morebitne drugačne Burckhardtove predloge v Berlinu tla niso primerna. Dve novi noti Gdanska poljski vladi Varšava, 5. junija, br. Gdanski senat je poslal poljski vladi dve nadaljnji noti v zvezi z zadnjimi incidenti na gdanskem področju. V prvi poudarja, da bo izveden bojkot proti trem poljskim uradnikom, katerih odpoklic je senat že zahteval, a je poljska vlada to zahtevo odklonila. V drugi noti pravi gdanski senat, da je poljskih uradnikov na gdanskem področju sploh preveč. Listi zahtevajo, da izda vlada naj-energičnejše ukrepe v obrambo poljskih interesov v Gdansku. rancoske vojne mornarice žs letos bo spuščenih v morje mnogo novih vojnih ladij ter zgrajerao novo oporišče v Alžiru Pariz, 5. junija, d. Novi francoski vladni odlok, ki določa zvišanje mornariškega moštvenega stanja od 75.000 na 85.000, predstavlja že drugo zvišanje v letošnjem letu, ker zahteva pospešena gradnja novih francoskih vojnih ladij primerno povišanje moštva. Predsednik mornariškega odseka poslanske zbornice je v tem pogledu izjavil zastopniku United Pressa; 240.000 ton ladij, ki so sedaj v gradnji, bo nartopilo službo v letih 1940 — 1943. Gradnja ladij je že zelo napredovala in Francija drži korak z nekaterimi državami, nekatere pa je celo že prehitela. Francija posveča sedaj še posebno pozornost brodovnim oporiščem, ki jih francoska vojna mornarica potrebuje precej, ako hoče uspešno braniti v primeru vojne svoje plovbene poti v kolonije. Stari pomorski oporišči Toulon in Bizerta sta v najboljšem stanju, vendar pa se dobro zavedamo, da bi bili v vojnem času hudo izpostavljeni italijanskim letalskim napadom. Zato smo sklenili dalje na zapadu zgraditi novo oporišče. Gre za mesto Mers el Kebir pri Orami, ki ga utrjujemo že od leta 1934. Letos bo izdala Francija 1267 milijonov frankov za gradnjo novih ladij in novih brodovnih oporišč. Istočasno napoveduje mornariško min£ strstvo. da sta oba nova nosilca letal -Painleve« in »Jcffre« pc 22.000 ton in 32 vozlov hitrosti že v gradnji in bo:ta spiovi j ena leta 1940. V poslednjih 14 dneh se je nadalje pričela gradnja treh torp^ dovk po 1000 ton, kakor tudi gradnja 8000-tonske križarke »Degrasse«, ki bo spiovi j ena že prihodnje leto. Obe njeni sestrski ladji »Chateaurenold« in »Guichan« bodo pričeli graditi že v najkrajšem času. Od štirih 35.000-ton: kih bojnih ladij so tri že v gradnji; »Richelieu« je bil že 17. januarja splovljen, »Clemenceau« do-gotavlja sedaj v ladjedelnici St. Nazaire dela na bojni ladji »Jean Bart« pa so že to!.ko napredovala, da jo bodo še to jesen spustili v morje, da bo napravila prostor gradnji četrte velike bojne ladje »Gascogne«. Končno bo še pred koncem letošnjega leta spuščenih v morje 11 novih podmornic, deloma vnokomorskih tipov po 800 ton. še ta mesec bodo nadalje spiovili v morje 4 topničarke za kolonialno =hižbo. Odmevi Daladierovega govora Pariz, 5. junija, z. Včerajšnji govor ministrskega predsednika Daladiera pred izvršnim odborom radikalne stranke (govor .smo tua kratko objavili v ponedeljski izdaji) predstavlja sicer v STcjom jrefcžncrn delu polaganje računa o notranji politiki vlade, vendar pa ga tudi v političnih krogih tolmačijo kot važen prispevek k razčiščenju mednarodne öituacije. Daladier je v svojem govoru orisal stališče Francije do narodnih problemov in njeno vlogo pri obrambi miru ter opozoril na složnost vsega francoskega naroda, ki je pripravljen žrtvovati vse za obrambo svojih idealov. Ositer obračun z opozicijo smatrajo splošno za znak, da radikalna stranka nikdar več ne bo pristala na snovanje kake nove ljudske fronte. Daladierov govor je tudi razpršil pesimizem ki se je. začel pojavljati konec preteklega tedna glede pogajanj z Rusijo. Splošno smatrajo, da Daladier ne bi napovedal skorajšnje sklenitve pakta z Rusijo, če ne bi bil imel za to polne sigurnosti. Obrambni plebiscit v Švici Curih, 5. junija, z. šele z imenovanjem novega trdnjavskega poveljnika je prišlo na dan, da je Švica v vsej tišini zgradila novo moderno utrdbo ob švicarsko-nemški meji. Gre za utrdbo v onem delu švicar-sko-nemške meje, na katerega doslej nL so polagali skoro nikake važnosti. Rezultat nedeljskega glasovanja o naknadnih kreditih za državno obrambo jasno kaže, da švicarski narod odobrava po-litiko zvezne vlade. Predlog o naknadnem kreditu je bal sprejet z dvetretjinsko večino. Bil pa bi gotovo sprejet soglasno. 6e glasovanje ne bi bilo vezano še na dva druga predloga, ki nista v nobeni zvezi z državno obrambo. Beležke JNS v Srbiji V nedeljo so bili v požarevskem okrožju štirje shodi Jugoslovenske nacionalne stranke in sicer v Požarevcu, Dubravici, Koetolcu in Klenovniku. Vsi shodi so bili zelo lepo obiskani. Na shodih so govorili senator Milan Marjanovih, bivša poslanca Dragiša Milovanovič in Dušan živojinovič ter požarevski župan Mihajlo Krstič. Predsednik JNS Peter živkovič odpotuje te dni v spremstvu prvega podpredsednika JNS Jovana Banjanina v Negotin. kjer sta kandidirala pri 11. decembrskih volitvah. Imela bosta celo vrsto shodov in konferenc, za katere vlada tem večje zanimanje, ker je znano, da je bil ravno nego. tinski srez pri zadnih volitvah pozorišče najhujšega volilnega terorja, ki so ga izvajali dr. Stojadinovičevi pristaši nad vsemi opozicijskimi pristaši v tem srezu. O tem je bilo mnogo govora tudi pri verifikacij-ski razpravi v narodni skupščini. Dr. Maček zopet v Zagrebu V soboto zvečer se je vrnil iz Rogaške Slatine, kjer se je mudil na 14dnevnem zdravljenju, predsednik HSS dr. Maček. Po povratku v Zagreb se je takoj sestal z dr. šutejem in podpredsednikom HSS inž. Avgustom Košutičem, s katerima je imel dolgo konferenco o političnem položaju. Dr. Maček bo ostal nekaj dni v Zagrebu, potem pa bo odpotoval v Kupinec, kjer bo ostal več časa na počitnicah. Po zasedanju arhierejskega sabora Nedavno je bilo zaključeno zasedanje vrhovne * instance 6Tbske pravoslavne cerkve, arhijerejskega sabora. Beograjska »Politika« posveča zaključku zasedanja posebno beležko, v kateri pravi: »Srbska cerkev danes ni enodušna in složna, kakor tudi ni arhierejski sabor. Verniki in ljudstvo so pričakovali, da bo arhierejski sabor presekal z jasnimi sklepi vse govorice o razkolu v krilu srbske pravoslavne cerfcve, o akciji žičkega vladike Nikolaja Velimiroviča in o vsem, kar je v zvezi z njegovim stališčem. Pred pričetkom arhierejskega sabora so zatrjevali dobro poučeni ljudje, da bo na njegovem zasedanju nad sto točk dnevnega reda. Po 20-dnevnem zasedanju pa je zvedela javnost, da ni bila rešena niti ena točka dnevnega reda, ki bi lahko razčistila nejasni položaj. Pravoslavno ljudstvo bi že zaslužilo, da bi ga poučili o pravem stanju v njegovi cerkvi.« Slovaške studijske delegacije v Nemčiji Poslednje čase so pričeli Hlinkovi gardisti na veliko obiskovati Nemčijo. Te dni se mudita v Nemčiji istočasno dve delegaciji HQinkovih gardistov, ki proučujeta ustroj napadalnih oddelkov in pa organizacijo nemške delovne službe. Obe delegaciji sta bili povabljeni v Nemčijo na račun ministrstva za propagando, ki namerava pozvati tudi večje število mladih Slovakov v razna omladinska hitlerjevska taborišča, kjer se bodo seznanili z ideologijo narodnega socializma. Tesnejša združitev Albanije z Italijo Italijanski listi obširno poročajo o svečanostih, ki so bile v nedeljo v Rimu in Tiii>ni V Rim je prišla posebna albanska delegacija, ki jo vodi poveljnik dosedanje albanske vojske. Delegacija je sporočila službeni sklep albanske vlade, da se dosedanja samostojna albanska vojska popolnoma združi z italijansko vojsko. Obenem je bil v Rimu podpisan dogovor z albansko vlado, da bodo v bodoče vso diplomatsko in konzularno službo za Albanijo v inozemstvu opravljala italijanska diplomatska in konzularna zastopstva. Albanska poslaništva in albanski konzulati bedo zaradi tega opuščeni. Tesnejšo združitev z Italijo so svečano proslavili tudi v Albaniji, kjer je bila istočasno razglašena tudi nova albanska ustava. Ustava določa, da je Albanija dedna monarhija s savojsko dinastijo na čelu. Državna zastava je rdeča z dvoglavim črnim orlom in fašističnim liktorskim znakom Vse priznane veroizpovedi so enakopravne. Izvršno oblast vrši kralj, zakonodajno oblast pa vrhovni korporacijski svet Albanije. f Predsednik vlade v Ljubljani V nedeljo je prispel v Ljubljano predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki se je dopoldne v spremstvu vodilnih osebnosti Ljubljanskega velesejma. gg. predsednikov Benača in Praprotnika ter direktorja dr. Dularja, ogledal velesejmsko razstavišče ter se je jako pohvalno izrazil o mnogih razstavljenih predmetih. Izvršil e tudi nekaj nakupov. Posebno mu je ugajala razstava žefiskih ročnih del m je navzočim predstavnicam Splošnega ženskega društva in Zveze gospodinj izrazil svoje priznanje. Vodstvu velesejma je predsednik vlade sporočil, da je vlada sedaj tudi ljubljanskemu velesejmu odobrila državno podporo v iznosu 1 milijona dinarjev kot doprinos za zgraditev trajnih velesejmskih dvoran. Včeraj dopoldne je predsednik Cvetko-vič ponovno obiskal velesejem ter je nadaljeval svoj ogled. Nakupil je nekaj pohištva v slovenskem slogu in v znak priznanja odobril Splošnemu ženskemu društvu in Zvezi gospodinj podpore po 10.000 dinarjev. Ob času njegovega obiska so se na velesejmu mudili otroci borovniške in cerkljanske osnovne šole, ki jih je predsednik pogostiL S sinočnim brzovlakom se je predsednik Cvetkovič vrnil v Beograd. Konferenca v Zbornici za TOI Po ogledu velesejma je v soboto trgovinski minister g. Jevrem Tomič na povabilo zborničnega predsednika Ivana Je-lačina obiskal zbornični urad v spremstvu ministrskega svetnika Jaše Grgaševiča. Minister si je ogledal vse prostore zbornične palače in pisarne ter se pri tem podrobno zanimal za način vodenja evidence gospodarstvenikov, za organizacijo katastra, sestavljanje statistike in ostalo zbornično poslovanje. Nato je imel daljšo konferenco, ki so ji prisostvovali poleg zborničnega predsednika g. Ivana Jelači-na in generalnega tajnika g. Ivana Mo- horiča tudi predsednik Zveze industrijceV g. Avgust Praprotnik in generalni tajnik g. dr. Adolf Golia ter zbornični svetnik g. dr. Ciril Pavlin. Zbornični predsednik je v imenu gospodarskih krogov informiral ministra o najvažnejših perečih vprašanjih slovenskega gospodarstva, posebno ga je opozoril na težkoče, ki nastajajo zaradi pomanjkanja deviz za nabavo surovin in ga prosil, da bi temu vprašanju posvetil svojo pažnjo. V odgovoru je minister Tomič informiral navzoče o vseh korakih in akcijah, ki jih je v tej zadevi že ukrenil, posebno glede razširjenja trgovinskih zvez z deviznimi državami (z Anglijo, s Severno Ameriko, Egiptom in Levanto) in obnove trgovinskih pogajanj z Anglijo, Egiptom in USA. Nadalje je omenil, da bo med prihodnjimi akcijami vlade posvetil pažnjo sanaciji hotelirstva, da se ta važna stroka tujskega prometa čim preje opomore. Na opozorilo zastopnikov Zveze industrijcev je nato pojasnil še sedanje delo vlade pri reševanju vprašanja industrijskih kreditov- Konferenca je trajala eno uro. Povratek trgovinskega ministra v Beograd Beograd, 5. junija, p. Danes popoldne se je vrnil v Beograd trgovinski minister Jevrem Tomič. Novinarjem je kratko izjavil, da je svojo misijo uspešno dovršil. Upa, da bo v Franciji in Angliji lažje plasirati naše proizvode na tamkajšnjih tržiščih. Italijanski prometni minister v Beogradu Beograd, 5. junija, p. Davi je prispel v Beograd italijanski prometni minister Benni, da vrne lanski obisk našega pro. metnega ministra. Na postaji ga je sprejel naš prometni minister dr. Spaho. Minister Benni ostane več dni v Jugoslaviji. Informacije listov o akciji dr« Stojadinoviča Poročali smo že o konferencah prijate- f državnozborskih volitvah pa so napravili ljev dr. Milana Stojadinoviča in o interpelaciji, ki so jo sestavili na teh sestankih o političnem položaju in ki jo bo vložil dr. Stojadinovič v narodni skupščini. V zvezi s to akcijo je opozorilo predsed-ništvo JRZ poslance, ki so člani poslanskega kluba JRZ, naj ne nasedajo akciji dr. Stojadinovičevih prijateljev, ker je naperjena proti vladi in proti politiki sporazumevanja s Hrvati. Predsedstvo JRZ je v svojem komunikeju, ki smo ga prinesli v nedeljski številki, opozorilo poslance tudi na to, da se bodo avtomatično sami izključili iz kluba JRZ, čim podo podpisali interpelacijo. Beograjska »Politika« poroča iz Zagreba, da so neresnične vesti, da podpirajo dr. Stojadinovičevo akcijo med drugimi tudi poslanci iz savske banovine, ki so zapustili pred volitvami 1L decembra Jugoslovensko nacionalno stranko ter kandidirali na Stojadinovičevi listi. Interpelacijo predsednika JRZ je sicer res podpisal narodni poslanec in bivši minister dr. Lavoslav Hanžek, ld je pred 11. decembrom vodil pogajanja za nastop teh poslancev na listi JRZ, vendar pa je smatrati ta podpis kot čisto osebno zadevo dr. Hanžeka. V imenu teh poslancev iz savske banovine je poslanec Domanjko odklonil podpis omenjene interpelacije. Izjavil je, da želi ostati skupina njegovih prijateljev v borbi, ki se pripravlja zaradi reorganizacije JRZ, nevtralna. V nasprotstvu s to izjavo poslanca Dorn an j ka v imenu poslancev, ki so prej pripadali Jugoslovenski nacionalni stranki, trdi ljubljanski »Slovenec«, da vodijo celo akcijo baš »znani nepomirljivi elementi, ki se še niso mogli znajti v novem položaju in ki so prej pripadali JNS, pri zadnjih Organ sporazum z dr. Stojadinovičem.« Kopitarjeve ulice je tu, kakor izgleda po izjavi posi. Domanjka, napačno poučen in bo verjetno že pravočasno popravil svojo vest. V ostalem pravi »Slovenec«, da so beograjski politični krogi, posebno pa oru, ki podpirajo vlado, da se njena velika stremljenja z rešitvijo hrvatskega vprašanja rešijo, ravno z ozirom na akcijo dr. Stojadinoviča zelo optimistično razpo'ozeni, saj se je na ta način točno doznalo. kaj in s kom je kdo in kam spada. »Vsi ti krogi, pravi »Slovenec«, tudi forsirajo združitev vseh jugoslovansko orientiranih elementov za enotni nastop proti vsem onim, ki zagovarjajo posebno slovensko, hrvatsko in srbsko samobitnost.« To sporočilo »Slovenca« je zelo zanimivo, toda ni povsem razumljivo. Doslej so namreč ravno iz krogov dr. Stojadinovičevih prijateljev zatrjevali, da hoče ta grupa združitev vseh jugoslovensko orientiranih e'e-mentov, dočim bi iz »Slovenčeve« beležke izhajalo, da Stojadinovičevi ljudje zagovarjajo separatistično ideologijo. Ker stoji Jugoslovenska radikalna zajednica strogo na stališču državnega in narodnega edin-stva ki je dr. Stojadinovičeva skupina ostala v stranki, se nam zdi informacija o spremembi programskega naziranja te grupe dosti pomanjkljiva. Na drugi strani pa niti v »Samoupravi« niti v ostalem beograjskem časopisju do sedaj še nismo zasledili nobene vesti, iz katere bi bilo sklepati, da »krogi, ki podpirajo vlado*, forsirajo združitev jugoslovensko orientiranih elementov za enoten nastop«. Vsekakor so ti dogodki, ki se sedai cxfi-gravajo v Beogradu, zelo zanimivi in treba bo počakati njihovega nadaljnjega razvoja. Tragedija »Thetisa« \ Norveški poslanik Skupen nastop balkanskih držav v Buenos Airesu V drugi polovici maja je bil v Buenos Airesu kongres delegatov poštnih uprav vseh držav, ki so članice mednarodne poštne unije. Kakor poroča »Politika«, je na kongresu vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da so delegati vseh balkanskih držav, vključivši Bolgarijo, nastopali v vseh vprašanjih kot enota. Predložili so okrog 70 predlogov, ki so bili skoro vsi sprejeti Delegatom balkanskih držav je priredil svečan sprejem argentinski jugoslovenski poslanik dr. Cankar. Nov spopad med Rusi in Japonci Tokio, 5. junija. AA. (Reuter): Po poročilu iz uradnega japonskega vira se je v soboto pripetil nov oborožen sipopad med Japonci in Rusi na rusko-mandžurski meji. Padlo je 6 ruskih vojakov, ranjenih pa je bilo 10. Japonci trdijo Prizor po teki»!: dva tekmovalca taaÜaw1|ata SCoJa Čolna, ko Ju je prej dobro osušilo sease__ govorici, ni pa mogel prikriti svoje razburjenosti. Zločin, ki ga je zagrešil nad ubogim dekletom, opisuje kot nekako ljubavno tragedijo. čeravno se zdi. da njegovemu pripovedovanju ni dati posebne vere. Dejstvo je. da Ceferinovi zvezi, ki jo ie imel Rant z Micko, niso bili prav nič naklonjeni. Sestra umorjenke. Slavka se je še na dan umora hudo znesla nad Rantom in Micko, ko sta bila sama v sobi pri posestniku Ko-kalju. kjer je Micka s'užila. Kakor pravi Rant, je šila Micka vprav v želji, da ne bi pravila njena sestra Slavka materi kaj več, nego je bilo res. naprej k materi, da ji sama sporoči o razgovoru z Rantom. Mati je takisto Micki odsvetovala, da bi se sploh kaj ukvarjala z Rantom. ko pa so vsi vedeli, da je Rant poročen in da ima ženo v Zalem logu. Popoldne sta se Rant in Micka zopet zopet dobila. Ali prostovoljno ali pod grožnjami, bo ugotovila preiskava. Micka je baje povedala Rantu, da ji mati odločno brani vsako zvezo z njim. V želji, da bi bila bolj sama, sta se podala nedaleč od transformatorja, na sadni vrt v levi kot, kjer naj bi se bil po Rantovem pripovedovanju razpletel najprej pogovor o težkem življenju, nakar je Rant vprašal Ceferinovo: »Ali rajši umrješ, ali rajši živiš?« Nakar da je ona odgovorila, da rajši umrje... Pri tem sta oba jokala. Rant naj bi bil tudi vprašal Ceferinovo, ali prevzame nase srčne bolečine, kajti on da mnogo trpi... Ona mu je odgovorila, da tega ne more... Potem sta oba obmolčala, on pa je tedaj segel po žepnem nožu in sunil... Ko je prvič zamahnil proti levi strani njenih prsi ni menda vedel, ali jo je poškodoval ali ne, zato je zamahnil še in še. Tedaj je prereza! Ceserinovi vrat na levi strani, in kri je pričela iz velike žile odvodnice curkoma liti... Medtem, ko je ona že krvavela, je fekočil on pokonci, in vzkliknil: »Sedaj se bom pa še jaz«. Ceferinova ga je baje vprašala: »Ali se boš takoj zraven meine?« »Takoj« je bil njegov odgovor, nastavil »i je nož na srce, a tedaj mu je upadel pogum, na ves glas je zajokal in zbežal... Rant trdi, da »ploh ni vedel, afi je zabodel Ceferinovo do smrti aiti ne. Nasprotno, gojil je še iskrico upanja, da jo bodo morda rešili, ako takoj pove, kaj se je zgodilo. Zelja, da pomaga tudi njej in ne samo, da olajša svojo vest, ga je privedla pred orožnike. Nadalje ve Rant tudi povedati, da se usodnega dne s Ceferinovo nista pogovarjala o smrti, pač pa da »ta že prej večkrat govorila, da bosta šla skupno v smrt. Tudi je Rant videl, kako je Ceferinovi brizgnila kri iz vrata. Morilec si je mislil potem še v gozdu vzeti življenje, e zopet ni imel poguma, je pa tudi mislil, da Cefermove ni zabodel do smrti. Po Rantovi izpovedi »o orožniki seveda takoj uvedli preiskavo. Zlasti je šlo za ugotovitev, ali imajo pred seboj skboumneža ali pa je res, kar so slišali. Orožniki so navezali stike z železniško postajo, k or poštni telefon v powni uri ne dela, in tamkaj je prometnik Stage Btftfcè nujsjo biro- ja vil v Podnart orožnikom, kakšen moški -ie je najavil v Škofji Loki. Zlasti tudi ni-k« pozabili navesti, da je Rant točno ozna-;i! prostor, kjer sta »e popoldne pogovarjala s Ceferinovo. Ko so naslednji dan prejeli poročilo, da c» našli mrtvo dekle, so Rantu v soboto ob 11. uri napovedali aretacijo v občin-kem zaporu, kamor so ga bili začasno priprli. Rant je toplo prosil v nedeljo zjutraj -.a duhovnika, da se izpove. Njegovi želji »o ugodili. V nedeljo popoldne pa so ga • dvedli v zapore okrožnega sodišča v Ljub-jano. Stnašna smrt mladenke je vzbudila v tukajšnji javnosti nedeljeno sočustvovanje s prizadetimi, mnogo pa se tudi komentira blazno dejanje posestnika Ranta. ki mu je življenje za vse čase uničeno. Zali log. kjer ima Rant svojo domačijo in kjer so imeli tudi Ceferinovi svoj dom, je oddaljen Imej fiata nstalg^uSffl mm—mm^m^^^^mmm imajo čista usta ia blesteče sobe. Orodje. Id se stalno rabi — kakor naši tob j e — je treba aereda redno negovati Zjutraj io zvečer sobno Metko io Chlorodont, pa sobe ofiatfti T vseh smereh! NM strahu: sob je to prenesejo. Le slabe nege ne vzdržal Zato: Chlorodont« kvalitetno zobno pasto I Domači proizvod. od Škofje Loke 22 km ali eno uro vožnje z vozom iz Železnikov. Spada pod občino Sorica. Zali log je zadnja dolinska naselbina v dnu gornje Selške doline, ki prehaja tod na državno mejo proti Italiji. Truplo nesrečne Marije Ceferinove je počivalo v mrtvašnici na Ljubnem in je bilo včeraj obducirano, danes pa pokopano ob veliki udeležbi prebivalstva, ki ga je Marijina tragedija močno ganila. Voda jih je spet izročila Štiri utopljence so potegnili zadnje dni na suho Ljubljana, 5. junija. Kakor je »Jutro« pred dnevi poročalo, je o priliki zadnje povodnji narasla Ljubljanica zahtevala življenje dveh otrok s periferije — utonila sta 21etni Janezek in 51etna Erna Vrhovčeva, otroka sedlarja Ernesta Vrhovca iz Most. Janezkovo trupelce so po treh dneh potegnili iz vode blizu domačega kraja, truplo male Erne pa je šele v nedeljo naplavila Sava blizu Litije. V Litijo se je že v nedeljo odpeljal nesrečni oče, da oskrbi pogreb. Maribor, 5. junija. Snoči je šel neki ribič k Muri lovit ribe. Pod strmino pri kanalu tvornice na Sladkem vrhu je našel truplo starega moškega, ki je bilo že popolnoma razpadlo. Ker je bilo na truplu več ran in poškodb, je bila prvotna domneva, da gre za zločin. Zaradi tega so začeli orožniki marljivo poizvedovati. Pri preiskavi so ugotovili, da je starček 861etni France Peš, po domače Urban s Sladkega vrha. Pogrešali so ga že od 21. maja. Na podlagi zaslišanja so ugotovili, da je bil usodnega dne v neki tukajšnji gostilni, kjer se je precej nalezel vina. Gostom je nato pripovedoval, da bo šel k Muri lovit ribe in jih bo nato dal gostilničarju, da mu jih speče. Gostje so ga svarili, naj ne hodi vinjen k Muri, a je bilo prigovarjanje zaman. Vzel je ribiške priprave in odšel k Muri. Vse kaže. da je na strmini izgubil ravnotežje in strmoglavil okrog 15 metrov globoko na skalovje, kjer je obležal s prebito lobanjo, zlomljenimi rokami in nogami. Celje, 5. junija. Truplo Albina Belaka, 171etnega krojaškega pomočnika iz Zavodne pri Celju, ki je, kakor smo poročali v ponedeljski izdaji, v nedeljo popoldne utonil pri kopanju v Savinji pod celjskim Starim gradom, so našli v nedeljo okrog 19 blizu železniškega mostu v Laškem in ga potegnili na suho. Pogreb bo v torek na pokopališču v Laškem. Albin Belak je bil sin uboge vdove po železničarju. Ko je dopolnil trinajsto leto, je odpotoval v Srbijo k svoji teti, ki ga je dala izučiti v krojaški obrti. Pred me sečem je postal pomočnik in se vrnil v Celje k svoji materi ter iskal v Celju zaposlitve. Tragična usoda pa je tako nenadno uničila mlado življenje. Maribor, 5. junija. V Štrihovcu je izvršil 521etni viničar Ka-rol Stajner samomor s tem, da se je vrgel v vodnjak, kjer je utonil. V vodnjaku Je ležal okoli 14 dni. Domači hlapec je opazil njegovo truplo v vodnjaku, ko je črpal iz njega vodo. Na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja, kar daje slutiti, da se je Stajner sam pognal v vodnjak. Stajner je pričel namreč delati pri posestniku Viljemu Eberlu dne 15. maja. Tri dni je delal. Svojemu gospodarju je tožil, da je nesrečen, da ima 191etno ženo, ki ga pa ne mara in ki sploh noče biti pri njem. Stajner je kmalu zatem izginil, dokler ga niso potegnili mrtvega iz vodnjaka. Truplo je bilo že precej razpadlo. Novo pokopališče v Kranju je bilo v nedeljo slovesno blagoslovljeno Kranj. 5. junija. Kranjsko staro farno pokopališče v ko-kriškem predmestju, kjer počivata med neštetimi, tudi slovenska pesniška velikana dr. France Prešeren in Simon Jenko, je do-služilo svojemu namenu. Nekdaj izvenme-stno pokopališče, je zaradi silnega razvoja mesta danes obkoljeno krog in krog od stanovanjskih hiš in je s tem izgubilo mir in tihoto »božje njive«. To pokopališči je bilo zgrajeno 1. 1787 in 1. 1890 razširjeno. Pa tudi razširitev ni pomagala in tako se morajo danes meščani poslavljati od dragega jim starega pokopališča. Kranjska pokopališka uprava se je zadnja leta mnogo borila s vprašanjem, kje naj zgradi novo pokopališče. Z dograditvijo novega mostu preko Kokre je bilo to vprašanje srečno rešeno in tako je danes zgrajeno na Kujanskem polju, tik pred čir-čiškimi gozdovi, širno pokopališče, ki bo po načrtih prof. arh. Ivana Vurnika estetsko in moderno urejeno. Po teh načrtih je pokopališče razdeljeno na 12 po!j% katera nosijo imena raznih svetnikov. Nasproti velikemu nortalu bo stal v sredini velik križ. za tem pa bo v srednjem polju stala pokopališka kapelica. Desno in levo od kapelice bo pokopališče urejeno kot park. Na polju, kjer bo stala kapelica bodo 6Ì-zidani prostori za pisarno, mrtvaško vežo in sobo za raztelesenje mrličev. Ob straneh pokopališkega parka bo rezerviran prostor za križev pot. Kdor bo hotel na teh krajih napraviti grobnico ali družinsko grobišče. bo moral v kapelicah postaviti relief določene postaje križevega pota. Te kapelice križevega pota se bodo vrstile okrog pokopališkega parka, zadnji dve pa bodeta na prostoru pred kapelico, kjer bo tudi duhovniško grobišče. Tik ob velikem portalu bo rezerviran prostor za dva mavzoleja. Posebne oddelke tvorijo otroško pokopališče, drugoversko pokopališče in oddelek za umrle nekrščene otroke. Pod streho glavnega vhoda je pripravljen prostor za vojni spomenik. Pokopališče meri 20.000 m! in je razdeljeno v polja, na katerih so označene vrste grobov in v vsaki vrsti ima vsak grob svojo številko. Poleg glavnega portala ste še dva stranska, katera bodo uporabljali sedaj, dokler ne bo urejena glavna cesta do veiikega portala. V nedeljo je pokopališče slovesno blagoslovil g. prelat Ignacij Na-drah ob asistenci številne duhovščine. Odslej bodo pokopavali vse mrliče na novem pokopališču. Delo domačih je najlepše predstavljeno Ljubljana, 4. junija Na pobudo Splošnega ženskega društva so naše žene tudi letos izkoristile priliko, da na velesejmu prikažejo nekaj svojega tihega, a vendar koristnega kulturnega pomembnega udejstvovanja. V velikem paviljonu K so zbrale pisano množico narodnih vezenin, delo domačih ženskih rok, ki so se prav pri slovanskih narodih do danes ohranile v najlepši obliki, a jih vendar že tudi pri nas v zmerom večji meri i spodjeda razvoj civilizacije. V okrilju Splošnega ženskega društva se je ustanovil poseben odsek, ki si je nadel nalogo, da med našim ženstvcum propagira ljubezen in spoštovanje do narodnih vezenin. Razstava, s katero je odsek napolnil paviljon, odpira obiskovalcu čudovito lep razgled po bogastvu ženskega ročnega dela pri Slovencih in pri slovanskih narodih vobče. Namen razstave je, vzbuditi predvsem v naši ženski smisel za vrednost ročnega deta, ki naj bi po naših domovih dobilo mesto, kakršno zavzema pri drugih slovenskih narodih, zilasti pri bratih Srbih in Hrvatih. Ob vhodu v paviljon so pri-rediteljice uredile ličen model trgovinice, kakršne bi naj bMe prodajaln© po maših letoviščih. Ročno delo, posebno vezenine po narodnih motivih so deležne zmerom večje pozornosti pri tujcih, kakor se življenje velikih narodov oddaljuje od grude in od preprostih oblik. Prav zavoljo tega je obžalovanja vredno, da ljudje po naših tujskoprometmh središčih, ki prvi prihajajo z mednarodnim gostom v stik, še zmerom niso našli pravega razumevanja do vrednot, ki jih premore domača kultura. Gdč. Poidka Bevdkova, učiteljica z Vinice, je razstavi prispevala skrbno izbran kotiček belokranjskih vezenin. Razstavljeni so originalni vzorci, ki bodo vsaki ljubiteljici ročnega dela dali novih pobud. Posebej so urejene kmečka sob«, jedilnica in spainica v narodnem slogu itd. Izbrane primerke svojega dela 90 razstavite meščanske šole iz Ribnice, ki kažejo, da v tem stairodawMRi doienjsfcem tegu še zmerom živi spomin domačih starožitnosti, z Vi- ča « Sate * aontotatek» šofe, mšn ženskih rok z razstavo na velesejmu obrtna šola v Ljubljani, čipkarska šola ▼ Lepoglavi in pa ženske zadruge iz Zagreba, Petrinje, Knina, Dubrovnika, Cavtata in Banjakuke ter Kolo srpskih »©stara iz Beograda in Skoplja. Prispevale so same krasne, dragocene stvari, ki so po večini tudi naprodaj. Skrbno urejen kotiček «o priredile v Ljubljani živeče Čehiinje in Slovakinje, ki so prispevale tudi štiri primerke izredno ličnih noš. Med češkimi ročnimi del je razstavljenih tudi mnogo do sto let starih in še starejših vezenin. Naslednji oddelki razkazujejo obiskovalcu še ročna dela bolgarskih, ukrajinskih, ruskih in poljskih žena. Lahko se reče, da je razstava slovanskih narodnih ženskih izdelkov največja privlačnost letošnjega pomladnega velesejma. Izmed Slovenk so se najlepše predstavile članice Ženskega društva v Mariboru, ki so prispevale nekaj Tesničnih dragotin. Med predstavnicami Jugoslavije pa zavzema po vsej priliki prvo mesto čipkarska šola iz Lepcglave, ki je nedavno pognala korenine iz prizadevanja, ki ga že dolgo vrsto let vrši naš Osrednji zavod z« žensko domačo obrt v Ljubljani. Odlična rumunska gostja ▼ Ljubljani Včeraj je prispela v Ljubljano znana rumunska javna delavka m novinarka ga. Stela Vladescu, soproga univerzitetnega profesorja in znanega biologa dr. Roda Vlad esca rz Bukarešte. V Ljubljani se je ustavila, da čestita Državnemu osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt k njegovi 20-letnici. Ga. Vladescu je velika prijateljica našega naroda in je zlasti Državnemu osrednjemu zavodu napravila mnogo uslug, žai pa ni bMo v njeni moči. da bi se vsi njeni lepi načrti uresničil L Zediino odlični Rumunki prijetno bivanje med nami in da bi odnesla boljši vtis, kakor ga je o priliki svojega prvega poseta._ Postasi ia ostani Slan VodttJkovt družbel Si D§mact vesti * Naši delegatje na mednarodnem postnem kongresu v Buenos Airesu. Na 11. mednarodnem poštnem kongresu v Buenos Airesu. na katerem so zastopane skoraj vse države sveta, nastopajo delegati držav Balkanskega sporazuma in Bolgarije skupaj, kar je izzvalo pozornost med kongre-sisti. Skupaj so delegati držav Balkanskega sporazuma in Bolgarije vložili okrog 70 predlogov, kongresa pa bo moral vsega skupaj proučiti nad 1200 predlogov. Naši delegati so bili lepo sprejeti in pogoščeni od našega poslaništva in od odbora organizacije naših rojakov v Argentini »Jugoslovenskega kluba«. Zastopniki naše pošte se pogajajo z argentinsko pošto o direktni odpremi poštnih pcšiljatev iz Argentine v Jugoslavijo in obratno. V tem primeru pcšiljatve iz Argentane ne bi več potovale preko Italije, Nemčije in Francije, marveč bi prihajale naravnost v Split. Neko italijansko brodarsko društvo se je že ponudilo za prevoz pošte iz Argentine v Jugoslavijo. MANUFAKTURA F. KS. ;ouvan MESTNI TRG 24/IL * Lep zaključek tečaja za rezervne oficirje v Beogradu. Beograjski pododbor združenja rezervnih oficirjev je lani v Beogradu ustanovil tečaj za rezervne oficirje, ki se pripravljajo na kapetanske in ma-jorske izpite. Tečaj je začel z delom 6. XII. in skozi njega je šlo več sto rezervnih oficirjev ne samo iz Beograda in okolice, temveč tudi iz drugih krajev države. V jeseni bodo ustanavljali take tečaje tudi v drugih mestih, ker vlada za nje med rezervnimi oficirji veliko zanimanje. Bograjski tečaj je bil v nedeljo zaključen in vsi udeleženci so se podali na A vaio, kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Na Avali je rezervne oficirje v imenu pododbora pozdravil profesor višje pedagoške šole Milan Nedič. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 50474/35. * Izpite za pooblaščene inženjerje geo-detsko-kultumotehnične stroke so položili pri ministrstvu za gradbe v Beogradu gg. mg. Brus Jože, Bricl Stane, Bufon Janko, Kerin Lojze, Kovačič Emil, Lah Ivan, Ostanek Lojze in Praprotnik Vilko. * Razpis službe. Uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini razpisuje mesto pogodbenega uradnika v studenčnem obratu. Prosilci morajo izkazati primerno strokovno izobrazbo, ki ustreza vsaj srednji šoli. Nadalje morajo izkazati najmanj lOIetno prakso v trgovinskih ali industrijskih podjetjih. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi prilogami, je vložiti nri upravi zdravilišča najkasneje do 15. t. m. i iv fiitiJ^ifcfčjr rfu/ /ML / * Rekordna višina Dunava. Pritoki Du-nava se že polagoma znižujejo, a je vendarle Dunav še v soboto pri Novem Sadu dosegel rekordno višino letošnjega leta. Bil je za 550 cm nad normalo, dočim je njegova višina med hudimi nalivi 25. maja znašala pri Novem Sadu 380 cm nad normalo. * »Goveja slava«. V mnogih vaseh Po-moravja je že od starih časov udomačen običaj, da prirejajo kmetje nekakšno slavo tudi za svojo govejo živino. Pred stajami zanetijo zgodaj zjutraj grmade, iz katerih potem, ko dogorijo, poberejo oglje. Ko prihaja živina po vrsti iz staje, napravijo vsakemu živinčetu s tem ogljem križ med rogovi. To ceremonijo opravita dva otroka in tóbero za to dečka in deklico istih krstnih imen, kakor Stojana in Stojanko. ži-vana in živanko. Ceremoniji prisostvuje vsa družina in, ko odide živina na pašo, se po vaseh razvija veselje kakor pri pravih slavah. Vasi Majur in čepur sta posebno znani po veselem prirejanju govejih siaV. * Strokovnjaška popravila perzijskih in drugih preprog prevzame na ljubljanskem velesejmu Sarajevska tkalnica preprog. (—) * Valvazorjev dom pod Stolom bo slovesno otvorjen v nedeljo 11. t. m. K obilni udeležbi vabi SPD. (—) * Velika avtomobilska tekma otvarja poletne prireditve v Opatiji. Velike umetniške in športne prireditve bodo letos julija in avgusta ob sodelovanju prosvetnega ministrstva v Opatiji. Napovedane so glasbene prireditve in predstave klasične plesne umetnosti, kakor tudi 45. mednarodnih varietetnih predstav, ki bodo z bogatim programom izvedene na prostem. Za otvoritev vseh slavnostnih predstav pa prireja Reale Circolo Automobilistico Italiano nacionalno tekmo za Mussolinijev pokal, pri kateri bodo razdeljene nagrade v znesku 100.000 lir Ta tekma bo 9. julija nekaj kilometrov od Opatije na cesti proti Reki. Tekmovalna proga je krožna ter obsega, cesto ob obali v prelepi pokrajini med morjem in višinami ob njem. Tekmovalci bodo morali 6 km dolgo progo prevoziti po vrsti 25 krat v skupni dolžini 150 km. Tekma bo urejena tako, da bodo lahko preizkušeni vozači izkazali vse svoje sposobnosti. Dela za ureditev tekmovalne proge so že v teku. * Belokrajinski festival in češnjev semenj v Črnomlju 18. t. m. Poseben vlak, vožnja četrtinska. Informacije in prijave pri »Putniku«. (—) * N»vi grobovi, v Ljubljani je umrla gospa Jožefa Pust°va. Zadnjo pot bo nastopila danes ob pol 17. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Tam počiva na mrtvaškem odru tudi gospa Marija Gregorčeva vdova po revidentu drž. železnice. Na zadnji poti jo bodo spremili danes ob pol 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Iz Ljubljane n— Fond za podpiranje bolgarskih akademikov. Včeraj opoldne je predsednik trgovske zbornice g. Ivan Jelačin v spremstvu predsednika Jugoslovensko-bolgarske lige g. Rasta Pustoslemška izročil rektorju ljubljanskega vseučilišča g. dr. Badu Kušeju hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z nevezano vlogo 10.000 din. S tem darilom, ki ga je napovedal na lan. skem liginem občnem zboru, je g. Ivan Jelačin osnoval fond za podpiranje bolgarskih akademikov, ki bodo študirali na ljubljanskem vseučilišču. Pravilnik za ta fond bo darovatelj naknadno predložil, ko se bo posvetoval še s pravniki in činitelji, ki imajo opravka s takimi ustanovami. G. rektor je sprejel v začasno shrambo hranilno knjižico in izrekel toplo zalivalo darova tel ju za plemenito dejanje, ki bi naj našlo mnogo enako plemenitih posnemovalcev. O izročitvi hranilne knjižice sta bila napravljena dva zapisnika, ki so jih podpisali darovatelj Ivan Jelačin, rektor dr. Rado Kušej in predsednik Jugoslov.-bolgarske lige. SIMFONIJO BARV bi lahko imenovali najnovejše vzorce svile. Pestre so in res iepe, še posebno pa Vam bo ugajala harmonija barv in okusni vzorci cvetlic. — Brezobvezno Vam jih pokažemo ! BRATA VLAJ, vvolfova 5. u— Kopališče Ilirije je spet odprto! Otvoritev športnega kopališča SK Ilirije se je letos zaradi nenavadno slabega vremena v maju zavlekla za skoro 10 dni. V soboto je sprejelo prve letošnje kopalce, poslej pa bo pač spet dan za dnem privlačnost za vse naše mlajše občinstvo, ki si želi sonca in vode, lepote in razvedrila. Po svoji legi blizu mestnega središča in po svoji higienski ureditvi to gotovo zasluži. Kopalcem in kopališču želimo dobre sezone in mnogo sonca! Tudi za letošnjo sezono je bazen prenapolnjen. Pleskanje s posebno morsko zeleno svetlo barvo, ki se je lani izvrstno obneslo, je obnovljeno v vsem plitvem delu velikega bazena in v posebnem otroškem bazenu. Renovirane so tudi filtracijske in ogrevalne naprave za vodo, da bodo še bolje ko doslej služile svojemu namenu. Urejene so po zgledu novih kopališč v Nemčiji in jih imata v Jugoslaviji samo Ilirija in Rogaška slatina. S pomočjo teh naprav voda neprestano kroži iz bazena skozi filter, se popolnoma očisti in desinficira, obenem pa dobi toploto nad 20° C. To omogoči zgodno otvoritev kopališča in takojšnjo kopanje tudi po deževnih dneh, čim je le zrak dovolj topel. Stalno kontrolo nad čisto in zdravo vodo opravlja državni higienski zavod, tehnične naprave pa nadzirata naša priznana strokovnjaka ing. Bloudek in ing. Stanko Maček. Razume se, da se bodo na kopališču Ilirije tudi letos vršile razne plavalne tekme, trening plavalne sekcije SK Ilirije in razni tečaji I. jugoslovenske splošne plavalne šole. u— Trboveljski slavčki bodo imeli drevi ob 20. v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert. Najprvo bo zaigral prof. Matija Tome Krekovo »Slavnostno predigro« in Premrlove »Variacije na pesem »Ti o Marija«. Nato bo nastopil pod vodstvom g. šuligoja zbor Trboveljskih slavčkov, 130 mladih pevcev in pevk, ter izvajal Grbče. vo troglasno mašo na staro slovensko besedilo. Maša se bo pela s spremljevanjem orgel, kar bo oskrbel prof. Tome. Koncert bo zaključil profesor Tome in zaigral na orglah Osterčevo »Fantazijo« in »Koral« ter lastno skladbo »Preludij« in fuga v e-duru. Poudarjamo, da bo drevi prva koncertna izvedba prekrasne Grbčeve maše. Zbor Trboveljskih slavčkov je tako odličen, da ne potrebuje posebnega priporočila. Vstopnice se dobe tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8. dalje pa pred glavnim odhodom v frančiškansko cerkev. u— Za mestne reveže sta darovala g. Julij in Josip Kobe, trgovca v Novem mestu, v počastitev spomina g. Viktorja Rohrmanna 200 din. V počastitev spomina g. Josipa Lenarčiča je daroval zdravnik g. dr. Juraj Kailay 150 dim, a tvrdka Dragotin Hribar, tovarna pletenin na Zaloški cesti, je darovala 200 din v počastitev spomina g. J. Jamnika, a mestna vrtnarija je na njegovo krsto položila venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom reve že v zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Slovensko zdravniško društvo ima v okviru protituberkuloznega tedna v Ljubljani v petek 9. t. m. ob 18.15 v predavalnici ženske bolnišnice predavanje. Tema predavanja: Razvoj pljučne tuberkuloze v rentgenski sliki. Predaval bo Sef tuberkuloznega odseka obče državne bolnišnice v Ljubljani dr. Francé Debevec. Vljudno vabljeni vsi gg. zdravniki ter medicina krasnega sodobnega " želja m večni mladosti francoskega filma (MAMAN COLIBRÌ) KINO UNION, tel. 22-21. Predstave ob 16., 19. in 21. uri HUGUETTE DUFLOS — JEAN PIERRE AUMONT Na drž. II. real, gimnaziji (na Poljanah) bo odprta šolska razstava risb v sredo, četrtek in petek (7. 8. in 9. t. m.) vsakokrat od 8. do 18. Starši in vsi, ki se zanimajo, vljudno vabljeni Ob tej priliki opozarja ravnateljstvo vse starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke na poljan, sko gimnazijo v I. razred, da bodo s prihodnjih šolskim letom poleg realnih oddelkov odprti tudi klasični oddelki. Naj torej starši premislijo, kam bodo vpisali svojega otroka. Najbolj temeljito podlago za izobrazbo duha in srca nudi mlademu človeku še vedno študij klasičnih jezikov. Temu študiju primerno urejena je klasična gimnazija, ki daje s študijem latinščine že od I. razreda dalje potrebno slovni-ško in jezikovno podlago za vse jezike, zlasti za francoščino. Ima le to hibo, da Je brez nemščine. Vendar kdor želi dati svo. jemu otroku solidno podlago za nadaljnji študij in mu temeljito izbistriti duha, naj ga vpiše na klasični oddelek. Seveda mora imeti otrok primerne umske, zlasti jezikovne zmožnosti, da bo mogel riediti pouku. Ravnateljstvo bo že ob prijavi za sprejemni izpit sprejemalo tudi prijave za klasični oddelek I. razreda. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 23. in 24. t. m. vsakokrat od 8. zjutraj dalje. Prijavijo se lahko dečki in deklice v spremstvu staršev 21. in 22. t. m. v času od 8. do 12. Na. tančnejše pojasnila so objavljena na oglas, ni deski v šolskem poslopju v Strossma-yerjevi ulici. laSffBB ft/A*f ; 7/77«jp( Premiera. — Kriminalni . S tem je Celje odvzelo Ljubljani prvenstvo v šahu, ki ga je Ljubljana branila vse doslej. Celjanom iskreno čestitamo h krasnemu uspehu! e— Koncert Celjskega pevskega društva. Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani Celjskega doma koncert v proslavo svoje 451etnice in v počastitev 601etnice skladatelja in nekdanjega društvenega pevovodje Antona Lajovica. Koncert je bil, če upoštevamo pozno sezono, dokaj dobro obiskan. Udeležila sta se ga tudi jubilant g. Anton Lajovic in skladatelj g. Risto Savin. Na sporedu so bile po večini težje skladbe resnega značaja, tako da oni del občinstva, ki si je želel večje spremembe v sporedu in tudi lažjih skladb, ni prišel na svoj račun. Motilo je tudi dejstvo, da sta poleg heraklita, a katerim so stene dvorane obložene, tudi zavesa in platno v ozadju odra močno absorbirala glas. Prvi del sporeda je obsegal Lajovčeve skladbe in sicer pet za mešan zbor in tri samospeve, drugi del pa dve Vodopivčevi skladbi ter po 1 Delakovo, Tomčevo, Pre-lovčevo, Savinovo in Adamičevo skladbo, štiri za mešan, in dve za ženski in dve za moški Zbor. Pevski zbor je po številu nekoliko nazadoval in mu primanjkuje ba_ sov, je pa zelo discipliniran in prožen ter izvaja tudi komplicirane skladbe točno, z občutjem in krepko dinamiko, kar je pred. vsem zasluga odličnega pevovodje g. Peca šegule. Mešani zbor je pel m. dr. Pre-lovčevo skladbo za mešani zbor »Pomlad«, ki jo je skladatelj pred smrtjo poklonil tudi že pokojnemu skladatelju dr. Antonu a— 1540 sezonskih delavcev se je pelja- | lo včeraj preko Maribora v Nemčijo. Ve- j činoma so doma iz Prekmurja in Medji-murja. a— Otroci bežijo od doma. Marija Majhen, hčerka posestnice iz Sv. Jakoba v Slov. goricah, je že v marcu pobegnila od doma in je odtlej ni bilo na spregled. Starši so v skrbeh za njeno usodo in so o zadevi obvestili oblastva. a— Opeka se je sesula na delavca Franca Horvata, ki je uslužben v košaški opekarni. Tovariši so ga nezavestnega potegnili izpod kupa opeke. V bolnišnici so ugotovili, da ima Horvat pretresene možgane. a— Krvava bit^a je nastala v noči na ponedeljek v neki gostilni na Meljski cesti. Med dvema skupinama se je razvil prepir, ki je prešel v bojevit, krvav spopad. Po zraku so frčali stoli, kozarci in drugi predmeti. Nazadnje so se zabliskali noži. Na bojišču so obležali trije ranjenci in sicer 34-letni tekstilni tehnik Friderik Reich. 42-letni konjar Konrad čuš in 29-letni Bernard Alt iz Tezna. Prvi ima poškodbe po glavi m hrbtu, drugi na glavi, tretji pa je ranjen z nožem po prsih in hrbtu. — V neki gostilni pri Devici Mariji v Brezju so se fantje spoprijeli. Na bojišču je obležal 19-letni čevljarski pomočnik Drago Kac iz Pobrežja. ki je zaboden z nožem v hrbet in prsi. Kaca so prepeljali v bolnišnico. a— Incident. 23-letni trgovski pomočnik Karol Hobacher se je silno razburil, Ker je po nesrečnem naključju zavozil vanj neki kolesar. Hobacherja je to tako razburilo da je na ulici naravnost pobesnel. Postal je nasilen in se je lotil tudi stražnika. Več stražnikov je besnsčega Hobacherja ugnalo. Spravili so ga domov. Zadeva bo imela svoje posledice pred sodiščem zaradi napada na stražnika. a— Vlomilske zadevščine. V stanovanje Cilke Šulerjeve, lastnice bufeta, ki stanuje v Smetanovi ulici, so se vtihotapili še ne-izsledeni zlikovci, ki so ji odnesli gotovine za 500 dinarjev. — V Vetrinjski ulici je zajela sinoči policija znanega vlomilca Ivana Mačka, ki je pred dnevi vlomil v stanovanje neke posestnice pri Sv. Petru, ki ji je ukradel 400 din gotovine in srebrno zapestno uro. Mačka so izročili v sodne zapore. Schwabu in Celjskemu pevskemu društvu. Skladba je pisana v narodnem duhu ter je zelo melodiozna in efektna. Savinovo ljubko skladbo »Mladi mucek z miško pl^ še«, ki jo je izvajal mešani zbor ob sprem-Ijevanju klavirja, so morali pevci ponovi, ti. Ob zaključku je zbor zapel društveno geslo »Kdor naš si, z nami poj«, ki ga je uglasbil društveni predsednik prof. Fink. Kot solistka je nastopila operna pevka gdč. Valči Heybalova iz Ljubljane. S sočnim, barvitim in tehnično dovršenim sopranom je izvajala ob eksaktni spremljavi pianistke gdč. Milene Oražmove tri Lajovčeve samospeve ter sopranski solo v La-jovčevem »Zelenem Juriju« in Tomčevi »Narodni«. Nudila je lep umetniški užitek in si je osvojila srca vseh poslušalcev. Gdč. Heybalova, g. šegula in gdč. Oraž. mova so prejeli v znak priznanja lepe šopke. Pred odmorom je predsednik CPD g. prof. Fink prisrčno čestital skladatelju g. Antonu Lajovicu k njegovemu jubileju v imenu društva ter v imenu vseh celjskih pevcev in vsega slovenskega Celja ter mu poželel vso srečo in nadaljnje plodonosno ustvarjalno delo za procvit naše glasbe. Jubilant je prejel krasen lavorjev venec in je bil deležen viharnih ovacij občinstva. V drugem delu je občinstvo tudi skladate, lja g. Savina živahno aklamiralo. Koncert je doživel močan uspeh, ki služi Celjskemu pevskemu društvu v čast. — R. **• e— Nesreča pred bolnišnico. Na Ipav-čevi ulici pred celjsko bolnišnico se je težko ponesrečil 311etni dninar Karel Oberčkal z Ostrožnega pri Celju. Padel je pod težek, z gramozom naložen voz nekega posestnika z Ostrožnega. Kolo je šlo čez Oberčkala in mu zlomilo levo nogo. Ponesrečenca so prenesli takoj v bolnišnico. Velika sokolska tombola v Vojniku. Marljivo Sokolsko društvo v Vojniku. ki si je v Petrovi petletki zgradilo svoj dom, priredi prihodnjo nedeljo 11. t. m. na svojem letnem telovadišču svojo prvo veliko tombolo v korist dozidave svojega novo postavljenega doma. K domu je namreč treba prizidati še nekaj prizidkov, da bo popolnoma služil svojemu namenu. Zato je čisti dobiček te velike tombole namenjen tem prizidkom. Ker v trgu in okolici prevladuje kmetski sloj, je društvo izbralo kot prvi dobitek lepo plemensko kravo in ne kakor običajno motorno kolo. kolo ali kaj sličnega. Poleg tega dobitka je še pet glavnih dobitkov, 30 izbranih petork in nad 300 ostalih dobitkov. Na veliko tombolo v Vojniku opozarjamo že danes vse ljubitelje te igre na srečo ! e— Brivske obratovalnice v Celju bodo na Telovo, v četrtek 8. t. m. ves dan zaprte. Iz Hrastnika h— Slinavka in parkljevka se je spet pojavila v naši občini. Zato je sresko na-čelstvo odredilo, da se smatra občine Hrastnik—Dol za okužen kraj, iz katerega in skozi katerega se ne smejo goniti parkljevci. Nadalje je pri nas prepovedana vsaka kupčija z živino razen s klavno. Iz Murske Ssbote ms— Znižane cene toku v Beltincih. Elektrarna v Beltincih je na občnem zboru sprejela sklep, da zniža ceno električnemu toku od 5 na 4 din, ker je v preteklem letu odplačala ves dolg, izvirajoč iz gradnje transformatorja in omrežja. V bodočnosti namerava elektrarna razširiti električno omrežje. * ŠKOFJA LOKA. Jutri 7. t. m. bo APZ pel že enajsti koncert svoje letošnje delovne sezone. Vabimo občinstvo, da obišče prireditev in napolni dvorano. (—) Obup mladega orožnika Krško, 5. junija Ko so prihajale v soboto zjutraj v Krško okoliške kmetice na trg, so našle na tako imenovani promenadni poti ob obrežju Save mladega orožnika s prestreljeno glavo. Novica se je v zgodnjih urah hitro razvedela po mestu. Pokojnik je 261etni orožniški pripravnik Klanjšček, po rodu s Pobrežja pri Mariboru. Klanjšček je bil komaj dva meseca pri orožnikih in sicer v Krškem. Nikoli ni kazal znakov, da si namerava kaj hudega storiti, saj je bil tudi še dan pred smrtjo kakor po navadi zelo vesel in zgovoren. O polnoči je prevzel dežurno službo. Ko so pa drugi legli, je zapustil prostore stanice in se napotil proti bolnišnici ter si je na poti končal mlado življenje, očitno v trenutni duševni zmedenosti. Govorice, ki so jele krožiti, da se je končal zaradi nesrečne ljubezni ali celo zaradi družinskih razmer, so neresnične. Pokojni Klanjšček je bil prav prikupne narave in čeprav je bival šele dva meseca v Krškem, si je pridobil širok krog znancev in prijateljev, zlasti pa je vse osvajala njegova izredna prirodna inteligenca. Bil je iz ugledne kmečke rodbine na Pobrež-ju, kamor ga bodo tudi s furgonom prepeljali, da bo počival na domačem pokopališču. Usodo nesrečnega mladeniča obžaluje vse prebivalstvo, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Postani in ostani član Vodnikove družbe! Morsko kopališče Grado — hotel Parco — Alla Salute, znana dobra meščanska hiša nasproti obrežju. — Ugoden pavšalni aranžma za ves čas bivanja. Ravnateljstvo: dr. ORANSZ. Občni zbzt Kmetijske dražbe V nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe naše najstarejše kmetijske gospodarske organizacije. Cb številni udeležbi delegatov (85 delegatov je zastopalo preko 4000 zad užnikov) je občni zbor potekel v harmoniji m slogi in so biii vsi sklepi sprejeti soglasno. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Oton Detela, ki je v svojem uvodnem govoru najprej predlagal udanostno brzojavko Nj Vel. kralju, kar so zborovalci sprejeli z živahnimi vzkliki. Predsednik je tudi počastil spomin umrlih zadružnikov Nato je ravnatelj Kmetijske družbe inž Perline podal k tiskanemu poslovnemu poročilu svoja pojasnila. Cisti dobiček družbe je Szkazan z zneskom nekaj manj nego 20.000 2« 215 — 225; >5« 195 — 205; »6« 175 — 185; »7« 150 — 160; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski be. li brez vreč 300 — 305. Otrobi: (v juta-stih vrečah): uaški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102. -f Budimpeštanska termin-ska borza (5. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za julij 17.37—17.39, za avg. 17.58—17.59. bomo nov velesejem Tudi včeraj je bil obisk na velesejmu zelo živahen. Kakor poročamo na drugem mestu je prireditev posetil predsednik vlade, ki je ob tej priliki Sporočil, da je vlada' naklonila tudi ljubljanskemu velesejmu — enako kakor zagrebškemu — en milijon dinarjev kot prispevek k stroškom za izgraditev razstavišča. Sedanje lesene razstavne zgradbe so doslužile in jih bodo letos podrli Naš velesejem bo potem lahko konkuriraj z drugimi, ne le po množini razstavljenega materiala in s številom svojih obiskovalcev, temveč tudi s svojo zunanjostjo in z notranje moderno urejenimi razstavnimi prostori. Med obiskovalci je bilo danes že dosti resnih interesentov in pričele so se kupčije. Zunanji obiskovalci so prišli danes iz Beograda, Zagreba, Osijeka, Siska, Zenice, Sarajeva, Banja Luke, Novega Sada, Skoplja, Niša, Paračina, iz inozemstva pa po en avtobus iz Nemčije in Italije. šolska vodstva so se že včeraj v velikem številu odzvala povabilu velesejmske uprave. Tako so prišli na velesejem pod vodstvom učiteljev in profesorjev gojenci številnih osnovnih in srednjih šol. Vsega je bilo okrog 30 šolskih ekskurzij. Velesejem so obiskale tudi vojaške edinice. Med obiskovalci je precej zanimanja za pohištvo in je prodanih že več garnitur spalnic, jedilnic in kuhinj. Tudi v preprogah in drugi stanovanjski opremi so kupčije, nadalje v raznih strojih. Mnogo je zanimanja za razne kovinske izdelke. Kranjska industrijska družba Jesenice je raztegnila svojo produkcijo tudi na azbestne izdelke, ki jih letos prvič razstavlja v svoji odlično urejeni izložbi. Kupčijske zaključke beležijo tudi številne druge stroke. Počitniška kolonija revne dece v Kranju Nad 50 otrok iz Kranja in Slovenskih goric bo imelo v letošnjih počitnicah brezplačno zavetišče v Prevoli Kranj, 4. junija. V Kranju, kjer poleg blagostanja in bogastva vlada tudi revščina in pomanjkanje, je bila pred kratkim pokrenjena plemenita akcija ki naj prinese najrevnejši deci svetel žarek v njeno bedno življenje. Ta plemenita zamisel je izšla iz najožjega kroga onih ljudi, ki imajo res veliko razumevanje tudi za karitativno delo. V ta namen se je sestavil ožji delovni odbor, katerega naloga je, da z nabiralno akcijo doseže izvedbo zamisli. V tem odboru so industrijalec g. Adolf Prah, vele-trgovec g. Andrašič Ignac, zdravnik dr. Bežek Josip, učitelj g. Ado Klavora in gdč. Zora Majdičeva. Odbor se je lotil dela in zaprosil mestno občino, da bd preko letnih počitnic dala na razpolago poslopje na Prevoli, kjer bi s podporo industrijskih ln trgovskih krogov, napravili počitniško kolonijo revnih otrok iz Kranja in iz pasivnih krajev Slovenije, predvsem iz Slovenskih goric. Predsednik občine g. češenj in industrijec g. Adolf Prah sta pred kratkim skupno ogledala poslopje v Prevoli v katerem naj bd bili otroci nastanjeni. Prostore bi preuredili v kuhinjo, Qbed-nico m v šest skupnih spalnic, župan g. češenj je zagotovil, da bo občina daja brez nadaljnega na razpolago vse poslopje in bo tudi pripomogla k opremi prostorov. Delovni odbor je ta teden pričel z nabiralno akcijo, ki je pokazala prav razveseljive uspehe'. Saj se je že sedaj obvezalo lepo število dobrotnikov, da bodo prevzeli stroške za popolno oskrbo 47 otrok. Predvideno je, da bo kolonija letovala 6 do 8 tednov. Po podatkih otroškega zavetišča na Rakitni, stane celotna oskrba enega otroka 390 dinarjev mesečno. Do-sedaj so se obvezali za vzdrževanje in popolno oskrbo otrok naslednji: industrijec Heller Artur (10 otrok), industrijec Ho-rak Gustav (5). industrijec Markgraf (5), industrijec Sire Fran jo (3), veletrgovec in industrijec Ivan Savnik in sinova (3), industrijec Adolf Prah (2), industrijec Božič Anton (2), elektrarna V. Majdič (2) dr. Bežek (2). dr. Stanko De Gleria (1), industrijec Zvonko Adamič (2), in veletr-govci M. Kohl. Andrašič Ignac, Franc Gorjanc, dr. Fred Crobath, vsi po dva. ter Bezjak Franc po enega. Denarno podporo sta naklonila Schiling Drago 300 din in bančni ravnatelj Matevžič 200 din. Prav pohvalno moramo omeniti tudi tvrdki Merkur in Kovino, ki bosta poklonili vso potrebno kuhinjsko posodo. Podporna akcija se še nadaljuje in je tako dana možnost vsem, da prispevajo po svojem družabnem in gmotnem položaju. V Kranju, zlasti pa v Slovenskih goricah, je toliko bede, da je dolžnost nas vseh, da tem revežem pomagamo po svojih najboljših močeh. -----t-*- Iz Julijske krajine Porode. Pretekli teden so se poročili me hanik g- Ivan Ražem z gdč. Elviro štefe-tovo, g. Božidar Bogislav z gdč. Drago Kljunovo v Trstu, v Gorici pa g. Josip žagar z gdč. Josipino Melihenovo. Obilo SF6Č6! Novi grobovi, v Gorici so pretekli teden umrli 80 let stara Lucija Vuga, 69-letna Josipina Nemec. 29-letni delavec France Valentinčič, 58-ietna Josipina Volk 42-letna Franja Bremec, 23-letni privatni nameščenec Miroslav Gabrijelčič, 28-letna Alojzija Pahor, 70-letna posestnica Franja Prinčič in 33-letni kmečki posestnik Henrik šuligoj. Preostalim naše sožalje! Sodišče v Idriji je sredi oktobra preteklega leta obsodilo 38 let starega Mihaela Podobnika iz Straže na Cerkljanskem na tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. ker se je pričetkom preteklega leta brez potnega lista odpravil čez mejo. Ugotovili so, da je šel v sosednjo državo iskat zaposlitve. Pred dnevi se je Podobnik za kratek čas vrnil domov. Otaleški karabi-nerji pa so izvedeli za njegov povratek in so ga v ponedeljek aretirali. Odvedli so ga v tolminske zapore. V tolminskih gorah je bil pred dnevi aretiran 39-let stari France Pušič iz Trsta. Kakor poroča »Gazzettino«, )e obmejnim miličnikom izjavil, da je nameraval zbežati v Jugoslavijo. Miličniki ®o ga oddali v tolminske zapore. Poplave v Istri. Zaradi zadnjih nalivov so nastale ponekod tudi v Istri večje in manjše poplave. V nedeljo se je nad piransko okolico utrgal oblak. Barja in naliv sta že sama napravila veliko Scodo po vseh vrtovih in nasadih, proti večeru pa je tudi Dragonja prestopila bregove in se razlila po nižini Ob Piranskem zalivu in poestìW) oMrog BKfrL Vodovje je izsta- vilo ogromen kompleks njiv. Po dosedanjih ocenah gre škoda v stotisoče. Za ženitbena posojila je tržaška pokrajinska uprava že pred dvema letoma najela pri zavodu za socialna zavarovanja v Rimu posojilo 2 in pol milijona lir, ki je bilo določeno za kritje izdatkov za omenjena posojila v dobi treh let. Pred kratkim je uradni list tržaške in istrske pokrajine objavil pogoje za to posojilo. Posojilo bo amortizirano v 15 letih, obrestovalo se bo po 6.75%. Zanj je pokrajinska uprava založila vse doklade na zemljarino kakor tudi vse svoje nepremičnine. Zagonetna smrt preužitkarja Podčetrtek, 5. junija Davi ob 4. so našli blizu gostilne v trgu mrtvega 651etnega prevžitkarja Ignaca Li-povška. Mrtvec je imel na glavi precej veliko rano, ki pa po mnenju zdravnika ni bila smrtna ter je bila povzročena od kakega topega predmeta, ali pa je nastala pri padcu na kamen. Na pesku je bilo nekaj krvavih madežev in tudi drugače se da sklepati, da nesrečni Lipovšek ni padel ali pa ni bil pobit na tla ravno tam, kjer je izdihnil, temveč kake tri metre proč. V gostilni vedo povedati, da je zvečer ob pol 11. odšel in da potem o njem niso ničesar več slišali. Ignac Lipovšek je bil zelo spreten čevljar, kot samouk pa je opravljal tudi razna druga dela. V mladih letih je mnogo potoval po svetu in je znal marsikaj zanimivega povedati. V vsem kraju in okolici je bil zaradi svoje dobrodušnosti in ustrežljivosti zelo priljubljen in lahko se reče, da ni imel nobenega sovražnika. O zagonetni smrti priljubljenega moža ljudje mosge razpravljajo, Tržič med dvema obletnicama Kako sta se pri delu srečali dve pokolenji Na mizi pred menoj ležita dve vabili. Prvo — zglednejše — me je povabilo na dvodnevno proslavo petdesetletnice tržiške-ga Bralnega društva preteklo soboto in nedeljo, drugo, skromnejše, vabi na dvodnevno proslavo dvajsetletnice tržiške meščanske šole, ki jo prirede bivši in sedanji gojenci 7. in 8. junija 1.1. Oba jubileja sta za naš Tržič tolikega pomena, da je treba o tem javnost poučiti. Tržič naj bi postal v polpreteklem času eden izmed številnih stebrov nemškega jadranskega mostu. Zabijanje pilotov v narodnostno nezaveden trg je bilo izredno lahko delo. Da ni bil"- svetovne vojne, ne ven;, če bi mogli danes govoriti o slovenskem Tržiču, čeprav je prišla občina 1. 1912. v slovenske roke. In vendar se je v potapljajočem Tržiču našlo 1. 1889. toliko narodno zavednih mož, da so brez ozira na levo in desno ustanovili »Slovensko bralno društvo«, ki je zbiralo v svojih vrstah Slovence brez ozira na njihovo svetovno prepričanje. Začetek je silno veliko obetal. Pa se je zgodilo to, kar je doživela naša CMD. kar je doživel Sokol in razna druga vsenarodna gibanja v narodu. Društveni ki so se na pobudo od zgoraj razdelili; nekaj je ostalo »Slov. bralnemu društvu« zvestih, nekaj pa jih je pristopilo k ustanovitvi posebnega društva s posebnim svetovnim nazorom. Vsaka cepitev gre na škodo celote in tako je bilo tudi v Tržiča Možje in žene, ki so se oklenili nalog j>Slov. bralnega društva«, pa niso poznali stiahu: prijeli so krepko za delo in šli od uspeha do uspeha in nosili 1. 1912. levji del zaslug, da je bil v Tržiču izvoljen fu-žinar g. Kajetan Ahačič za prvega slovenskega župana, kateremu je sledil g. Ivan Lončar. Prvi slovenski tržiški župan je bil tudi med ustanovitelji letošnjega jubilanta. kakor vse družine Ahačičev, Š te rov, Polakov, Pernetov in še dosti drugih. Društvo si je od vsega začetka nadelo dvojno nalogo, in sicer: 1. izobraževati svoje člane s knjigami, 2. zbuditi v članih narodno zavest s petjem in podrobnim prosvetnim delom. Društvo je imelo svoje prostore v gostilni »pri Bastelnu«, ki je last družine Perne in jih ima tam še danes. kar je menda tudi edinstven primer v našem društvenem življenju. Družina Perne je na Bralno društvo, kakor se danes imenuje, tako ponosna in tako navezana, da daje društvu njegovo posebno ■društveno sobo ves čas brezplačno na razpolago. »Bastelnova mama« je kumovala prvemu društvenemu praporu, njena hči drugemu. članstvo bralnega društva se je pred in po vojni rekrutiralo iz delavskih in srednjih narodnih vrst, kar je dajalo društvu vedno pečat največje demokratičnosti in — zanesljivosti. Članstvo ni nikdar kolebaio, kadar je bilo postavljeno pred odločilna vprašanja. Društvena knjižnica šteje danes nad tisoč slovenskih knjig, ki ima svoj stalni krog čitateljev. Največje delo je polagalo društvo na svoj pevski zbor. število pevcev se je gibalo med 20 in 60, peli so v moškem in mešanem zboru. Med voditelji zbora srečamo skoro same učitelje in znana imena : Janko Jezeršek, nadučitelj iz Križev, 20 let in več, Karel Mahkota, sedanji pisarniški ravnatelj Glasbene matice, menda tri leta, pisec skoraj 15 let; društvo ima sedaj moški pevski zbor, ki šteje nad 50 grl in katerega vodi g. Edo Ošabnik, učiteljski abiturient. trenotno uradnik tržiške predilnice. Tržič je znan po svojih dobrih pevcih, ki slove daleč izven svoje ožje domovine, na katero so pa vsi naravnost pravljično navezani. Današnji člani bralnega društva od odbora in skoro do zadnjega člana so sami mladi ljudje, ki so šli v svoji mladeniški dobi skozi vrata tržiške meščanske šole in stopili potem takoj v vrtinec vabljivega domačega kulturnega življenja. Tu sta se strnili dve pokolenji. Tržič je dobil kot prvi v svobodni domovini meščansko šolo, za. katere ustanovitev so se zavzeli predvsem gg. Ahačič Kajetan, tržiški župan. Potokar Josip. tržiški župnik in Kalinger Ferdinand, tržiški nadučitelj. Pokrajinska vlada je prošnji ugodila, ker so bili šolski prostori preskrbljeni v bivši šulferajnski šoli, ki jo je trška občina kupila od šolskega ku-ratorija. Za prvega ravnatelja sem bil postavljen jaz, ki sem šolo vodil od njenega rojstva dalje celih 15 let. Trščani so nalogo šole prav pojmovali, jo smotrno podpirali in ji radi nudili vse, česar je potrebovala, V prvih letih županovanja g. Ivana Lončarja je občina šolsko poslopje dvignila za eno nadstropje, tako da je tr-žiška meščanska šola bila prva. ki je imela zadosti učnih prostorov in ki ni radi tega s krajevno osnovno šolo prišla nikdar v navzkrižje. Toda to so zunanjosti, ki pri šoli niso glavne. Lahko rečem, da je tržiška meščansko šola v prvem dvajsetletju svojega obsLcja izpolnila svojo nalogo tako, da je njena čast za vedno utemeljena. Kar je poslala gojencev v strokovne šole, so vsi izdelovali na vseh šolah s prav dobrim in odlič- nim uspehom, kar priča, da so bili za prestop v strokovne šole temeljito pripravljeni. Toda v strokovne šole je odšel le majhen odstotek vseh absolventov. Večina njih je prestopila takoj v praktične poklice, v katerih so se izkazali za sposobne zavzeti po tržiških tovarnah mesta mojstrov, prvih delavcev, nameščencev, skratka izkazali so se za sposobne stopiti na mesta tujih vodilnih sil po naših tovarnah. In ti mladi možje in žene so sklenili proslaviti dvajsetletnico šole, ki jim je dala življenje. In sami so poprijeli po vseh številnih društvih za delo in ga poživili do skrajnih možnosti. Srečate jih povsod in povsod so na svojem mestu in povsod obstanejo in izvrše svoje naloge, pa naj so v podrejenih ali samostojnih poklicih. Koliko gojencev je šlo skozi tržiško meščansko šolo iz krajev tam od žirov in Logatca pa doli do žalne in Litije in gori do Bleda in Bohinja! In vsi so se navzeli tržiškega demokratičnega duha, ki nikdar in nikjer ne pozna stanovskih razlik, vsi so se navzeli neke prirodne uglajenosti, ki je lastna vsem Trščanom, ki jih ne spraviš zlepa v kakem družabnem položaju v zadrego. In kolikor pridem v dotik s temi bivšimi gojenci, vsi so od Tržiča navdušeni in vsi se radi, če ne drugače pa po svojih razgovorih, vračajo v prijazno mesto, kjer so preživeli svojo najlepšo mladost. Jubilant »Bralno društvo« bo pokazalo sad dela mlade generacije, jubilant meščanska šola bo pokazala vzorno povezanost gojencev s svojo materjo-šolo in s svojimi vzgojitelji in učitelji. Morda leži tajna uspehov tržiške meščanske šole v tem, da so na šoli delujoči učitelji polagali večjo važnost na vzgojo, da so vzgajali in učili, da se niso dali zapeljati oni struji, ki samo uči, na vzgojo pa pozabi. Preteklo soboto in nedeljo je Tržič pozdravil slovenske pevce, 7. in 8. junija pa bo proslavil mlado pokolenje, ki prevzema na svoja ramena breme za bremenom, ki ga nosi smotrno in z uspehom. Kdor hoče preživeti dan ali dva v prisrčnem ozračju ljubke domačnosti in neprisiljeno-sti, ta bo med Trščani dobrodošel in zadovoljen. Albin Lajovic je odrešila in poslali so ga po zdravje v Bolgarijo. Vrnil se je poln energije, novih idej, novih načitov. Takoj se je lotil Grb-čeve »Troglasne otroške maše« na staro-slovensko besedilo in s Tomčevo orgelsko spremljavo. Skrivnostno in svečano odmevajo izredno barviti akordi vzhodnih slovanskih motivov z močnimi recitativi po trboveljski učilnici. Vsa teža sive šolske discipline jim ne mere odvzeti enega čara, ki so ga ustvarili mojstri: komponista, dirigent in pevci. Sprostile pa se bodo sile šele na današnjem koncertu v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Zbor je na lovu za novimi lavorikami. Želimo, da v kratkem spet preraste meje naše domovine in ponese sosedom sadove naše kulture in našega narodnega ponosa. V dobi, ko so impe-rializmi vseh odnetkov tako v modi, tudi Slovenci nismo v zadregi. Ko bi mogli zoper gospodarsko politični in militaristični imperializem postaviti glasbenega, bi naši mali pevski grenadirji s svojim vodjo osvojili pol sveta. Sokolski obrambni tabor v Kočevju je v nedeljo krasno uspel Danes nam spet zapojo Slavčki. • • Učilnica. Po zidu slike o Pepelki. Trnjul-čici. Gasparijeva pomlad, slike o čevljarju, mizarju. Prvi umetniški izdelki najmlajših trboveljskih učenjakinj se blestijo s sten. Na odru za starim harmonijem Avgust Šu-ligoj vodi in vežba 150 mladih zvonkih grl. ki se gnetejo pred dirigentom, verno sledijo vsaki njegovi kretnji in še verne-je vsakemu tonu. vsaki besedi in frazi. Kdo jih ne pozna? Beli deški kroji, bele. z narodnimi motivi okrašene dekliške obleke, šibke postave, jasni, radostni obrazi. poslušen, za vsako dirige nt ovo fine-so občutljiv kolektiv. Srebrni glasovi v vseh nijansah gibljejo valove ne le do poslu-šalčevega ušesa, od srca do srca predejo nevidne in tudi neuničljive vezi. Čarobna goispa Muzika se je s podvojeno koketno hvaležnostjo nasmehnila svojemu vernemu slugi Šeligoju, ko ji je poklonil elitno slav-čevsko družino in ugledni gospod Uspeh pokroviteljsko bdi nad njo. Vaje, turneje, koncerti. Šuligoj ne šteje vaj, slavčki tudi ne. To je veselo in na- porno. dolgotrajno in kratkočasilo delo doma. v šoli, ob prostem času. Tako se da rešiti sicer težak in kroničen pedagoški problem: kam z deco v prostem času. Za cestne avanture primanjkuje pevcem časa, laže se pozabi kino. radostno se potrpi v šolski sobi, ure minevajo neopaženo. v vseh srcih odmevajo le želje: služiti naši pesmi, premagovati vse napore, strniti se s komponistom in dirigentom v eno — v nov element, doseči Mount Everest mladinske vokalne glasbe. In plačilo? Najvišje plačilo je triumf v koncertni dvorani. Polifonije? — Z njo se igrajo za zajtrk. Atonalni komadi? Tudi. mladina nagiba k gurmanstvu. In narodne pesmi, starejši solidni komponisti? Seveda! Glasbena hrana le tedaj redi, ako je jedilni list čimbolj pester. Brez skrbi! Šuligoj je spreten maitre d'hotel in seveda velik gurman. Nemirna kri. Preobilna šolska zaposlitev ga je še pred par meseci omejevala v njegovem pedagoškem elanu. Napeti živci so brneli v visoki c, le hitra zdravniška pomoč ga Kočevje. 5. junija Sokolsko slavje v Kočevju je v nedeljo privabilo skoraj iz vse Slovenije Sokole in i sokolstvu naklonjeno občinstvo. Obrambni zbor ljubljanske župe je tako že po udeležbi dokazal, da je sokolska miselnost na Kočevskem trdno zasidrana. Dopoldanski spored je bil posvečen idejnemu tečaju narodno obrambnega delovanja sokolstva na Kočevskem. V novem ; Sokolskem domu so se takoj po prihodu jutranjega vlaka zbrali številni Sokoli, ki jih je z zanos im nagovorom pozdravil sta : rosta drust. inž. br. Vinko Sadar. Z navdušenjem so Sokoli pozdravili vdanost-no brzojavko kralju Petru II. Prelepi praznik kočevskih Sokolov bi ne i bil popoln, če bi slavnosti naprednih in konstruktivnih kočevskih Slovencev ne prisostvovala delegacija naše zaslužne narodno obrambne organizacije CMD. Prvo-mestnik inž. Mačkovšek je po govoru staroste br. Sadarja naslovil na zbrane Sokole lepe besede, vzpodbujajoč sokolstvu naklonjene kočevske Slovence, naj tudi naprej, kakor so doslej, neomajno vztrajajo v boju za narodne pravice kočevskih Slovencev. Da je kočevski Sokolski dom danes dograjen in kot mogočna trdnjava zatočišče kočevskih Slovencev, je v nemali meri tudi zasluga CMD. Zato je razumljivo, da je bil govor prvomestnika CMD inž. Mačkovška sprejet z velikim navdušenjem in toplo hvaležnostjo. Prosvetar ljubljanske sokolske župe, profesor br. Mrčun je orisal pripravljenost vseh v ljubljanski župi včlanjenih Sokolov, ki hočejo z moralno in gmotno pomočjo tesno sodelovati s kočevskimi Sokoli za dokončno zmago napredne miselnosti na Kočevskem. Tudi on je za krasne besede žel priznanje vseh. V imenu domačega sokolskega društva v Kočevju je govoril o temi »Kaj je sokolstvo dalo slovenski Ko. čevski«, starosta sokolske čete v Stari cerkvi in književnik br. Lojze Zupane. Govoril je o žrtvah, ki so bile doprinešene za gradnjo sokolskega doma v Kočevju ter podčrtal velike zasluge predsednika kočevske občine br. Toneta Lovšina za kočevski sokolski dom. Predavanje je bilo toplo sprejeto in je bil predavatelj od poslušalcev tudi nagrajen z vidnim priznanjem. Zaključni govor tega idejnega tečaja je prednašal prosvetar domačega sokolskega društva br. Vekoslav Figar, ki je govoril o idejnih smernicah sokolstva na Kočevskem. Popoldne je bilo posvečeno javnemu telovadnemu nastopu domačega društva in številnih sokolskih edinic iz Slovenije, ki so ta dan prinesle v slovensko Kočevje duha in dograjene napore, ki so se izkristalizirali v naših sokolskih telovadnicah. Pred telovadnim nastopom se je v Kočevju zbrano sokolstvo formiralo v veličastno povorko, ki je poneslo zmagovito sokolsko pesem v vse ulice slovenskega Ko-Ma-tina«. da-li vztraja na pravilnosti poro-čia. nakar je Leroux kot edini odgovor brzojavil dan in uro tajnega sestanka obeh vladarjev. Sestanek se je nato res vršil natanko na. čan in uro. ki jo je sporočil Leroux. Car in cesar sta se sestala na krovu carske jahte »Severnaja Zvezda«, ki se je po načrtu srečala na Baltskem morju z Vilje-movo jahto. Niti Witte, niti Lamsdorf, niti poslanik Bompard ni imel pojma o sestan- ku. Car je sestanek zatajil svojim ministrom. Toda svojemu glavnemu kuharju je zaupal skrivnost, da bo dne tega in tega pri njem na kosilu nemški cesar, naj se tedaj potrudi. V carjevi kuhinji sta bila dva Francoza, višja kuharja in z obema je bil Leroux zelo dober prijatelj, zaradi kuhinje in zaradi važnih novic. Slednjega je dvignilo na mah v prvo vrsto poročevalcev — po ugledu in po plači. Na nenavaden način si je zaslužil novinarske ostroge Henri Bérand, ki se je kot novinec odločil, da vstopi v službo pri listu »Oeuvre«. Ko se je javil pri glavnem uredniku, ga je ta vprašal: »Ali ste se že bavili z dopisništvom?« Béraud do tiste ure še ni bil napisal niti ene črke za kak list. pa je vendar odločno potrdil vprašanje. Hotel je bili nameščen in v tem primeru bi bi dejal, da zna san-fkr t bolje od materinščine ali da je vrvo-hodstvo njegova najljubša zadeva. Glavni pa se ga je hotel odkrižiti, poznal je že te vrste ljudi zato mu je stavil nemogoč predlog: •^Dobro. Imam za vas delo. pri katerem se lahko odlikujete. Jutri bo na Qual d'Or-say prvi sestanek mirovnih odposlancev. Noviiarjev tja ne bolo pustili. Poročilo ram jo pa seveda zelo potrebno. Kako pridete v dvorano, je vaša ?krb. ampak poročilo moram imeti.< Béraud je odšel zelo potlačen, vendar ni iz£jbil poguma. Kmalu je stal v prvi vrsti med fotografi in novinar j. ki so opre-zovaii pred palačo, notri pa jih seveda niso spustili. Odposlanci držav so prihajali dnrg za drugim, nihče ni pokazal nikake :zkaz-nice, pa iih je policija lepo spuščala naprej. nepoklicane vsiljivce pa vztrajno zavračala. Béraud je zaslutil, da imajo morda kak dogovorjen znak. po katerem jih stražniki razločijo. Opazoval je natanko in videl, da vsak udeleženec konference, ki stopi iz voza vzame klobuk v desnico in ga nosi v roki dokler hodi po stopnicah do glavnih vrat. Tako je šel razoglav sam predsednik republike Poincaré, pa angleški poslanik in drugi odličniki. Zdelo se je prav neprisiljeno, kakor da bi jih fotografi lažje vjeli na ploščo. Novinarju pa je prišla genialna misel. Počakal je, da je prispel nov avto z zastopniki neke manjše države, se neopazno pomešal mednje, snel klobuk in ga del v desnico ter neovirano prišel z delegati v dvorano. Tu pa je nastopila nova težava. Sedeži so bili opremljeni s številkami in za Bérauda ni bilo mesta. Na srečo je opazil, da je v ozadju dvorane manjša gruča tajnikov, stenogra-fov in zapisnikarjev. Predrzno jo je mahnil tja in prisostvoval prvi seji mirovne konference. »Oeuvre« je drugi dan imel izčrpno poročilo, da se je vse čudilo, dočim so drugi listi prinesli samo razne slutnje in kup fraz, ki niso povedale ničesar. Na podoben način se je proslavil George Kessel, politični poročevalec »Quotidie-na«. Bilo je to pred 15 leti, ko je v Parizu počilo, da se Francija približuje Rusiji. Sestati bi se morala na prvi pomenek de Mongie in sovjetski poslanik Rakovskij. Kessel je izvedel, v katerem hotelu se bo vršil sestanek, zato se je javil v hotel in kratko vprašal: »Kje obeduje gospod de Mongie?« Pokazali so mu sobo in Kessel je z ne-pris'ijenostjo, ki je bila že predrzna nesramnost, prisedel k mizi in obedoval z diplomatoma. Rakovskij je mislil, da je to tajnik gospoda de Mongieja, ta pa je bil prepričan, da ima pred seboj člana sovjetskega poslaništva. Med obedom sta se diplomata razgovarjala o stvari, ne sluteč. da imata pri sebi novinarja, ki je drugi dan natanko popisal razgovor. »Quoti-dien- je bil edini list, ki je imel to veliko senzacijo. Maurice Dekohra ie prispeval v zbirko naslednjo dogodivščino: Prav v začetku svoje novinarske kariere sem dobil nalog, naj intervjuvam nekega zelo znanega ameriškega bogataša in industrijca. Ta sorta seveda fce sprejema reporterjev in ves moj trud je bil zaman, potovanja v New York popolnoma brezuspešno. Potožil sem svojo nesrečo nekemu ameriškemu novinarju. »Vi najbrž stvari niste prav prijeli.« je dejal Američan. »Precej bova uredila to malenkost«. Stopil je k telefonu in poklical številko omenjenega milionarja: »Halo! Tu francoski poslanik, ki hoče govoriti z vašim gospodom.« Mož pri telefonu mi je veselo pomežik-nil, nato pa se je pogovor nadaljeval: - Halo! Mister X? Tu francoski poslanik. Hvala, kako pa vam kaj gre? Rad bi vam pred stavil gospoda Dekobro... « Tu se je nekoliko prekinil, kakor bi iskal kako posebno učinkovito priporočilo. ^Kaj, še niste čuli o njem? To je edini francoski pesnik, ki se mu je posrečilo napraviti sonet v 14-stopnih jam bih. On bi rad z vami govoril. Predsednik republike Poincaré, vaš velik častilec, mu je naročil, naj vam izroči njegove pozdrave in najboljše želje za vaš prospeh. Kdaj bi ga lahko sprejeli? Dekobra! Ob štirih popoldne? Dobro. Zelo sem vam hvaležen«. Američan se je obrnil k meni in dejal hladnokrvno: »Vi Evropci, se zdi. sploh ne znate pravilno občevati z ljudmi«. Znani gledališki kritik Edmond Say je zbirko izpopolnil z dogodkom, ki se ga še danes spominja z grozo in sramom, dasi je od tistega časa preteklo že ve ko 40 let. Izdajal je takrat list »Evénement«. Pred zaključkom lista mu je glavni urednik dejal. da mora na nekako slavnostno večerjo in da se vrne bolj pozno. Res se je vrnil bolj pozno in v veselem razpoloženju, z nekaterimi steklenicami vina. poštenim narezkom ter z dvema gospodičnama od gledališča. Moža sta na hitro roko zmašila list nato pa se je začelo veselje, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Ko je Say po prekrokani noči kolovratil domov, je slišal prodajalce časopisov, kako so kričali novico o smrti velikega Pasteuria. Zazeblo ga je, streznil se je in se zavedal strahote: »Evénement je bil edini pariški list, ki je tisti dnn izšel brez vesti o smrti velikega rojaka, članek je bil napisan že nekoliko dni, ker se je vedelo, da je Pasteur na koncu. toda. med ponočnim veseljem sta urednika, prevzela važno vest o smrti najslavnejšega Francoza one dobe. Vsakemu novinarju se pripeti kak sličen polom, ki se leta in leta vleče za njim. Kdor dela, lahko kaj pogreši. Kdo dela mnogo, lahko mnogo polomi. Novinarji delajo mnogo in hitro, ker jih čas neusmiljeno priganja. S tem seveda ni rečeno, da. . . A.&, Kulturni pregled Nov zvezek „Misli in dela" : H1'*'-»" »» • Ob 150 letnici francoske revolucije Pravkar izišli 5. zvezek kulturne in socialne revije »Misel in delo« je delno posvečen velikemu jubileju letošnjega burne, ga leta: stopetdesetletnice francoske revolucije. Ta jubilej srečuje vse polno pojavov, ki se o njih zdi, da za-nikujejo pomen tega začetka mogočnega preobrata v življenju narodov, njegove vodilne ideje z revolucijo proglašene pravice človeka in narodov. Prav zaradi tega Je dobro, da se v teh nemirnih časih pogosteje zamislimo v pojave, ki so privedli pred poldrugim stoletjem k daljnosežnemu prevratu v Francoski in pozneje tudi drugod v Evropi. Uvodnik za to številko »Misli in dela« je spisal francoski konzul v Ljubljani g. Gabriel Remérand in uredništvo ga objavlja v francoskem izvirniku in slovenskem prevodu. »V francoski zgodovini ni pomembnejšega datuma, ki bi bil vreden večjega spomina«, pravi odlični pisec, kajti dan, ko se je sestala skupščina vseh stanov v Versaillesu, označujoč začetek sodobnega poglavja v zgodovini. Kakor je zapisal Taine, je tedanja Francija, podobna »mrčesu, ki se levi«, doživela preobrazbo, katere učinki so se čez krajši ali daljši čas občutili po vsem svetu.« G. konzul sklepa svoj kratki, a vsebinsko tehtni sestavek z besedami: »Proslava 150. obletnice francoske Revolucije je potemtakem obenem proslava uvedbe demokracije v svetu, one demokracije, ki je slej ko prej ideal družbe in zaščita osebnosti, kakor je v družini narodov najboljše jamstvo miru.« Dr. Branko V r č o n objavlja v zvezi s t»m jubilejem daljši članek »Revolucija — evolucija — revolucija«, nov uvaževanja vreden prispevek k problematiki našega časa. Pisec se bavi s poglavitno doktrino francoske revolucije: svobodo poedincev in kaže zlasti na zanimivem poskusu abbéja Grégoira, kako je Deklaracija o človeških in državljanskih pravicah nujno vodila k deklaraciji o pravicah narodov, k njih svobodi, enakopravnosti in samoodločbi. Grégoirova deklaracija tvori idejno podlago ameriške deklaracije o pravicah nacij iz 1. 1916. Nato pisec poudarja, da evolucija zadnjih 150 let ni z ničimer opravičila potrebe revolucionarne preobrazbe osnovnih pojmov mednarodnega sožitja. kakor so bili postavljeni pred poldrugim stoletjem. Gesla o potrebi »popotae revolucije v mednarodnih odnaša jih« označuje pisec za propagandna gesla v opravičevanje praktične politike posameznih držav«. V končnem delu svojega izredno zanimivega članka se bavi pisec z usodo načela o osebni svobodi v današnji družbi in kaže prav na primeru današnje Francije, da je mogoča brez škode za vrednost starih načel sinteza med državno avtoriteto, kakor jo zahtevajo izredne razmere in vko-reninjenimi demokratičnimi svoboščinami. V današnjih, na zunaj tako vznemirljivih pojavih vidi pisec »medsebojno dopolnjevanje in kontinuiteto revolucij, ki se medsebojno stikajo skozi nepretrgane evolucije od nižjega k višjemu, od dobrega k še boljšemu«. Geoges Bourgin, konservator francoskega Nacionalnega arhiva v Parizu, je prispeval za to številko »Misli in dela« članek »Ob proslavah Revolucije«, ki v njem z zgodovinskega zrelišča osvetljuje vznik velikega preobrata in razpravlja o posameznih tolmačenjih njegovega smisla in pomena. Ugledni francoski sodelavec slovenske revije opozarja v svojem članku na vrhove obsežne literature o Revoluciji in na institute odnosno organe njenih specialnih proučeval cev. Obenem tudi naznanja nekatere letošnje jubilejne publikacije o letu devetinosemdesetem. V Obzorniku je objavljena daljSa glosa z naslovom »Inter arma...«, v kateri se Z. dotika značilnih pojavov v slovenskem javnem življenju, zlasti poskusov strnitve naših nacionalno-odpomih sil v sedanjem času, ko se »giblje Evropa sredi latentne vojne«. Dr. Branko V r č o n razglablja in označuje v članku »Med dvema frontama« najnovejše faze mednarodnih zapletljajev, ki jih je prinesla letošnja burna spomlad. Sledi Verkova kronika notranjepolitičnega življenja, dr. Fran 11 e š i č pa prikazuje in z novimi podatki izpopolnjuje Breyerjevo monografijo o Franu Kurelcu. Obzornik zaključuje poročilo o sezoni v ljubljanski drami. Med Poročili čitamo ocene Paulinovih »Vrat v svobodo« in »Jugoslov.-madžarske revije«. Tudi ta zvezek prinaša Dokumente z obilnim gradivom o najnovejših mednarodnih dogodkih. Razgovor s prof. dr. Golombkmn Profesor dr. Josef Golombek z varšavske univerze je s svojimi tremi predavanji v Ljubljani storil lepo uslugo spoznavanju poljske slovstvene kulture v naši sredini, čeprav ni govoril pred širokim občintvom, je tem bolj pritegnil pozornost onih, ki so prisostvovali njegovim predavanjem. Pred dvema letoma je »Jutro« priobčilo razgovor z njim: bila je to nekaka bilanca tedanjega stanja poljsko-ju-goslov. kulturnih stikov. Kakšni so ti stiki sedaj — v tem času, ki je tako malo naklonjen intenzivnejšemu delu za duhovno zbliževanje narodov? Pisec se je prav s tem vprašanjem obrnil do ljubeznivega gosta. In g. prof. je jel s svojo mirno in stvarno besedo razlagati, kako se razvijajo ti stiki, — Pred tremi leti, — je dejal med drugim — smo dobili poljsko-jugoslovensko kulturno konvencijo. Vzlic temu, da so danes v ospredju druga in drugačna vprašanja, se na Poljskem mnogo dela za izvajanje določb te pomenljive konvencije med dvema slovanskima narodoma. Tako se na ministrstvu prosvete v Varšavi kakor v Beogradu pravkar izvršuje kontrola šolskih knjig glede na zgodovino obeh narodov in držav. Pripravljajo večji izlet srednješolskih dijakov in profesorjev v Jugoslavijo, dalje izdajo poljskega prevoda knjige »Pedagoška Jugoslavija« in srb-skohrvaške razprave o poljski pedagogiki. — Urednik »Biblioteke jugoslovanske« prof. Julije Benešič« je žal zapustil Varšavo. V duhu konvencije pa skušamo nadaljevati njegovo tako obsežno in zaslužno delo. Hoteli bi izdati še nekaj knjig te biblioteke, v kateri so med drugim izšle Cankarjeve novele, prevod Gunduličevega »Osmana«, zbirka srbskohrvatskih narodnih pesmi itd. Tako naj bi izšla v dogled-nem času še zgodovina Jugoslavije, antologija jugoslov. poezije, tiska se že srb-skohrvatsko-poljski slovar, dalje se pripravlja obsežna slovnica s hrestomat'jo na kakih 1000 straneh in močno bi bil zaželen šc tenrri-- literature, ki bi bil važen pripomoček za medsebojno spoznavanje. — Na varšavski univerzi imam obvezna predavanja iz jugoslov. literature; letos sem obravnaval dalmatinsko slovstvo 16. in 17. stoletja. Zanimivo je, da je vsako leto več polonistov, ki se priglašajo k izpitu iz slovanskih jezikov, nekateri celo iz srbskohrvatskega jezika in literature. — Doslej je bilo še malo odmevov na vaši strani. Ko sem bil nedavno v Beogradu, sem obiskal načelnika odseka za kulturne vezi z inozemstvom g. Velmarja Jankoviča, ki mi je obljubil, da se bo delo za kulturne stike s Poljsko temeljito organiziralo. Sestala se bo skupna konferenca, ki bo razčistila vsa vprašanja. Posebno važno je vprašanje lektoratov na univerzah. Na Poljskem imamo na vseh petih univerzah lektorje za srbskohrvatski jezik (kakor tudi še za slovenski jezik in posebno stolico za jugoslov. jezikoslovje, ki jo zaseda prof. Mieczislav Matecki). V Beogradu pa sploh ni lektorja za poljščino, takisto ne v Ljubljani, le v Zagrebu predava g. Ham. Sedaj gre za to, da dobe tudi vaše univerze lektorate, vsaj beograjska pa če le mogoče stolico za poljsko literaturo. Upajmo, da bo v do-glednem času storjen tudi ta korak k medsebojnemu zbliževanju. — Izmed drugih pojavov je treba omeniti članek o Gunduliču, ki ga je v »Ruchu S{awianskem« objavil g. Bombala, medtem ko sem jaz predaval o avtorju »Osmana« v radiu. Za 3501etnico Kosovske bitke bo naše ministrstvo svetovalo vsem srednjim šolam, da profesorji zgodovine posvete eno uro temu jubileju. Takisto namerava varšavsko prosvetno ministrstvo uvrstiti dva prevoda iz jugoslov. knji-ženosti med neobvezno srednješolsko čti-vo. Listi in časopisi so dokaj pisali o vseh novih zvezkih »Biblioteke jugosjowianske« in omenjali včasih tudi kulturne pojave v Jugoslaviji. Tesnejše in smotrnejše kulturno poročevalstvo pa bi bilo zaželeno z obeh strani: tudi to je naloga bližnje bodočnosti! Večer ŠL :. hih narodnih pesmi Prejšnji teden so se prijatelji naše lektorice angleškega jezika, ge. Copeland pa tudi prijatelji lepe pesmi odzvali vabilu angleškega društva v tolikem številu, da je zmanjkalo sedežev v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. V intimnem razpoloženju, ki ga je ustvarila deloma napeta radovednost prisotnih in njih naklonjenost predavateljici, deloma topli ton, v katerem je ga. Copeland v slovenščini ah angleščini — kakor ji je sproti narekoval temperament — tolmačila vsebino pesmi in njih muzikalno lice, je potekal ta prijetni večer, ki nas je podrobneje seznanil s škotsko narodno pesmijo. — Izbor pesmi je bil izredno posrečen. Ga. Copeland jih je zvrstila po starosti, menjavala otožno liriko z epičnim tonom, poskočne priložnostne popevke z versko-pobožnimi napevi ter prispojila marsikatero refleksivno z značilno socialno poanto. Dojem, ki ga je ostavil spored, je bil tolikšen, da smo si vsi v svesti izrednega bogastva škotske narodne vokalne glasbe. Nežna je v naivnih prispodobah, da liči mestoma kar na japonsko liriko (v kolikor se je dalo razbrati iz prostega prevoda pesmi, ki je bil občinstvu brezplačno na razpolago, bistroumna je v opisih in pripovedovanju ter večinoma nepovršna in nesentimental-na zato tem globlja v opevanju boli, ljubezni in radosti. Ta zdrava, jedrnata, na-strojenj bogata glasba in zanimiva zgradba škotskih pesmi je našla že v Beetho-venu, Mendelsohnu in drugih velikih skladateljih preteklosti navdušene občudovalce in posnemovalce, še danes te dime tu resnost melodije v mrkem cerkvenem tomo-vem načinu, tam te razvedri z velikimi, do decime segajočimi skoki opremljeni veseli spev (vpliv ukanja ali narodnih instrumentov, dud?), drugje te zopet pritegne pritajeno in prisrčno ljubezensko kramljanje. — Izvrstna priredba teh pesmi, ki si najdejo dobro odgovarjajoče opore v klavirju, priča o pravem zmislu domačinov za svoje narodno blago. Zasluga, ki si jo je pridobil odlični tolmač teh pesmi, ga. lektorica, bo omembe vredna v najresnej-ši kroniki njenega delovanja med nami. Način njih podajanja je bil muzikalno tako pristen, izraz v petju tako veren, za-topljenost pa tako instinktivna, da so vsi prisotni prešli preko omejenih zvokovnih zmožnosti pevkinega glasu in prisluškovali tenkočutnim strunam, ki jih je ga. Copeland ubirala v skladni ubranosti s spremljevalcem prof. Lipovškom Pela je več ko enourni spored na pamet! Angleškemu društvu čestitamo k nadvse uspeli glasbeni prireditvi, go. Copeland pa prosimo, da nam še kdaj pokloni takšen užitek. P- S. Gostovanje Chr. Solarija in Aide Nollijeve Številnim gostovanjem v letošnji spomladi sta se pridružila v preteklem tednu dva nastopa priljubljenega italijanskega tenorja Christyja Solarija, Prvič je zapel vlogo pesnika (Bohème), drugič se je pojavil v družhi gdč. Aide Nollijeve (Lucia di Lammermoor) kot sir Edgar. Občinstvo si je g. Solari pridobil lani s simpatičnim nastopom v dveh komičnih operah, »Seviljskem brivcu« in »Ljubezenskem napitku«. Zato je bilo gledališče ponovno odlično zasedeno. Vendar tokrat gost ni izpolnil vanj stavljenih nad. Menda že več mesecev trajajoče vnetje sapnika ga občutno ovira posebno v višjih glasovnih le- gah ln v dinamiki petja. Ne glede na to terja vloga Rudolfa od pevca nekam bar havo, bleščečo višino, vloga Edgarja (Scholtz jo prišteva k mladostnim junaškim tenorskim partijam) pa v tretjem dejanju izrecno dramatskih vzponov. G. Solari je bil tem zahtevam tokrat le mestoma kos, tako na pr.: ▼ »Bohèmi« ob slovesu od Mimi, v »Luciji« pred smrtjo na pokopališču. Kljub temu si je gost z bogatim glasovnim in muzikaintm ter izredno kultivirano ln živo, a nikjer pretirano igro utrl pot do občinstva, ki mu je vneto pritrjevalo. Gdč. NoUijeva je letos kot članica zar grebške opere žela v hrvaški metropoli z vlogo »Lucije« prodoren uspeh. Tudi ljubljansko občinstvo ji ga je v soboto, 3. junija zvečer z navdušenjem v polni meri priznala Gostja je nedvomno okrepila ln izenačila svoj glas, ne da bi bila pri tem trpela nam od poprej znana čista intonaci j a njenega malega, a prijetnega organa, V njeni drobni pojavi je toliko nežnosti, iskreče ga se temperamenta in prikupne šarmantnosti, da gostja uspe v najrazličnejših vlogah, združujoč prepričevalno igro s petjem, oplemenitenem s prirojeno glasbeno nadarjenostjo. Vse omenjene last. nosti pa so v največji meri potrebne za verjetno ustvaritev Lucije, kajti kočljivo je — z oproščenjem — v 20. stoletju prepričevalno blazneti na lahkotno valčkovo spremljavo ali flavtine pasaže itd. (Primerjaj v tem pogledu nam mnogo dostopnejši glasbeni izraz v stični sceni »Carske neveste« Rimskij-Korzakov.) Gdč. Nollije-va je pela v italijanskem jeziku, ki se ga je tudi g. Solari posluževal Zato je predstava »Lucije di Lammermoor«, ki je itak zgrajena večinoma na duetih in arijah, Zgubila manj na miselnosti, kakor pa recitativi*) bogatejša »Bohème«. p. 6. Zapiski šestdesettetnica »Prodane neveste« v Bran. Češko gledališče ▼ Brnu je minUk dni praznovalo šestdeseto obletnico, kai je bila Smetanova nesmrtna »Prodana ne vesta« prvič uprizorjena v Brnu, prosla vilo s svečano predstavo, ki jo je muzikalno naätudiral najmlajši češki dirigent Rafael Kube li k, sin slavnega goslače Jana Kubelika. Pod njegovim vodstvom je znamenita češka opera doživela pred razprodanim gledališčem nov triumf. K velikemu uspehu je po sodbi brnske kritike pripomogla poleg Kubelika, režiserja Jerneka in solistov tudi »zelo krasna ln slikovita inscenacija« Violava S krušnega — kakor piše »Moravsky denik«. — Inscenator Vaclav Skrušny je sin šefa ljubljanske gledališke slikarne g. V. Skruš-nega star. in je prej deloval tudi v Ljubljani. Sedaj se že več let uspešno udej-stvuje kot insoenator in Šef slikarne češkega gledališča v Brnu. Čehi pripravljajo nova gledališča. Kakor poroča nedeljko »Cseské Slovo«, se pospešeno nadaljujejo priprave za postavitev drugega »Narodnega divadla« v Pragi. Stavba bo večja od prve in bo imela najmanj 3000 sedežev. — Prav tako se pospešeno dovršujejo priprave za zidavo samostojnega poslopja češkega gledališča v Brnu. Doslej je češko gledališče igralo v poslopju Deželnega teatra, ki pa je v novih razmerah dostopno tudi nemškemu ansamblu, tako da je za oba narodna teatra postalo poslopje pretesno. SPORT I Tek na 200 m: Omladinci: L Jakec (O 25.2; 2. žarn (C) 27.3. Met krogle: Senior ji: 1. Martini (Pr) 11.57; 2. Miloš 11.46. Omladinci: L Katič (C) 10.78; 2. Ldnzner (2) 10.67; 3. Jakec (C) 9.21. Juniorji B: 1. Berti (C) 12.99; 2. Rus (Pl) 12.27; 3. Kos (C) 8.72. Juniorji C: 1. Držek (C) 13.50; 2. Veble (C) 13.09; 3. Ložar (C) 12.30. Skok v daljino: Juniorji: B. 1. Berti (C) 4.73; 2. Piki (C) 4.41; 3. Privšek (C) 4.09. Juniorji C: 1. Miko (L) 5.98; 2. Lajko (L) 5.84; 3. Veble (C) 4.82. Omladinci: 1. Jakec (C) 6.05; 2. Linzner (ž) 5.65; 3. Katič (C) 5.15. Seniorji: L Miloš (Pr) 5.88; 2. Stavbe (C) 5.60. • Met di*ka: Seniorji: 1. Miloš (Pr) 33.82; 2. Stavbe (C) 31.90; 3. Martini (Pr) 29.66. Omladinci: 1. Hanuš (C) 29.53; 2. Linzner (2) 27.45; 3. Katič (C) 27.35. Juniorji B: 1. Rus (Pl) 34.25; 2. Berti (C) 28.76; 3. Kos (C) 18.98. Juniorji C: 1. Držek (C) 33.54; 2. Veble (C) 33.41; 3. Ložar (C) 28.42. Tek na 1.000 m: Juniorji B: 1. Kos (C) 3.05; 2. Piki (C) 3.17.3; 3. Privšek (C) 3.18. Juniorji C: 1. P.udi (C) 2.58.2. Tek na 1.500 m: Seniorji: 1. Goršek (Pr) 4.08.8; 2. 2erga (C) 4.30.4; 3. Pravdič (C) 4.59.02. Met kopja: Juniorji B: 1. Berti (C) 31.43. Juniorji C: 1. Ložar (C) 34.46: 2. Miko (L) 29.65. Seniorji: 1. Martini (Pr) 40.26. Omladinci: 1. Jakec (C) 36.71; 2. Linzner (2) 35.40; 3. Katič 32.79. Skok v višino: Juniorji B: 1. Veble (C) I.40. Juniorji C: 1. Lebinger (PI) 1.65; 2. Držek (C) 1.55; 3. Miko (L) 1.50. Omladinci: 1. Katič (C) 1.50; 2. Jakec (C) 1.45. Seniorji: 1. Stavbe (C) 1.55. Tro»kok: Juniorji C: 1. Rebeuschegg (C) 12.41; 2. Miko (L) 12.31; 3. Lajko (L) II.53. Omladinci: 1. Jakec (C) 11.98. Seniorji: 1. Stavbe (C) 12.26. štafeta 4 x 100 m: 1. Mešana štafeta (Miko, Miloš, Linzner, Lajko) 49 sek; 2. SK Celje (Stavbe, Toli, Ivan, Jakec) 50 sek. Konec v Zagrebu Naši v evropskem finalu Včeraj sta bila odigrana zadnja dva singla v tekmi za Davisov pokal, v katerih je Punčec priboril odločilno tretjo točko in zmago Zagreb 5. junija Danes popoldne sta bila odigrana v evropskem polfinalu med Jugosxav'jo in Belgijo zadnja dva singla, za katera je zaradi včerajšnjega poraza naše dvojice v doublu vladalo veliko zanimanje, čeprav morda nikjer ni bilo nikogar, ki bi se bil resnično bai, da danes ne bomo dobili še one ti et je točke. V prvem singlu sta nastopila Belgijec Lacroix in naš Mitič. V prvih dveh setih je šlo Belgijcu gladko in je brez težav dobil oba 6:3 in 6:2. Tudi v tretjem je sprva kazalo tako, toda pri stanju 3:3 je nastal preobrat in Mitič se je stalno popravljal ter res ta set z 8:6 odločil zas. V naslednjem četrtem setu pa ie spet Lacroix pope Inoma uveljavil sv.^je velJko znanje in gledko dobil s 6:2. Skupr.t Izid je bil torej 6:3, 6:2, 6:8, 6:2 ze. gos*-v Stanje točk po tej igri je izenačeno 2:2. Glavno zanimanje je veljalo potemtakem zadnjemu singlu, v katerem je imel Punčec rešiti tretjo točko in kvalifikacijo Jugoslavije za evropskega finalista. To mu je nad Belgijcem Geelhandom tudi uspelo, m sicer v treh setih 6:3, 8:6, 6:3. 2e same te številke kažejo, da se je belgijski nasprotnik danes držal mnogo bolje kakor v sobotni gri in kakor so splošno prerokovali izid tega srečanja s Pun-čecem. S to zmago je Jugoslavija dobila tretjo točko proti Belgiji in se s skupnim razmerjem 3:2 plasirala v evropski finale, ki ga bo konec julija igrala v Zagrebu z Nemčijo. še nekaj o slalomu na Savi (Glej tudi sliko na str. 3) V nedeljo se je ob krasnem vremenu vršilo v Tacnu na Savi državno prvenstvo v slalomu s kajaki. Izkazalo se je, da je ta del Save res idealen za prirejanje tovrstnih tekmovanj. Vodostoj Save je bil nekoliko nad normalo, toda to je bilo le v korist tekmovanja. Začetek tekmovalne proge je bil nekoliko pod mlinom na levem bregu, je nato trikrat prečkala Savo, kjer je bilo nekaj nevarnih brzic in vrtincev, v tem delu proge se je prevrnilo kar 7 tekmovalcev, nato pa je tekla ves čas do konca po desnem bregu Save. Proga je bila precej težka, saj se jih je od 16 tekmovalcev prevrnilo kar 7, to je skoraj polovica. Za Kajak klub Maraton je tekmovalo 8 tekmovalcev, za Kajak klub Ljubljano 5 in 3 za Kajak Klub Zagreb. Tehnično najboljše moštvo je postavil Kajak klub Ljubljana, saj je vseh pet tekmovalcev prispelo do cilja. Med njimi je bil daleko najboljši in tehnično izvrsten Rudi Mala-kovsky, ki je osvojil tudi državno prvenstvo, kljub temu, da je že pri prvem udarcu veslo nalomil in ga nekaj dalje prelomil popolnoma, tako da je moral več ko dve tretjini proge prevoziti samo s polovico vesla. Ostala četvorica Kajak kluba Ljubljane je precej izenačena in ker imajo v bližini dosti pripravnih rek za trening, imajo možnost, da se razvijejo v odlične slalomaše. Najštevilnejša je bila ekipa KK Maraton, toda je bila tehnično zelo slaba. Savski, državni prvak Panava! (Maraton) je bil letos drugi, pozna se mu, da na divji vodi ni preveč domač in je zaradi tega vozil mnogo preveč previdno, kar ga je stalo prvo mesto; močno se mu je tudi približal Knoll od KK Zagreb. Na cilj je prispelo vseh 5 tekmovalcev Kajak kluba Ljubljane, 3 tekmovalci KK Maratona in 1 tekmovalec KK Zagreba. Podrobne tehnične rezultate je objavilo že ponedeljsko »Jutro«. Tekmo je organiziral Kajak klub Ljubljana, ki je svojo nalogo rešil odlično. Zanimanje je bilo zelo veliko, na obeh bregovih Save in na mostu je bilo skupaj okrog 1000 gledalcev. Skoraj vsi so zadovoljni odhajali in so morali priznati, da je slalom s kajaki res zanimiva in napeta disciplina na vodi. V nekaj vrstah Pred fuzijo Reka-Jadran ? Po večletni brezplodni medsebojni borbi je prevladovalo med športniki južnega dela Ljubljane vendarle prepričanje, da je okrožje premajhno za dva močna kluba. Pogajanja, ki so se vlekla že od rane pomladi med obema odboroma, so, vsaj po sodbi optimistov, tik pred uspešnim zaključkom V sredo bo poslednji sestanek, katerega rezultat bo po vsej verjetnosti ustanovitev novega kluba; najbrže bo to »Ljubljanski amaterski športni klub«. Najboljši dokaz, da se na sestanku ne bo oziralo na mnenje onih, ki se ob vsaki priliki trkajo na prsa kot zavedni klubaši, če pa je treba doprinesti za klub kakršnekoli žrtve, povsem odpovedo, in ki so edini prsti združitvi Jadrana In Reke, je skupen nastop proti Ljubljani. Na praznik 8. t. m. bo torej bržkone že prvo srečanje med Ljubljano in »Laskom«. Naš ligaš, ki zna ceniti vrednost resnega konkurenta v svoji neposredni bližini, se je obvezal, da nastopi na igrišču Jadrana v kompletni li-gaški postavi. Trnovčani in Vičani bodo postavili najboljše, kar pač zmorejo. O tej tekmi bomo še pisali. Tekmovanje v lahkoatletskih višebojih v Mariboru Na svojem stadionu je v nedeljo dopo -dne priredil SK železničar Jahkoatletsko tekmovanje v specialnih višebojih. Tekmovanja so se udeležili atleti vseh mariborskih klubov ter ljubljanske Ilirije. V skupini sprinterjev si je priboril prvo mesto Les (Rapid) s 1820 točkami. Njegovi rezultati so bili: 60 m 7.2, 80 m 9.8, 100 m 11.8. Drugo mesto je zasedel dr. Musnik (Rapid) s 1585 točkami, tretje mesto pa Gracijanskl (železničar) s 1558 točkami. V skupini skakalcev si je priboril prvo mesto Inž. Stepišnlk (Ilirija) s 1721 točkami, skok v višino 165 cm, v daljavo 617 cm, troskok 11.87 m. Na drugo mesto se je plasiral Fillplč (Maraton), ki je dosegel 1704 točke, tretji pa je bil Luž-nik (Maraton) s 1701 točko. V skupini metalcev je bil prvi Lužnik (Maraton), ki je dosegel 1648 točk (kopje 43.25 m, krogla 11.35, disk 36.77 m). Na drugo mesto se je plasiral Hlade (žel.) s 1623 točkami, na tretje pa Inž. Stepišnlk (Ilirija) s 1586 točkami. Teniški troboj med Beogradom, Bukarešto in Sofijo je bil zaključen že preteklo nedeljo popoldne. Odigrati je bilo treba še zadnja dva singla med Bukarešto in Beogradom, v katerih pa za Beograd ni bilo več točke. Caralulis je najprej zmagal nad Radovanovičem v treh setih 6:4, 7:5, 7:5, v zadnji igri pa je Smerdu igral s Schmidtom in tudi izgubil, in sicer v štirih setih 4:6, 6:2, 8:10, 4:6. Tako je Bukarešta zmagala nad Beogradom skupno s 4:1 in tudi v troboju in si trajno osvojila pokal rumuskega kralja Karola. Razen med Mariborom in Bato, ki sta v nedeljo igrala za kvalifikacijo, to je za prestop v ligo v Mariboru in kjer je Bata zmagal s 5:2, so bile ta dan odigrane še naslednje takšne tekme z naslednjimi rezultati: v Beogradta: čukaričkf : Bora o (Petrov grad) 2:2 (2:1), v Kruševca Car Lazar : Vojvodina (Novi Sad) 1:1 (1:0) In v Sabotici Žak : RadnJ&d ( Kragujevac ) 2:0 (1:0). Zagrebška Concordia je v nedeljo gostovala v Osijeku proti tamkajšnjemu Hajduku in zmagala brez težav s 5:0 (3:0). Atletski miting v Celju Lahkoatletska sekcija SK Celja je priredila danes dopoldne na Glaziji medklub-ski propagandni atletski miting, ki so se ga udeležili člani P rimar ja in Planine iz Ljubljane, SK Litije, železničarja iz Maribora ter domačih klubov Jugoslavije in SK Celja. Tekmovanje je poteklo v lepem redu. Doseženi so bili povoljni rezultati, zelo dober čas pa je dosegel naš državni repreaentant Goršek v teku na 1.500 m. Besnita«: Tek na 100 m: Juniorji B: L Ivan (J) 12.3; 2. Kos (C) 14; 3. Berti (C) 14.3. Juniorji C: i. Lajko (L) 12.1; -2. Toh (C) Z. Veble £C£ 13J. Motorne dirke na podutiški pregi Z veseljem opažamo, da se v letošnjem letu posveča motornemu športu izredno velika pažnja. Moto klubi tekmujejo s svojimi prireditvami, ki so od tekme do tekme bolj zanimive ter privlačnejše. Vozači pa s tem dobivajo vse večjo borbenost, s čemer se seveda stopnjuje zanimanje občinstva. Priznati moramo, da se je motorni šport baš v zadnjih letih razveseljivo razširil tudi med nami. Imeti motorno vozilo dandanes ne pomeni več luksuz, temveč le neobhodno potrebno prometno sredstvo v ritmu sodobnega časa. S tem vzporedno pa sé med motoristi vse bolj in bolj širi športni duh, ustvarjajoč kader mladih in navdušenih tekmovalcev. Poskrbeti je treba, da se našim vozačem nudi prilika čim več dobrih nastopov, da pridobe potrebno rutino, ki je poleg dobre volje, zdravih športnih pojmov in nadvse potrebne tehnične vzgoje, ki jo more nuditi le resnično dober moto klub, edini pogoj na poti do končne zmage. Današnji naraščaj mora skrbeti, da nam Slovencem obdrži ono mesto, ki nam ga je v mednarodnem pogledu priboril naš internacionalec Ludvik Starič. — V nizu bodočih letošnjih motornih tekmovanj obeta biti posebno zanimiva cestna dirka ŽSK. Moto Hermesa na 7.500 m dolgi podutiški krožni progi. Ta dirka je zdaj dokončno določena na nedeljo dne 18. t. m. Podutiška proga, dobro poznana že po mnogih dosedanjih kolesarskih tekmah, prehaja s tem v stalni letni program Moto Hermesa. Že lanske motorne tekme so bile zelo zanimive in dobljena izkustva bodo vsekakor znatno pripomogla, da bo letošnja prireditev res odlična. Posamezne faze te idilične proge so nadve zanimive in zahtevajo od vozača vso spretnost in tehniko dovršenega obvladanja motorja. Vožnja boljših vozačev in »asov« bo na posameznih ostrih in nepravilnih zavojih brez« dvomno zaustavljala dih gledajočemu občinstvu. Vodstvo Hermesa ukrepa vse potrebno, da bo ta prireditev na najvišji športni višini. Posebna pažnja se bo polagala na tehnično stran prireditve. Pri dosedanjih motornih tekmah so se opažali razni tehnični nedostatki, ki pa z dobro voljo niso neodpravljivi. Brezpogojno je potrebno, da vozači težjih kategorij vozijo zaradi boljše lastne varnosti z čeladami in ne brez njih ter da je tekmovalna proga v pravem pomenu besede zavarovana. Prav tako pa je dolžnost rediteljev skrbeti le za red ob tekmovalni progi, ne pa smatrati rediteljsko mesto za najboljše mesto gledalca. Brezpogojno ne sme biti nobenega eksperimentiranja časomerilcev. Merjenje časa je za vsakega tekmovalca najvažnejša in najspornejša zadeva. Prireditev Hermesa pa vzbuja tudi v vrstah motoristov splošno zanimanje. To dokazujejo mnoge prijave s strani tekmovalcev in pa treniranje posameznikov na podutiški progi, kjer preizkušajo svojé zmožnosti na najbolj nevarnih delih proge. Občinstvo samo pa bo tudi prišlo na svoj račun ker bodo dirkači posameznih kategorij tekmovali skupno, tako da bo borba za gledalca še zanimivejša. Kolesarska podzveza Ljubljana ima redno sejo drevi ob 20. v prostorih kavarne Vošpernik, Stari trg 34. Ker bomo razpravljali o prireditvi za olimpijski dan, prosimo sigurne udeležbe. Pismenega vabila ne bo. Tajnik. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Seja odbora bo drevi ob pol 19. Zaradi važnosti prosim gg. odbornike, da se je zanesljivo udeleže. Tajnik. »Avta in športa« štev. 5. in 6. sta izšli, skupni za meseca maj in junij. Skupna — očitno velesejmska — številka tega našega sportno-avtomobilskega obzornika je precej ojačena in obsega na 24 straneh spet mnogo pestrega gradiva. Uvodne vrste je napisal urednik sam o vprašanju cest, problemu naše bodočnosti, v nadaljnjem pa čitamo še zanimive sestavke o vtisih nemškega avtomobilista v Jugoslaviji z naslovom »živio Jugoslawien«, o avtomobilski ocenjevalni vožnji po Gorenjskem, o nedavni motociklistični vožnji na progi št. Vid—Medno, o vtisih avtomobilista v čudoviti republiki San Marinu sredi Italije itd. Vmes je še mnogo raznega čtiva. ki bo zanimalo avtomobdliste in prijatelje športov za volanom, številka je prav okusno opremljena s slikami in kaže spet, kako se lahko z dobro voljo in spretno roko ustvari lična revija, kakršne do-zdaj pri nas še nismo imeli. Uredništvo je v rokah g. B. A. Kristana, posamezne številke so po din 3. Po zakonu serüe: za „Squalusom" - „Thetis"... Okoli devetdeset človeških žrtev v angleški podmornici - Kako se Je vedla posadka po katastrofi Ko je v prednji del podmornice vdrla voda, se je ladja s kljunom zarila v morsko dno, krma pa je še9 nekaj časa štrlela iz vode, kakor to prikazuje naša velika slika. Navzlic temu ugodnemu položaju se reševalcem (baje zaradi razburkanega morja) n» posrečilo k podmornici priklopiti cev, po kateri bi ponesrečeni posadki dovajali sveži zrak. Ta položaj, ki je edini obetal nekaj možnosti za rešitev, vidimo na sliki. Okoli podmornice plavajo čolni z reševalnimi oddelki. Slika na desni zgoraj kaže potapljaško opremo z dihalnim aparatom, ki je četvorici, dvema oficirjema in dvema drugima članoma posadke »Thetisa«, rešil življenje. Prošli teden, v četrtek popoldne, se je blizu nabrežja pri Liverpool« primerila najtežja nesreča, kar jih pozna zgodovina angleških podmornic. Potopila se je podmornica »Thetis«. Spričo nedavno katastrofe ameriške podmornice »Squalus« se je polastilo angleške javnosti velikansko razburjenje, in to po pravici. Pokazalo se je namreč kmalu, da ni mogoče dvigniti podmornice, niti rešiti posadke. IJorba za življenje skoro sto oseb, ki so se v trenutku nesreče nahajale v »Thetisu«, je bila tembolj razgibana, ker je imela podmornica sprva razmeroma ugodno lego in je molela z vrhom iz vode. Šele pozneje, ko je postalo morje razburkano, se je položaj poslabšal in je postal naravnost obupen. Vsi poskusi za rešitev so se izjalovili. Iz podmornice se je rešilo samo šest oseb. Od teh sta dve umrli, štirje mornarji pa se nahajajo na krovu lazaretne ladje v zdravniški oskrbi Zadnjih sedem let ni bilo v angleški mornarici nobene nesreče s podmornicami. Tudi lani 29. junija, ko so spustili v morje »Thetis«, podmornico najnovejšega tipa. ki je nastopila svojo službo letos v marcu, ni nihče slutil, da bo prav to ladjo, zgrajeno na temelju najnovejših izkušenj, doletel tako tragičen udarec. V četrteik ob 13. uri je obvestilo poveljstvo »Thetisa« ladjo, ki je bila v spremstvu podmornice, da se bo! »Thetis« za tri ure pogreznila pod vodo. Najpozneje ob sedemnajstih bo zopet izplavala na površino. Spremljevalna ladja je vzela sporočilo na znanje in je tri ure brez skrbi križarila ab nabrežju. Nihče ni dvomil, da se bo podmornica dvignila v določenem času, kajti vožnja je bila poskusna in na krovu 'ladje so se poleg posadke nahajali predstavniki ladjedelnice, ki je zgradila podmornico ter izvedenci angleškega ministrstva ia mornarico. Toda prišla je 17. ura, o »Thetisu« pa ni bilo duha ne sluha. Z nestrpnostjo so mornarji pričakovali, kdaj se bo podmornica pojavila na površini vode. Zaman ... Ni je bilo od nikoder. Takrat je spremljevalna ladja sporočila poveljstvu liverpoolskega pristanišča, da se je najbrže primerila nesreča in je zvala na pomoč. Obveščene so bile vse ladje v 'bližini, ki so prejele poziv, naj se pridružijo iskanju. V Weymouthu in Portlandu so na hitro Toko mobilizirali posadko dveh f lotil j ru-šilcev. Moštvo je bilo ravrno na dopus.tu in je večinoma prisostvovalo predstavam v kinematografih. Do noči se je zbralo v bližini kraja, kjer se je potopila podmornica 21 ladij, med njimi 6 rušilcev in 6 vlačilcev ter več m i no« ose e v. Toda nad morjem je ležala gosta megla, iskanje je bilo zelo težavno. Tudi mornariški letalci so bili obveščeni o nesreči ter so bili pozvani na delo. Trajalo pa je celih 16 ur. preden so ugotovili lego »Thetisa« na morskem dnu. V petek nekaj pred 11. uro dopoldne je brit-ska admiraliteta izdala poročilo, da leži podmornica 14 milj daleč od Great Ormes Heada. S kljunom se je ladja zarila v morsko dno, vrhnji del pa je molel iz vode. Kapitan Oram. poročnik Woods, neki kurjač in neki monter so izplavali iz podmornice s pomočjo tako zvaniih Dawisovih aparatov. Prenesli so jih na krov rušilca »Bra-zen«, kjer so jim nudili zdravniško pomoč. Četvorica rešenih je povedala, da sta se dva tovariša, ki sta na enak način skušala izplavati na površje, zadušila. Ostala posadka s kapitanom vred pa je bila takrat, ko je četvorica zapustila podmornico, živa. Vest, da so štirje mornarji rešeni, je v angleški javnosti odjeknila z radostjo in je ljudi navdala z upanjem, da se bo posrečilo rešiti tudi ostale. Ta up je bil tem večji, ker je bila angleška javnost še pod vtisom ameriške katastrofe »Squalusa«, iz katerega se je posrečilo rešiti 33 pomorščakov, ki so ostali živi po nesreči, ki je zadela ladjo. Toda upanje na rešitev posadke in civilistov, ki so bili v »Thetisu«, je gineva'o od ure do ure. Reševanje z Da-vvisovimi pripravami je bilo nemogoče, kajti vsakokrat, ko se reši pomorščak z Davidovim aparatom, vdere nova količina vode v podmornico, ki postane s tem težja in se pogrezne še globlje ... V tem je tudi nastala nova komplikacija. Morje je jelo zopet naraščati in valovanje je povzročilo, da se je konec ladje, ki je bil prej viden, zopet skrii pod vodno gladino. Inženirji, ki so se bili s čolni pripeljali na kraj nesreče, so skušali izvrtati luknjo v podmornico, da b: posadka na ta način dobila zraka. Moraii so pa opustiti delo in se odstraniti. Tako je bila admiraliteta prisiljena obvestiti javnost, da so reševalna dela ustavljena. Obenem je sporočila, da imajo pomorščaki dovolj kisika do sobote ob 1.30. Ker jih do te ure niso mogli rešiti, je postalo upanje, da bi jih utegnili oteti. pač brezpredmetno. Pred mornariškim poveljstvom v Bi rken-beadu in v ladjedelnici Cammei Lairda so se ta čas odigravali pretresljivi prizori. Tisoči in tisoči so oblegali uradne prostore in hoteli izvedeti, kaj je s ponesrečenci. Bili so to večinoma svojci, sorodniki, prijatelji in znanci potopljenih na dinu morja. Oblasti so morale končno zahtevati policijsko ojačenje, kajti množica je bila tako razburjena, da se je bilo bat' dejanskih izgredov. Ženske so vpile: »Kje imate zdaj vaše strokovnjake?« Mnogi so besneli, dru gi so jokali in kričali od žalosti, ki jim je bila prizadejana s strašno nesrečo. Ko je slednjič uradnik ladjedelnice Laird sporočil, da ni več upanja, da b; mogli dvigniti potopljeno' ladjo, se je množica potrta razšla. Frank Shaw, eden izmed monterjev tvornice, ki je izdelala podmornico, je med štirimi osebami, ki so se utegnile rešiti z Da-wisovimi rešilnimi pripravami iz »Thetisa«. Mož pripoveduje: Tri ure potem, ko se je »Thetis« pogrez-nil na dno morja in se ladja ni mogla dvigniti, je dal kapitan podmornice znak »SOS« Na vodni površini so se zbrale torpedovke in minomosci. Kapitan »Thetisa« je takrat zbral moštvo podmornice in je porazdelil ljudi enakomerno v vse prostore. Toda že nekaj ur pozneje je postalo dihanje težko. Plin je napolnjeval prostore. Posadka se je kljub temu vedla skrajno mirno. Mornarji so videli, da preži nanje smrt, a so se začeli pomenkovati o športu in zabavi. Na ta način so skušali odvrniti od sebe obupne misli, ki so se jih lotevale. Kmalu se je ozračje v podmornici tako zgostilo, da nisimo videli drug drugega. Dva mornarja sta se prerinila do izhodnih vrat in sta jih skušala odpreti, da bi se na ta način rešila. Oba sta utonila. Tretji, ki jima je sledil, je živčno podlegel. Zblaznel je in umrl v rokah svojih tovarišev. Mornarji so potem polegli pc tleh in so ležali v negibnem položaju. Vedeli 60. da jih Mali zemljevid kaže Liverpoolski zaliv. Kraj nesreče je označen s križem. 81ika pod č 1 o vekom v potapljaškem odelu prikazuje ladje, ki so prihitele podmornici na pomoč. Skica ponazarja začetni položaj »Thetisa« pa katastrofi. Na kraju nesreče je morje komaj 40 m globoko, toda zaradi močnih morskih tokov se potapljačem ni posrečilo izvršiti pripravljalnih del za dvig podmornice. čaka samo smrt. Shaw se je rešil v zadnjem obupnem trenutku. Splezal je do razglednega stolpa, kjer sta ga opazila mino-no.ca »Grede« in »Coock«. Potapljači so skušali storiti vse. kar je bilo v njih moči, da bi rešili podmornico. Privezali so jo z verigami in ladje so skušale podmornico dvigniti iz vode. Toda zopet je prekrižala njih načrte nepredvidena nesreča. Vrvi so se utrgale in podmornica se je v vodi zasukala ter se zarila še globlje v mulj ter legla na hrbet. Nesreča »Thetisa« je nastala po razlagi strokovnjakov na ta način, da se je prednji del ladje, kjer hranijo torpede, napolnil z vodo. Samo na ta način je bilo mogoče, da sie je ladja zapičila s konico v morsko dno. Po drugi verziji so odpovedale naprave za krmarenje ladje v velikih globinah. Izvedenci sodijo, da se je nesreča primerila tudi morda zaradi tega, ker je podmornica manevrirala preblizu morske obale. Že v začetku manevra se je ladja zarila s kljunom v pesek. V trenutku nesreče je bilo na ladji okoli sto oseb. Posadka je štela okoli 60 mož, poleg tega je bilo na ladji okrog 30 civilistov. Ang'eske javnosti se je zaradi nesreče polastilo silno razburjenje posebno zaradi tega, ker so bili v podmornici ljudje, ki so se udeležili poskusne vožnje iz radoved- nosti. Teh oseb ni pregledala nobena zdravniška komisija im niso imeli pogojev za vožnjo na dnu morja. Londonski tisk govori o »množestvenem uboju« in zahteva interpelacijo v londonskem parlamentu. Izredno junaštvo je pokazala tudi žena poveljnika ponesrečene podmornice, soproga kapitana Bolusa. Ko je izvedela, kaj se je zgodilo, je hodila od hiše do hiše. kjer so imeli pomorščaki »Thetisa« svoje družine, ter je tolažila njih žene in otroke. Danes je z drugimi ženami mornarjev vred tudi sama vdova ... Podmornica »Thetis« je merila v dobimo 81 m, v širino pa 8 m. Stala je okoli 70 milijonov dinarjev. akter!je na presnem sadju Na eni sami češnji so ugotovili 90 tisoč bacilov Eden izmed nebogljenih otrok higiene je sadje. To rase samo oib sebi umevno praktično prosto vsakih bakterij, toda na ta ali oni način, zlasti ob času obiranja se v njem lahko naselijo poieg drugi tudi nevarne bolezenske klice. Na poti sikozi številne roke, preden pride na mizo. se sadje lahko kuži & povzročitelji kakšnega legarja, tuberkuloze, kolere itd. V vodi, s katero so oprali eno samo češnjo, so našteli do 90.000 bakterij, na jagodi grozdičja do 10.000. na slivi 30.000, na hruški 20.000 bakterij. Pri tem je šilo za neoporečno posušeno sadje. To so skoro neverjetne številke in sedaj si lahko vsak sam izračuna, kolikšne množine bolezenskih kilic morejo biti šele na sadju, ki ga uživamo neopranega. Večina teh klic se da odstraniti s tem. da sadje operemo z navadno pitno vodo. stvar ki bi morala biti v vsakem gospodinjstvu prav tako samo ob sebi umevna kakor umivanje rok pred jedjo. Še nevarnejši je sladoled, posebno tisti, ki ga prodajajo na ulici. Napredek pomenijo v tem ozira že zaviti sladoledni zvitki, ki jih polagoma uvajajo. Boj med psom in sokolom Na polju v bližini ceste, ki drži iz Lo-vie v Sponeda di Re»-e v Italiji se je od-igra'a neobičajna borba med psom in sokolom. Velikanski sokol se je spustil med družino piščancev, ki so se pasli na travi. Kokoši so se prestrašene razbežale, pes volč-jak, ki je zaslutil nevarnost, pa je prihi-tel na pomoč in med njim in sokolom sc je vnel krvav boj. Volčjak je skakal visoko v zrak, da bi z zobmi oklail svojega nasprotnika, sokol pa se mu je vešče umikal in se je branil pasjih napadov z ostrimi kremplji. Pes in sokol sta se tako dolgo napadala in ranjala, dokler ni pritekla gruča dečkov, ki so konično odgnali požrešno ptico. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Volja do lepote Popolnoma napačno je naziranje. da ostane lepa ženska 'epa tudi brez vsake kozmetike. Samo lepota kipa jc nespremenljiva. lepota živega bitja pa zavisi od razpoloženja in pcčintlka. razen tega je podvržena spremembam časa. Zakaj bi se pa drugim kazali grdi samo zato, ker smo slabo spali ali ker smo slabe volje? Gotovo je, da moramo tudi kozmetiko, kakor vse, uganjati z mero. toda popo'noma brez nje ne gre. Kozmetika nai lepe ženske ne napravi za lepo sliko brez duše, temveč naj nasprotno podčrta njene značilne poteze, naj pokaže duševno vsebino njenega obraza. Obrvi iin ustnice pač nimajo vedno tiste črte, ki bi ustrezala slogu njih lastnice — zakaj bi si tu malo ne pomagali? Lepa ženska se ne neguje zase, temveč za moža, ki mu hoče ugajati. Moški pa cenijo negovano žensko bolj nego nenegovano, ker občutijo nemarnost kot neupoštevanje samih sebe. Težave bojevanja v zraku Bojazen pred nenadnim? napadi iz zraka, ki bi se utegnili začeti brez prejšnjih naznanil. je v zadnjem času močno razburila angleško javnost. Angleško letalsko ministrstvo je zaradi tega sklicalo strokovnjake na posvet zaradi obrambe v primeru takšnega napada. Britski strokovnjaki so baje sklenili, da bo treba v bodoči vojni na vsak napad odgovoriti s protinapadom na tisto državo, ki bo napadla angleško ozemlje. V španski državljanski vojni niso napadalci niti od-daleč izkoristili vseh možnosti, ki so dane zračnim silam v primeru napada. Zračna vojna brez pardona bo zaradi tega mnogo težja in pegubnejša in obramba se moTa pripraviti, da bo dorasla svojim nalogam. Zogu v Franciji Nedavno so listi poročali, da se bo bivši albanski kralj Zogu naselil v Londonu. Zdaj pa javlja pariški »Excelsior«, da je Zogu s svojo soprogo in sestrami prispel v Francijo, kjer se je nastanil v graščini »De la Maye«. Ista informacija pravi, da bo Zogu ostal v Franciji nekaj mesecev. Največje potniško letalo na svetu V začetku junija je prispelo v New Yoirk z 42 potniki novo štirimotomo letalo »Douglas«, določeno za polete čez Atlantski ocean. Posadka letala šteje sedem mož. Na letališču se je zbrala ob prihodu aeroplana velikanska množica ljudstva »Douglas» je namreč največje letalo na svetu. Smrt angleškega ministra V Londonu je te dni umrl minister za javna dela sir Philipps Saswxxn. Dowrsü je komaj 50 iei. Poljski narodni junak Koscius&ko je hotel nekoč poslati nekaj steklenic dobrega vina prijatelju duhovniku v Solothurtm. Poveril je ta posel mlademu Z eltner ju, kateremu je dal na pot svojega konja. Zeltner je naročilo opravil in se vrnil ter pripovedoval: »General,« je dejaL »nikoli več ne bom sedel na vašega konja, če mi ne bo&te dali na pot tudi svoje denarnice.« »Zakaj?« se je začudil Kosciusizko. »Kadar me je na poti ustavil kakšen berač in snel pokrivalo, se je vaš konj vselej ustavil in se ni ganil z mesta vse dotelj, dokler nisem prosjaka obdaroval ali se vsaj napravil, kakor da sem miu dai rt»k> ščino,« je rekel Zeltner. VSAK DAN ENA »Nikar ne zapenjaj dalje, sklenila sem, obleči drugo obleko ...« £»Everybodys weekly^. Točaj«. 14162-1 Natakarica dobi mesto za restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna«. 14163-1 Tiskarja 7i rolo-tiskarski stroj, išče tiskarna bombažnih tkanin v Sloveniji. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tiskar«. 14149-1 Nekaj zidarjev sprejmemo na zgradbi sa-ratorija na Golniku. Tehna, mestni trg. 14152-1 Hotelsko kuharico mlajšo, iščem za takojšen nastop. Ponudbe s sliko in zahtevo plače na naslov: Kraus, Delnice. 14150-1 Mlado dekle močno, iščem za hotel, katero razume pospravljanje sob in pranje perila. Ponudbe s sliko in zahtevo plače na Kraus, Delnice. 14151-1 Več izvežbanih zidarjev ki se razumejo na vsa dela ter enega predde-lavca sprejme stavbno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Celo sezono« 13676-1 Več natakaric fščem za sezijo deloma za stalno. Samo osebna predstavitev potrebna ter takojšen nastop, pri Figovcu. __14147-1 Raznašalca kruha do 20 let starega, z lastnim kolesom, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ___ 14143-1 Frizerko dobro v trajni in železni ondulacijl sprejmem takoj ali po dogovoru. Anton Mastna k, Straži-šče 22 pri Kranju. 14058-1 Službe išče Agilen manufakturist zmožen samostojnosti, z večletno prakso, pošten, verziran konfekcije, galanterije, vešč nemščine, premeni mesto. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Res zmožen«. 13698-2 Dve hotelski sobarici prva in druga moč, iščeta zaposlitev za sezijo kjerkoli v Jugoslaviji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resnost«, 13805-2 Starejša vdova išče primerne zaposlitve kot pospravljalka stanovanj ali pisarn, garderoberka, hišnica ali slično. Ceni. ponudbe na ogl .odd. Jutra pod značko »Vestna«. 14125-2 Glasbila Tamburaške instrumente rabljene in še dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na »Društvo kmetskih fantov in deklet«, češnjica v Bohinju. 14167-26 Pianino prodam, — salonski, češke znamke »Dalibor«, skoraj nov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14160-26 Ti Shramba in popravilo krzna čez poletje po ugodnih cenah pri L. ROl, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. — Telefon 20-05. 185-30 G. T. Rotman: S Pegazom - okrog sveta In kralj Lipilapi? Gotovo je bil ta čas že požrt? Nikakor ne, kajti gospod Jodelberger je bil dobrodušen mož in ne bi bil mogel gledati takšne grozote. Svojim levom, ki so ga ubogali na migljaj, je takoj ukazal, naj izpuste prestrašenega kralja. Nato je v znamenje odpuščanja pritisnil držaj kitare Lipi-lapiju na nos, in vsa druščina je kre nila nazaj v Campicompi. Beseda J din, davek S din za Šifro ali dajanje naslova 5 din. najman i šl znesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir, LJUBLJANA, WOLFOVA. ^fl' f Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Sobna kredenca zelo lepa ceno naprodaj. — Mestni trg 13, II. 14174-6 Košnjo sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod Dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« oddamo. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wol-fovi ulici 12 in Dolenjski cesti 23. 14157-6 Gašperčka tn železen štedilnik, do. bro ohranjena, prodam. Florijanska ul. 17, mlekarna. 13831-6 Vojno brodovje podmornice, križarke, rušilci s topovi, zelo lepo in masivno izdelani po amerikan-skem načrtu, so zakasnili prevoz v Ameriko ter se bodo prodali na ljubljanskem velesejmu in sicer na vese-ličnem prostoru po smešno nikzi ceni cfiri 15 komad. — Razveselite otroke s to lepo in trajno igračo! 13797-6 Miren zakonski par z 20.000 din išče osebo z manjšim posestvom za skupno življenje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijeten dom«. 14148-20 Novo donosno hišo s šestimi komfortnimi stanovanji v LJubljani prodam. Možen Je prevzem hipoteke. Informacije brezplačno pri Ivanu Gabrenja, Stari trg št. 32, Ljubljana. 13937-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Udobno stanovanje s tremi sobami, kabinetom in kopalnico, oddam za din 700. Poizve se : Gosposvet-ska cesta 13, Strgulec Pavel. 14176-21 Dvosob. stanovanje solnčno. oddam julija odraslim osebam. Medvedova ul. 25, I. nadstropje. 14177-21 Sostanovalca mirnega in poštenega sprejmem v vso oskrbo v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14030-23 Izgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Fotoaparat in stojalo znamke Renox, formata 4Y2 X 6 sta se izgubila v nedeljo 4. VI. pri studencu pod Šmarno goro pod plezalno potjo. Pošten najditelj se naproša, da ga odda pri policiji v Ljubljani proti dobri odškodnini. 14142-98 Živali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Pes istrski seter, sliši na ime Boli se je izgubil. Prosim sporočila proti nagradi na A. Korbar, Domobranska c. 1. 14144-27 Dopisi Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din. Ljubljana Prepozno prejel. Prosim ponovno v sredo ob 2. uri pred Mikličem. 14156-24 SOKOL § tanotanja Motorje Victoria 200 ccm in Mie le 98 najnovejše mode le prodaja po konkuren čnih cenah Zevnik Julij Stražlšče, Kranj 13691-1° Lokali Lokal oddam. Jurčičev trg 3-1. 13793-19 WSBSSSW Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Vila na Bledu v centru v bližini jezera na zelo lepem prostoru se zaradi družinskih razmer ugodno pro da. Vodovod in elektrika v hiši. Vse drugo ge poizve pri lastnici Ma ri ji Plemelj, Cerkvena ulica 127, Bled I. 14041-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Dvosob. stanovanje s kopalnico v centru ali za Bežigradom, išče stranka 2 oseb. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »2 osebi«. 14155-21a Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 6i znesek 17 din Opremljeno sobo s separiranim vhodom in souporabo kopalnice, oddam 15. junija. Marija Zore, Gledališka 12, pritličje. 14173-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam 15. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14172-93 Prazno sončno sobo oddam takoj ali pozneje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14158-23 Opremljeno sobo s vso sokrbo oddam i centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14029 23 Sokol Ljubljana-Z g. šiška. Vse bratske ljubljanske in okoliške edinice ter narodno občinstvo vljudno vabimo k telovadni akademiji v četrtek, na Telovo ob 17. uri. S to akademijo na svečan način otvorimo telovadnico v novozgrajenem lastnem domu, kjer bo našlo strehe nad 200 telo-vadečih. Zdravo! R I C Torek, 6. junija Ljubljana 11: Šolska, ura: Junij doma in v prirodi, dialog, vodi g. M. Zor. — 12: Špansiki plesi in pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra in g. F. Lupše. — 14: Napovedi. — 18: Citraški trio »Vesna«. — 18.40: O problemih borbe proti tuberkulozi (dr. Tomaž Furlan). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naše staro mestno pesništvo. — 19 50: Deset mi-nuit zabave. — 20: Iz Dvorakove opere »Rusalka« (plošče). —20.20: Ivan Pregelj: Ljubljanski študentje, igra iz stare Ljubljane v 5 dej. (člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra Radijski orkester. Beograd 16.45: Petje in orkester. — 18.50: Plošče in havajske kitare. — 20: Godba na pihala. — 21: Skladbe za čelo. — 22.15: Plošče. — Zagreb 20: Orgle, zborovsko petje in lahka godba. — 22.20: Ples — Praga 19.40: Zvočna igra. —21.10: Lahika glasba. — 22.10: Plesi s plošč. — Varšava 21: Orkester. — 22: Komorna glasba. — Sofija 18: Lahka gedba in ples. — 19.30: Bolgarske pesmi. — 20: Komorne skladbe. — 21: Ruske romance. — 21.40: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.15: Pesmi in klavirske skladbe. — 20.30: Plesni večer. — 22.35: Lahka glasba. — München 19: Mali orkester. — 20.15: Veseloigra. — 21.40: Klavirski koncert. — 22.20: Lahka glasba. ■■—I OTVARJAMO SAMOPRODAJO z zalogo ZA VSO SLOVENIJO ELEKTRO-TEHNIČNIH NOVOSTI IN MASAŽNIH APARATOV. Za prevzem skladišča potrebna gotovina cca 30.000—50.000 din. Vprašanja na: tt. NOVOpat — PaviljOIt „FM na ljubljanskem velesejmu. Vsakodnevna poštna tazpošiljatev J Toorniško skladiš e originalnih angleških akumulatorjev ttxiòe Vsi nadomestni ter rezervni deli za -forditi Chevrolet Zahtevajte naš najnovejši cenik za Ford in Cheviolet — Veliko, najboljše sortirano skladišče specijalnih razplinjačev za vsako znamko in tipo, avtomob. orodje, reflektorji, svečice, dvigala do 10 ton, bati in batni obroči, materijal za brtvila, avto olje, ter nadomestni deli za hidr. zavore AUTO-IMPORT Telefon 31-6Z — ZAGREB — Martičeva U Zanosite prireditve v okviru tridesetletnice Sokolskega društva v Trbovljah Trbovlje, v juniju. Trboveljska sokolska mladina je s svojim nedavnim mladinskim dnevom vključila v lepe jubilejne proslave tukajšnje sokolske matice tudi svoje slavje z vsem poudarkom mladinskega zanosa in navdušeno toploto kipečih rastočih sil nadebudnega sokolskega naraščaja. Naša mladina in njeni mladi sokolski gostje iz vsega Zasavja so kljub slabemu vremenu in hudemu dežju, ki nas je zalival ves dan, priklicali na plan vso našo nacionalno javnost, ki je z zanimanjem sledila vsem manifestacijam od ranega jutra do poznega večera. Poleg domače mladine so pri mladinskem dnevu sodelovali še mladi gostje iz Šmart-nega pri Litiji, Zagorja, Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Rimskih Toplic, Brežic, Sv. Petra v Savinjski dolini. Napovedana sta bila še deca in naraščaj iz osmih drugih društev, vendar sta zaradi slabega vremena izostala. Dopoldanskih tekem v Sokolskem domu se je udeležilo okrog 30 vrst iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Dola, ki so vse pokazale dobro telovadno izvežbanost mladine. Popoldne je bila povorka vse sokolske mladine v krojih. Krenila je izpred Sokolskega doma po kolonijah Terezija, Kurja vas, Polaj in po glavni cesti nazaj do doma. Zivopisni sprevod naše strumne mladine, ki smo je kljub deževju našteli preko 400, je vodil praporščak z državno zastavo. Sledili so mladinski prapori vseh sosednih sokolskih žup s sokolsko godbo na čelu. Ob vsej poti je mladino navdušeno po-pozdravljalo mnogobrojno občinstvo. S hiš so plapolale številne trobojke. tu in tam so okrasili okna z zastavicami in slikami kralja Petra II. Kurjevaščani. ki so znani kot vneti pristaši sokolstva, so postavili celo slavolok s pozdravom mladini. Vse Trbovlje, kjer je šel sprevod malih sokolskih junakov, so oživele, vse je klicalo Sokolom, metalo cvetje in z mladino pelo koračnico za koračnico. Še je odmevalo navdušenih sokolskih vzklikov in zvokov sokolske godbe, ko se je številna množica občinstva zgrnila okrog ograjenega prostora, kjer bo v kratkem odkrit spomenik kralju Aleksandru I. Sokolska mladina se je razvrstila v dolgih vrstah, pred spomenikovim prostorom pa so se razvrstili prapori, zastopstvo članov in članic in kumici novega dečjega prapora v narodnih nošah. Naraščajnik Ivo Kus je pozdravil sokolsko mladino in občinstvo ter izrazil iskreno dobrodošlico z željo, da se v tem svečanem trenutku spomnimo Onega, ki nas je najbolj ljubil in zato postavil na čelo ponosne sokolske armade svojega sina, mladega Sokoliča, kralja Petra II. Br. starešina Jesih je spregovoril o junaškem kralju Aleksandru I., ki je bil umorjen od sovražnikov Jugoslavije, ker je živel in delal za Jugoslavijo. Naglasil je, da mora poslednje naročilo kralja Mu-čenika posebno upoštevait sokolstvo pri vseh svojih mislih, dejanjih in željah. »S hvaležnostjo se spominjamo Sokoli velikih del nepozabnega kralja ter smo si v znak te hvaležnosti zadali nalogo, postaviti spomenik. ki naj bo poznim rodovom znak naše ljubezni in vdanosti visoki kraljevski hiši.« Govornik je najavil, da bo na slavnostnem prostoru že 18. junija odkrit bronast kip Viteškega kralja. Starešina je potem prečital besedilo spominske listine, ki je bila skupno s prstjo z Oplenca v posebni srebrni žari vzidana slovesno v temelj spomenika: »V trideset letu trboveljskega Sokola, v petem letu po usodnem marsej-skem strelu, v tretjem letu sokolske Petrove petletke postavljamo Viteškemu kralju ta spomenik v trajen znak naše neomajne ljubezni in hvaležnosti ter opomin novim rodovom, da bo v večne čase zapisan v vseh jugoslovenskih srcih njegov poslednji vzdih in sporočilo: »Čuvajte mi Jugoslavijo«. Med igranjem državne himne je br. Jesih vzidal spominsko listino z žaro, nakar je sledilo razvitje dečjega prapora in telovadni nastop. Sokolska godba je odigrala himno in s tem pozdravila državno zastavo, ki so jo ob prisotnosti častne straže s prapori dvignili na visok drog na telovadišču. Vsa mladina z zastavami na čelu se je nato postrojila v sokolski dvorani, nakar je starešina br. Jesih naslovil na mladino tople pozdravne besede, orisal delo trboveljskega Sokola v teku tridesetih let s posebnim poudarkom vzgojnega dela med sokolskim podmladkom. Želel je, da med mladinskimi vrstami ostane le kleno zrno, ki ume kljubovati vsakemu viharja Br. Jesih je opozoril mladino na s slavo ovenčane bojne prapore naše hrabre vojske, ki jim stojijo ob strani Sokoli c svojimi sokol skimi zastavami. Tudi I ska sokolska deca naj v proslavo tridéset-• letnice sprejme v priznanje svoje zvestobe ter v vzpodbudo k nadaljnemu sokolova-nju svoj prapor. Izpod novega dečjega prapora naj vse prave Sokoliče in Sokoličice vodi samo ena pot v smislu posvetilnih besed na praporu: »Domovini našo rast«. Pozdravil je sestre kumice, ki so leta 1912 kot mala dečica bile družice trboveljskemu članskemu praporu ter so z današnjim odzivom na kumovanje dokazale, da se jim je sokolstvo v detinskih letih vsi-dralo v srce. Zahvalil se je sestrama dr. Drnovškovi in Plavšakovi, da sta se odzvali vabilu in s tem potrdili dejstvo, da je sokolstvo velika vseslovanska družina, ki se neprekinjeno prenavlja iz roda v rod. Kumici s. dr. Drnovškova in s. Marta Plavšakova sta nato razvili prapor. S. Plav-šakova je z iskrenimi besedami pozvala mladino naj ostane zvesta sokolski misli. Mladi br. Šuštar je prevzel ndv dečji prapor in dal svečano zaobljubo, da bo prapor nosil z ljubeznijo in sokolsko požrtvovalnostjo skozi vesele dni mladosti, a če bo treba tudi skozi viharje in boje. Dečji prapor je pravo umetniško delo in bogato vezen. Sledilo je bratenje novega prapora z ostalimi prapori. Potem je spregovoril v krasnem govoru br. dr. Drnovšek iz Brežic. Spominjal se je dni njegove generacije, ki se je še v časih avstrijskega tlačanstva zbirala okrog trboveljskega sokolskega prapora in tu črpala moči za vztrajen nacionalen boj. Govor dr. Drnovška je bil sprejet z navdušenim odobravanjem Pri telovadnem nastopu vse dece je posebno navdušenje izzvala vaja dečkov s puškami, zlasti pa je zadivil moški naraščaj s svojimi preciznimi in često vratolomnimi preskoki preko konja. Zelo uspeli nastop je zaključila slovanska himna, ki jo je ob igranju sokolske godbe zapela stoje vsa dvorana. Prireditvi je prisostvoval po svojih zastopnikih tudi tukajšnji fantovski odsek. Krasno uspela prireditev je bila kljub dežju odlično obiskana. Nase gledališče OPERA Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Utopljenca. Red Sreda. Četrtek, 8.: Upniki, na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Petek, 9. junija: zaprto Sobota, 10.: Neopravičena turai. Premiera. Premierski abonma. Nestroyevo burko »Utoplfeocac bodo vprlzorili v sredo za red Sreda. Nemški klasik Nestroy je zajel veselo zgodbo o dveh utopljencih bogatinu in revežu ter jo izpeljal na svoj ^«-"i humorni in dovtipni način. Zasedba bo običajna. Po globoko znižanih cenah bodo vpnzo-r-iii v četrtek na praznik češko veseloigro, ki jo je spisal Karel Piskof »Upniki, na plan!« Za vse, ki ljubijo kratkočasje in sodobno prikazano dejanje, bo to zanimiv večer. Veljale bodo globoko znižane cene od 14 din navzdol. Javna produkcija gojencev Državnega konservatorija, bo v torek 13. t. m. v Drami ob 20. po znižanih cenah od 10 din navzdol. Gojenci, ki obiskujejo pri prof. šestu kot predmet deklamacijo, bodo nastopili ta večer z različnimi recitacijami, ter bodo izvajali posamezne prizore in odlomke iz Shakespearejevih iger, Rostanda, Župančiča in Wildgansa. OPERA Torek, 6. jumja: zaprto Sreda, 7. ob pol 20.: Lohengrin. Ried A. Abonente reda A opozarjamo, da bodo imeli v sredo predstavo Wagnerjeve opere »Lohengrin«. Predstava se bo začela ob pol 20. To mogočno delo, ki je z wo skrbnostjo naštudirano in podano ter re-presentirà nemško narodno opero, spada med uspehe letošnje sezone. PeÄ bodoč Franci, Betetto, Janko, Vidalijeva, Kogojeva, Dolničar. Dirigent dr. Svara, režiser: Primožič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 6. junija, «b 20.: »Hollywood«. Red C. Zadnji« Sreda, 7. junija, ob 20.: »št. 72«. Red B. Zadnjič. Zaključek! Čitajte \n »JUT m m • - sir* tt 0< Na enem izletu posneti cel film, a aparat niti trenotek pustiti iz vidika zamorete samo z TENAX tvrdke Zeiss Ikon. Z eno potezo vzvoda transportirate film in navijate zapiral, spojen je iskalec z telemetrom v eni odprtini. Zeiss objektivi do jakosti 1:2 se lahko menjajo s pomočjo bajoneta; samosprožilec je vgrajen. Aparat si lahko ogledate pri vsakem boljšem fototrgovcu, a brezplačne prospekte dobite pri gener. zastopstvu M. Pavlovič, Beograd, poštni pret. 411. fŽBBSl [8EGES] POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI ! Obiščite paviljon „H" na velesejmu ! Tvrdka B. MARINKO V iz Frnške gore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih vin. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 30 litrov naprej. — Obiskovalci velesejma! Poiskusite tudi Vi kozarček »Bermeta«. Cene bagatelne, sodi na posodo! — Zahtevajte ponudbe od: B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. MESTNO POGLAVARSTVO MARIBOR. X. štev. 8041/1252-1939. V Mariboru, 24. maja 1939 Pozor dame! Poletno volneno blago v vseh modnih barvah za kostume in komplete, najnovejše tkanine v svili in bombažu, ki se ne mečka, samo najlepši izbrani vzorci, za časa velesejma POSEBNO ZNIŽANE CENE nudi tvrdka F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 29» Oglejte si zalogo v krasnih novih prostorih, kjer imate svetlobo za izbirati kot na prostem! RAZPIS O LICITACIJI Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo mizarskih, ključavničarskih in steklarskih del, električne instalacije in hišnega priklopa za uvod električnega toka in razsvetljave dovoza k skladiščem ter instalacije plina pri gradnji carinarnice v Mariboru n. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. junija 1939 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna za: mizarska dela din 371.265.—, ključavničarska dela din 243.430.—, steklarska dela din 90.723.24, električno instalacijo in električni priklop 248.710.05 din m instalacijo plina din 4.395.—. Predpisana kavcija znaša za: mizarska dela din 38.000.—, ključavničarska dela din 25.000.—, steklarska dela din 10.000.—, električno instalacijo in električni priklop din 25.000.— in instalacijo plina din 500.— ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru. Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi koleki za: mizarska dela din 200.—, ključavničarska dela din 200.—, steklarska dela din 100.—, električno instalacijo in električni priklop din 200— in instalacijo plina din 50.— in predložene s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. in 11. uro. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. Mestno poglavarstvo mariborsko, dne 24. maja 1939. OlOIOkOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOICOIOI o ■ o M o 9 o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o •m 0 ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«: MARIJE MAJE RJE VE „Rudarska balada" m ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine. Rudarska balada" je knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča pri: ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »črna vojna« in Thompsona »Sivko«. 0 u 0 ■ o ■9 o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ^-'11 ^ - - — Parni kotel kupimo cca 100—120 m2 grelne površine, z 10—12 atm. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Br. 5892«. OLLA CUM....? PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1 Ob vsaki priliki — se spomnite *«» «J«tro»r J4aB ogla** > Sloveniji ntjotpeinejl«, mt> cenejfa in na#iitrejfa posrtdo-vaiolo* «a stuibo vseh rrst, m prodaj» te nakup vseb •fori, sa aspraaitetne, lokale. podjetja, kapital, te-nitre te ca vao drago INSERIRÀJTE V „JUTRU44! ZDRAVILIŠČE GLEICHENBERG PRI GRAZU 300 m NAD MORJEM. — NAJBOLJE PRESKUSENO: ZA ASTMO, KATARJE, SRČNE BOLEZNI, EMFIZEM. DIREKTNI VOZOVI: WIEN—ZDRAVILIŠČE GLEICHENBERG. PROSPEKTE DAJE PENSION OD RM B ENO IN VEČBARVNE J U GO GRAFIKA fv. Olt-jCl. niliifl 23 NOV%Ä , Z ZRAKOM Pfmmiml^^O: PUDER ZA LICE 'ST Enajst laskajočih barv na ravnost iz Pariza, ki so primerne za vsako dnevno dobo. Vidite jih lahko skozi okence na bobniču škatlje. Finejši in lažji kakor kdaj prej. Z »zrakom je prevetren«. Edinstven nov vonj. Občuti se kakor živo. prešano cvetje z juga Francoske. Obdrži se na lica ves dan. ker je pomešan s »kremsko peno« (postopek je patentiran). Popolnoma je »mat«. Ne daje bleska ne na dežju in vetru, tn tudi oe pri potenju» ^m Krasno novo pa- gg kiranje*.;-.* velika ^^ % škatlja'«»najpopolnejša ga ^^ vrednost/ki ste jo kedaj '' dobili za «voj.denar. Kov puder Tokalon škat-Ijah pS*Din.J2 — in,20.-% 2 3 4 5 Predno kopih 1lahko VIDITE PRAVO BARVO SKOZI OKENCE NA BOBNIČU SKATLJE feHEZPLACflt VZOREC:- Vsak citate!) tega lista lahko zdaj $òbr*zfìó «osno kaseto s kremo Tokalon.-prožne ali bele barve) ter puder Tokalon CezličOlh «lijanfi. Pošljite Din 5.»«» poštnih znamkah za poštnino omot in druge 6UoSka.Aa'Daslov: Hinko Mayer » drug. Odio Zagreb. Praška nI. 6. presenetljiva m'- ' - - ••-•v . • ■ Alfl/A Atm H IPI « ' ••*'. ZA NEK0UK0 DINARJEV LJUBLJANSKI VELESEJEM 3. — 12. junija 1939. Polovična voznina na železnici. 600 razstavljalcev iz 12 držav. KRASNA DARILA ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA (Izvzete so legitimacije za Ljubljano, razstavljalske in usiužbenske). Vrednost ca lOO.ooo din Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben. Vstopnico shrani. Komisijonelno žrebanje bo lt junija 1939* DARILA: Orehova spalnica (Rok Berlič, št. Vid), motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaf, kolo Panax (Vok, Ljubljana), motorno kolo Bismarck (Rebolj, Ljubljana), 5 cevni radio Siera (Klemenčič, Ljubljana), kuhinjska oprema (Erman & Arhar, št. Vid), klavirska harmonika (Meinel & Herold, Maribor), pralni stroj Viktoria (G. Puc, Ljubljana), 1 šotor zložljiv za 4 osebe (Interpromet, Ljubljana), 1 kolo Axo (Suttner, Ljubljana) 1 kolo Diktator (Splošna trgovska družba, Ljubljana), 1 kolo Tribuna (Batjel, Ljubljana), 1 peč Lutz (Rupena-Lutz, Ljubljana VII), 2 preprogi, (Moderni dekor, Zagreb), 1 vrtna garnitura (Remec Co, Duplica), 1 vrtna garnitura (Učakar, D. M. v Polju), 50 steklenic Unionskega piva, 12 buteljk vina (Moser, Zemun), manicura (Vovk, Ljubljana), 1 zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške Slatine, 1 pletena zibelka (Stražišar, Notranje Gorice), 1 kaseta kosmetičnih predmetov (Cotič, Ljubljana). 20 ročk po 1 kg maslinovega olja (Prvo daimatinsko trgovačko društvo, Dubrovnik), 2 brezplačni vožnji s parnikom L razreda Sušak—Kotor in nazaj (Dubrovačka plovidba in Jadranska plovidba), 21 dnevne počitnice v Niški Banji, 21 dnevne počitnice v Brestovački Banji, 10 dnevne počitnice v Slatini Radenci, 10 dnevne počitnice v Dobrni, 10 dnevne počitnice v čatežkih toplicah, 8 dnevne počitnice na Omišlju — Hotel Učka, 7 dnevne počitnice v Novem Vinodolu — Palače Hotel, 7 dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7 dnevne počitnice v Mediji-Izlake, 5 dnevne počitnice v Rog. Slatini, 5 dnevne počitnice v kopališču Palič, 2 dnevne počitnice na Bledu — Hotel Union. Oglejte si darila na velesejmu, paviljon „K44. uspehov INSERIRAJ V „JUTRU"! »JUTRO« ZAVARUJE! f Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa JOŽEFA PUST Pogreb drage pokojnice bo danes v torek 6. junija ob pol 5. uri popoldne iz Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBL.ANI, dne 5. junija 1939. ŽALUJOČI OSTALI Naša dobra mama, gospa Marija Gregore roj. JERANČIČ VDOVA PO REVIDENTU DRŽ. ŽELEZNICE nas je po kratki bolezni 4. t. m. ob 6. uri zjutraj za vedno zapustila. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 6. t. m. ob pol 3. uri pop., izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, djie 4. junija 1939. "tÄr" žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzoreij »Antra« Stanko Viraot. — Za Narodno tiskarno