11
* Jezičnih ali otec Marko Pohlin pa Valentin Vodnik. Spisal J. Mam.    XIV. leto. V Ljubljani 1876.
V tej knjigi nadaljuje profesor Marn velike hvale vredno namembo popisavati delovanje posamesnih pisateljev slovenskih na slovstvenem polji ter si je za 14. tečaj „Jezičnika(< izbral patra Marka Pohlina pa Valentina Vodnika. „Kakor v Arabije puščavi — bilo je prejšnja stoletja v slovstvu, in — kakor v odljudni goščavi — bilo je v preteklem še za časa P. Marka Pohlina, dokler se ni prikazal Valentin Vodnik" — (ako začenja profesor Marn svoj opis Pohlina in Vodnika, ter s tem opravičuje, da je v najnovejšem svojem letniku ta dva naša pisatelja skupaj vzel, kajti Vodnik bil je učenec Pohlinov, Mnogo seje že pisalo o patru Marku in Valentinu Vodniku, al zagotoviti moremo vsacega rodoljuba, da če tudi je veliko bral o tem in unem, našel bo v Marnovi knjigi marsikaj, kar mu ni še znano bilo. Ce je tedaj že samo po sebi zanimiva taka knjiga vsacemu, komur je mar «a drobno poznati delovanje znamenitih pisateljev naših, bodo Marnovemu j,Jezičniku" še posebno hvalo vedeli potomci naši, ki bodo spisavali „zgodovino slovstva slovenskega". Zato nNovice", ki so od prvega zvezka do zadnjega marljivo sledile „Jezičniku", zopet radostno kličejo najnovejšemu delu učenega gospoda profesorja : dobro dosel! Rnjigarnica Lerherjeva prodaja „Jezičnik" po 80 soldov.
Pri tej priliki pa ,,Učiteljskega Tovarša" moramo tem topleje priporočati učiteljem našim, ker on je bil, ki je prvi v odlomkih prinesel, kar nam zdaj skupaj „Jezičnik" podaja, in ki hoče v letošnjem tečaji kazati solnčno in senčno stran „Kr. čebeličarjev" in pa kaj sta bila dr. Jaka Zupan in Matej Ravnikar v slovenskem slovstvu.
Da trudapolno delovanje „Uč. Tovarša" v sedanji liberalni eri ni ,,na rožicah postlano", to nam bo na besedo vsak rad priznal, kdor različne pritiske pozna, ki dandanes delujejo na učitelje ljudskih sol in da mora mož ,,dobrih starišev1', biti kogar ne omami ali vsaj izbega kužna sapa. Zato naj bi učitelji, ki se še niso izneverili svetinjam narodnim, kolikor moči materijalno in duševno podpirali ekusenega starega svojega prijatelja.