PoHnt urad ?0!1 Cetovec — Vertagsprutamt M!1 Ktagonturt tzhaja w Cetovcu — Ernheinungsod Ktaganfvd Pommern) izvod t.SO EU., mesečna naročnina 5 čiiingov Letnik XXViii. Cc!ovec, petek, 25. maj 1973 P/b. b. HSHS S Štev. 21 (1609) KONGRES KOROŠKE SPO Sima se je moral umakniti Wagnerju Dežeint kongresi poiiličnih strank navadno ne vibujajo širšega zanimanja in se zato boij aii manj odvijajo ie v ožjem krogu dotične stranke. Povsem drugače pa je biio z ietošnjim 16. kongresom koroške SPO, ki jo minuio soboto zaseda) v ceiovški Deiavski zbornici. Pritegni) je nam-'eč zanimanje najširše javnost) ter se je odvija) pred števiinimi zastopnik) t)ska, radia )n tetevizije iz čete Avstrije. Da je bi) kongres v znamenju prave ..senzacije", so predvsem poskrbe)) obiikovaici javnega mnenja, ki so s tako imenovanim neodvisnim Hskom na če)u skozi tedne in četo mesece skrbeti za to, da je kongres Prelet v zavest )judi kot „dan obračuna" s potitiko do)go)etnega predsednika koroške SPO dežeinega giavarja Sime. Njegov) nasprotniki zunaj, pa tudi znotraj tastne stranke so kongres pripravijo)) povsem v tem smisiu, da je treba odšteti .ceno" za poraz, ki so ga sociaiisti utrpeti pri ietošnjih občinskih votitvah. )n res je kongres poteka! povsem V tej smeri. Biio je sicer precej govora o uspehih v prejšnjih ietih in bilo je predvsem tudi dovoij svarilnih glasov, da se SPO pri reševanju svojih kaderskih problemov ne sme pustiti manipulirati od nasprotnih sil. Toda pri odločitvi sami, ko je šlo za lizglasovanje zaupnice dosedanjemu predsedniku stranke Si-*ni, se je pokazalo, da so — čeprav te z neznatno večino 241:217 — Prevladali tisti, ki se niso več strinjali z dosedanjo politiko stranke. Pri odločitvi, kli je imela svoj odraz tudi v predhodni diskusiji, je Vsekakor zanimivo, da ima Sima še največ zaslombe med delavci in ^tani na podeželju, medtem ko je bi) odpor proti njemu najbolj očiten ^ vrstah srednjih in višjih funkcionarjev ter med članstvom v mestih, itasti v Celovcu. Odločitev proti Simi je padla Pod geslom, da je treba spremeniti (demokratizirati) stil strankinega Vodstva. Toda mnogi diskutanti so ^oto jasno povedali, da ne more oiti govora o krivdi enega samega funkcionarja, kajti .če je kje kriv-potem je to krivda nas vseh, ki Smo sprejemali sklepe, ta tudi tistih, so molčali, ko bi morati govoriti.* Krivdo, o kateri je bilo toliko 9ovoro, so ugotavljali v zvezi z le-f°šnjimi občinskimi volitvami. Pri jsm so bila v ospredju predvsem d vprašanja: retorma občinske strukture, dvojezični krajevni napi-S' in privilegiji potitičnih mandatar-t^v. Z več strani je biio povedano, "o je vodstvo stranke glede teh ^Prašanj sprejelo soglasne sklepe, °rej mora biti tudi odgovornost skupna. Vendar se je večina dele-9atov potem odločila za .grešnega kozla* v osebi dosedanjega predhodnika stranke Sime, ki je pri glodanju o zaupnici dobil 16 gla-d premalo in se je moral na po-oiaju strankinega predsednika Umakniti dosedanjemu tajniku Leopoldu Wagnerju, ki je pri odločilnih Volitvah izmed treh kandidatov do-M največ glasov, namreč 231, med-Om ko se je 116 delegatov izreklo ^3 Hansa Schoberja in 85 delega-ov za dr. Hansa Kerstrtiga. Pri volitvah je bila očitno že po-*^btjena diskusija, v kateri so ne-Voumno ugotavljati: če je eden Odpovedat, smo odpovedati vsi; če ^3) bo kriv eden, potem smo krivi ^i itd. Kajti razen Sime je bito j^odstvo stranke ponovno izvoljeno r^z vsake spremembe in so torej dumljivi pomisleki, ki jih je bilo h Hotii med delegati, češ, ali bo 'Operacija*, opravljena na kon-Bresu, res dovolj, da se bo stran- ka lahko spet znašla na .poti uspeha". Brez dvoma personalne spremembe same še ne bodo privedle do bistvene preusmeritve in bo prej ali slej treba tudi v delu najti oblike, ki bodo jamčile uspeh. Pri tem pa je vprašljivo, ali bo vedno uspelo, izogniti se reševanju in rešitvam, ki bi za prebivalstvo pomenile .nekaj vstiljenego". Vzemimo samo primer manjšinske problematike. Predsednik kluba socialističnih poslancev Gratz je v zaključnem reteratu postavil retorično vprašanje, ali naj ne bi izpolniti državne pogodbe, če bi ugotoviti, da večina v deželi manjšini noče priznati pravic; sam si je odgovorit, ko je dejal, da bi tudi detavci biti proti, če bi jih vprašali glede plačevanja reparacij; in kot zaključek liz tega je ugotovil, da mora vsakdo ptačati do-točeno ceno za svobodo. S tem je zelo dobro začrta) nalogo, ki čoka vodilno stranko v zvezi z manjšinskim vprašanjem, glede katerega je deželni glavar Šima ugotovit, da bodo manjšinski problemi ostali na dnevnem redu ne glede na spremembe v vodstvu. Zato je nerazumljivo, da je kongres koroške SPO v svojih zaključkih in sklepih povsem obšel to vprašanje, ki tudi v sprejeti resoluciji ni omenjeno niti z besedo. Z begom v vlogo opečenega otroka tukaj gotovo ne bo uspelo najti izhoda, kajti — kakor je dejal Sima — Koroški in Avstriji bi bila prihranjena marsikatera težava, če bi bila ta vprašanja pravočasno in zadovoljivo rešena. Sploh se je deželni glavar Sima v svojem poročilu na kongresu precej obširno bavil z manjšinsko problematiko. Poudaril je, da gre pri reševanju manjšinskih vprašanj za moralno hipoteko iz preteklosti in predvsem za pogodbeno obveznost Avstrije. Spomnit je na svečano izjavo deželnega zbora tik pred plebiscitom leta 1920 in ugotovil, da bi si prihranili veliko gorja, če bi upoštevali takratne obljube. Kritično je prikazat dogodke ob 50-let-nici plebiscita, med drugim grožnjo v glasilu Heimatdiensta ter .paramilitantne pojave" v vrstah tako imenovanih .nosilcev tradicij*, v katerih so se vsidrati nemškona-cionatni elementi, ki vedno spet odpirajo stare rane. Vse to je privedlo do tega, da miroljubna politika dobrega sosedstva ni bila več zagotovljena in so se na merodajnih mestih zato odločili, da najdejo rešitev odprtih manjšinskih vprašanj in s tem poskrbijo za izpolnitev obveznosti 'iz državne pogodbe. .Toda reakcija na dvojezične na- V nadaijevanju neposrednega lotmačenja po)ožaja in pro-biemov siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem matičnemu narodu in ostaiim narodom ter narodnostim SFR Jugosiavije je biia prejšnji petek veččianska deiegacija obeh osrednjih sio-venskih organizacij na obisku v SR Hrvatski. Predstavnike koroških Stovencev je sprejei predsednik repubiiške konference SZDL Hrvatske dr. !vo Morgan; deiegacija je obiskaia tudi čtana izvršnega sveta SR Hrvatske in predsednika odbora za odnose z inozemstvom Hovico Pribičeviča; na tiskovni konferenci pa so predstavniki koroških Siovencev seznani)) zastopnike tiska s trenutnim poiožajem naše narodnostne skupnosti. O obisku deicgacije koroških Siovencev v Zagrebu je bito objavtjeno nasiednje sporočito: Deiegacija koroških Siovencev pod vodstvom dr. Francija Zwittra, predsednika Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, in dr. tanka Zerzerja, podpredsednika Krščanske kuiturne zveze — Marodnega sveta koroških Siovencev, je obiskaia dr. )va Margona, predsednika Repubiiške konference SZDL Hrvatske. Gostje so v prisrčnem in odkritem razgovoru informirati predsednika Repubiiške konference o trenutnem poiožaju in probie-mih koroških Stovencev ter o eskaiaciji veienemškega naciona-tizma. V diskusiji se je pokazaio, da imajo te akcije hkrati pro-tistovenski in protijugosiovansk) značaj. Predstavniki koroških Siovencev so se zahvaliti za podporo, ki jim jo je nudiia Socia- Deiegacija koroških Siovencev je biia na obisku v SR Hrvatski iistična zveza in dežeia Hrvatska pri zaščiti in uresničevanju osnovnih pravic koroških Siovencev, ter hkrati zaprosi)) za pomoč pr) izgradnji kuiturnega doma koroških Siovencev. Dr. ivo Morgan je zagotovi) poino podporo upravičenim zahtevam koroških Siovencev in njihovi borbi za uresničitev osnovnih pravic. Tekom dopoidneva je deregacija obiskaia tudi čiana izvršnega sveta Sabora in predsednika Sveta za odnose z inozemstvom tov. Novico Pribičeviča. Razgovorom je prisostvovat tudi generaini konzui SFRJ v Ceiovcu tov. Bojan Lubej. piše je bila ia, da so mobilizirali cesto; prišlo je do izvenparlamen-tornega boja proti zakonitosti in tako imamo zdaj zakon, ki ga ni mogoče izvajati." PREDSTAVNtK! ZSO (N NSKS V LJUBLJAN!: Zagotovijena široka podpora V BOJU ZA DOSEGO NARODNOSTN!H PRAVtC Skupna deiegacija koroških Siovencev, v kateri so biii za Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwitter ter čiana upravnega odbora dipi. inž. Franc Einspieier in Jože Part), za Narodni svet koroških Siovencev pa predsednik dr. Joško Tischier, tajnik dipi. jur. Fiiip Warasch in odbornik dr. Matevž Griic, je bita v torek na uradnem obisku v Ljubijan). Dopoidne je deiegacijo sprejei predsednik mestne konference SZDL Ljubijana Beno Zupančič. Na deiovnem razgovoru s predstavniki javnega živije-nja vseh petih občin mesta Ljubijana je biia deiegacijo koroških Siovencev seznanjena s strukturo in probiemi Ljubijane. Predvsem podpredsednik mestne skupščine Sergej Vošnjak je podrobno orisat razvoj siovenske prestoinice v ietih po osvoboditvi ter prikaza) probiematiko mesta z najraziičnejših vidikov, kar je čianom deiegacije nedvomno odprio nove pogiede na živijenje in dogajanje v giavnem mestu Siovenije. Po drugi strani pa je deiegacija predstavnikom Ljubijane predočiia trenutni potožaj koroških Siovencev in jih seznanita z raznimi vprašanji, ki se postav-ijajo v zvezi s prizadevanji za izpoinitev doiočii čie-na 7 državne pogodbe in s tem za dosego vseh tistih pravic, ki na) bi zagotovite nadaijnji obstoj in vsestranski razvoj siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Predsednika obeh osrednjih organizacij dr. Zwitter in dr. Tischier sta ziasti opozorita na potrebo po iastnem siovenskem Kuiturnem domu v Ceiovcu ter izročita tozadevni progias koroških Siovencev s prošnjo za podporo pri izgradnji Kuiturnega doma, ki je biia s strani predstavnikov Ljubijane tudi zagotovtjena. potem sprejei Ljubijana inž. Deiegacijo koroških Siovencev je predsednik mestne skupščine mesta Miha Košak, ki je v prostorih mestne skupščine priredi) kosiio, katerega so se udeiežiii tudi vodiini predstavniki poiitičnega živijenja Ljubijane. Svoje bivanje v Ljubijani so predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev izkoristiti za ogied nekaterih zanimivosti. Tako so si v Narodnem muzeju ogiedaii veiiko razstavo o kmečkih puntih, v Podgorici pri Ljubijani pa so obiska!) tamkajšnji atomski reaktor. Zvečer je deiegacijo sprejei še predsednik repubiiške konference SZDL Siovenije Mitja Ribičič, ki so ga zastopniki obeh organizacij prav tako seznaniti s perečimi vprašanji koroških Siovencev. Tudi ob te) priiožnosti je biio ziasti govora o Kuiturnem domu v Ceiovcu ter je biia deiegaciji tozadevno zagotovije-na vsestranska podpora. Obisk skupne deiegacije ZSO in NSKS v Ljubijani je bii zakijučen z javno tribuno v domu posiancev, ki jo je vodii sekretar odbora za zunanjo poiitiko skupščine SR Siovenije Siivo Devetak in na kateri se je zbraio okoii 80 ijudi. Uvodoma sta predsednika obeh organizacij kratko orisaia probiematiko koroških Siovencev, v izredno živahni diskusiji pa so še ostaii čiani deiegacije odgovarja!! na števiina vprašanja. Razgovorov med obiskom se je udeiežii tudi jugo-siovansk! generaini konzui v Ceiovcu Bojan Lubej. Obisk deiegacije koroških Siovencev v Ljubijani je znova pokazat živo zanimanje matičnega naroda za usodo rojakov v zamejstvu ler široko pripravije-nost, da jim nudi vsestransko pomoč v njihovem boju za narodnostne pravice. Potem je Sima omenil tako imenovano manjšinsko komisijo, kjer da razpravljajo o različnih mnenjih strokovnjakov, toda končno bo moralo priti do politične odločitve. Tedaj se bo morala tudi UVP jasno izjaviti, ali prizna podpis, ki ga je pod državno pogodbo dal njen .kancler svobode" Raab. Sicer pa spada — kakor je dejal Sima — manjšinsko vprašanje izključno v pristojnost zvezne vlade. Poleg deželnega glavarja Sime se je narodnostnega vprašanja v diskusiji dotaknil predvsem tudi zastopnik socialističnih študentov Friedrich Gerhard. Dejal je, da se pri iskanju krivde za neuspeh pri občinskih volitvah ne bi smeli izgovarjati na napise, ki so sicer gotovo igrali svojo vlogo, toda pravi vzroki so že precej starejši. Zelo ostro je kritiziral popuščanje nemškim šovinistom ter se izrekel proti javnim podporam tako imenovanim domovinskim organizacijam, kajti .povsem zaman je upanje, da bo Heimatdienst podprl socialistično stranko*. Prav tako pa je bilo, zlasti s strani mladih delegatov, tudi kritično ugotovljeno, da se je SPO v zadnjih letih preveč oddaljila od načei in vrednot, ki so ji prvenstveno dajale vsebino. Kongres je pri svojih personalnih spremembah odločil samo glede novega predsednika stranke, v funkciji deželnega glavarja pa je ostal Hans Sima. Kdaj bo urejeno tudi to vprašanje, o tem so v javnosti živahne razprave in ugibanja, o dokončni odločitvi pa bo v danem času odločalo vodstvo stranke. V SLOVENSKi SKUPSČiNi POUDARJAJO: PO$)ROK€Q)SV€R) Detovanje pr o tisto venskih sii rnši ngied Avstrije v svetn Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SR Slovenije je prejšnji leden razpravljata o odnosih med Jugoslavijo oziroma Slovenijo in Avstrijo. Pri tem je z zaskrbljenostjo in ogorčenjem ugotovila, da je odkritje spominske plošče nacističnim elementom v Pliberku ter širjenje protijugoslovanskega in protislovenskega letaka ponovno potrdilo, da na Koroškem lahko neovirano delujejo skupine, ki sovražno nastopajo proti Jugoslaviji in njenim narodom. V sporočilu, ki je bilo objavljeno o tej seji, je rečeno: Dogodek v Pliberku ne žatt samo čustev jugostovanskih narodov, ampak predstavijo tudi neposreden napad na žrtve in napore vseh zavezniških sii iz druge svetovne vojne, ki so pred 28 teti ravno na ozemiju Koroške vodii) zadnje boje proti ostankom nacističnih vojaških in poiitičnih organizacij. Zaskrbijujoče je ziasti dejstvo, da iahko danes spet nemoteno detujejo idejni somišije-niki omenjenih si), katerih poraz na tieh Koroške je podri še zadnjo oviro za izgradnjo nove demokratične in svobodne Evrope. Piiberška manifestacija pa je še posebej napad na sodeiovanje Avstrije in njenih obmejnih območij z Jugosiavijo in Siovenijo. Njeni organizatorji so taiste siie, ki so tudi dosie) izražate svoj sovražni odnos do Jugo-siavije in njenih narodov. Med drugim so postavite znani spomenik v Gradcu in ob tej pritožnosti izdate ..spominsko knjigo", v bistvu so omogočite terorističnim skupinam detovanje proti Jugostaviji, sedaj pa priprav-tjajo postavitev Jugostaviji sovražnega spomenika v okotict Cetovca. Za demokratično Ne bomo dopustili da bi bili koroški Slovenci objekt političnih mahinacij Ob 30-letni ustanovitve I. Koroškega bataljona in 30-letnici zbora koroških aktivistov so partizanski kurirji Slovenije svoje letošnje srečanje priredili na koroških tleh, in sicer na Poljani, na kraju, kjer so se 15. maja 1945 odvijali zaključni boji partizanskih edinic z oddelki nacističnega okupatorja in njegovih pomočnikov, ki so bežali pred zmagovito jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko. Zaključne slovesnosti letošnjega 17. srečanja partizanskih kurirjev so se udeležili tudi številni gostje, med njimi častni predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka ter predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper. Na zborovanju na Poljani je govoril član predsedstva skupščine SR Slovenije Zdravko Krvina, ki je najprej naglasil potrebo po čuvanju in razvijanju tradicij narodnoosvobodilnega boja ter o novi ustavi in drugih dokumentih, pomembnih za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Posebno obširno pa je zavzel stališče k vprašanjem odnosov in sodelovanja med sosednjimi deželami ter o problemih koroških Slovencev. Pri tem je Krvina izjavil, da je Jugoslavija vedno pripravljena za najširše mednarodno sodelovanje in da se je vedno zavzemala za dosledno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in pogodb, ki so nastale kot pridobitev boja proti fašizmu kot največjemu sovražniku malih narodov. To omenjamo zato — je poudaril — da bi ustvarili pogoje za dobre sosedske odnose in da bi prispevali k hitrejšemu napredku na vseh področjih sodelovanja. „Za to sta samo dva pogoja, in sicer izpolnitev državne pogodbe ter uresničitev temeljnih manjšinskih pravic Slovencev." Zdravko Krvina je govoril tudi o provokacijah, uperjenih proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem, ki kalijo dobre sosedske odnose. Vendar je izrazil prepričanje, da je pri sosednjem narodu dovolj pravičnosti in razumnosti, da se bo v njem spričo naukov zgodovine kmalu rodila učinkovita volja za izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe, ter prepričanje, da bodo izkoreninili vse pobude za oživljanje narodnostne nestrpnosti. „Ne bomo dopustili, da bi določene sile v Avstriji na plečih slovenske manjšine vodile boj za glasove in pri tem zlorabljale zahteve slovenske narodnostne skupnosti in naše države za uresničitev meddržavne pogodbe. Ne bomo dopustili, da bi bila naša manjšina objekt političnih manipulacij. Iste sile, ki ogrožajo slovensko manjšino, pa ogrožajo tudi demokratični red v Avstriji." Posebej je Krvina spregovoril tudi o nedavni provokaciji v Pliberku ter dejal, da nacistična demonstracija v Pliberku žali tudi čustva vseh zaveznikov, ki so ob koncu druge svetovne vojne prav na Koroškem vodili zadnje boje z nacizmom. Sedaj pa nosilci istih idej pod pretvezo ogroženosti spet dvigajo glave, je dejal Krvina, zato take demonstracije nacizma ne presegajo samo odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, temveč so stvar, ki se ji morajo v skupnem interesu upreti vse evropske demokratične sile, zlasti pa zavezniki iz druge svetovne vojne. jugosiovansko javnost je povsem netaium-ijivo in nesptejemijivo dejstvo, da se iahko v avsirljskem fisku pojavijo javno opravičevanje terorizma nasproti Jugosiaviji v času, ko OZN odtočno obsoja mednarodni terorizem. N) čudno, da se sovražni odnos teh sii do Jugosiavije in njenih narodov najboij izraža ravno v gonji proti siovenski manjšini in njenim pravicam. Vsakega, ki se v Avstriji bori za osnovne čioveške pravice manjšin, ki jih danes priznava ves civiiizirani svet, smatrajo za izdajaica domovine, ki ga je treba izgnati iz Avstrije, izhajajoč iz teh poiitičnih hotenj, ki so siovenskemu in jugosio-vanskim narodom dobro znane iz hitierjev-skih časov, taiste siie nekaznovano rušijo avstrijski pravni red s tem, da med drugim preprečujejo izvedbo minimainih manjšinskih pravic z zakonom o dvojezičnih krajevnih napisih. Ciani komisije so izraziti svoje prepričanje, da se tudi avstrijska javnost zaveda, da ji ni v čast detovanje omenjenih sii, ki med drugim rušijo tudi ugied Avstrije v svetu. Povsem jasno je, da kijub iskrenim prizadevanjem za dobre odnose taka in podobna dejanja predstavijajo oviro in ceio onemogočajo razvijanje stikov med državama. Zaradi tega so čiani komisije, izhajajoč iz žeije po dobrih odnosih s sosednjo Avstrijo, izraziti pričakovanje, da bodo avstrijske obiasti in avstrijska javnost pokiicaie na odgovornost nosiice omenjenih pojavov, ki niso v skiadu z avstrijsko državno pogodbo, in jim v interesu dobrososedskih odnosov in širšega evropskega sodeiovanja preprečite njihovo dejavnost. Obsodba protisiovenske gonje V Ljubljani je prejšnji leden zasedala skupščina Zveze združenj borcev NOV Stovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o sedanjih nalogah borčevske organizacije ier je bila poudarjena potreba po gojitvi tradicij narodnoosvobodilnega boja. Skupščina je odločno obsodila šovinistično gonjo proti koroškim Slovencem ter izrekla vso podporo njihovemu boju za narodnostne pravice. Posebej je bilo poudarjeno, da zadnji dogodki, kot je bilo odkrivanje spominske plošče v Pliberku, pomenijo neposreden napad na pridobitve narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Na protislovensko in protijugoslovansko dejavnost na Koroškem je opozorila tudi komisija za mednarodne zveze pri Zvezi sindikatov Slovenije, ki je avstrijske sindikate pozvala na delavsko solidarnost pri uveljavljanju manjšinskih pravic ter pravic jugoslovanskih delavcev v Avstriji. Prijateljstvo w sodelovanje med državami navadno merimo tadl po števila državniških obiskov In srečanj ter po ravni /e-teb. Če bi kdo pobrska/ v dosje ,/lvstrlja-/agos/avlja", bi ga nemara preseneti/o dejstvo, da sta se še Ja obeb držav v zadnjik /etik štirikrat sestala, da so se sestaja/l tadl predsedniki v/ad In ZKTMKjl ter dragi resorni ministri. /Vepoačenl opazovalec bi na podlagi tega moral priti do sklepa, da ta rešajejo vse stvari zelo aspešno, brez zapletov. Pako, kot je, pa je vse prej kot razveseljivo. Aljab obetajočim napovedim socialistične zvezne vlade, da bo aredlla z dediščino svojih predhodnic ter aresnlčlla dah državne pogodbe In dragih mednarodnih konvencij, smo danes še dlje, od tega, kot smo bili pred leti. Popaščanje skrajnim desničarskim elementom, ki s svojo šovinistično aktivnostjo oživljajo daha Izpred treh — štirih desetletij, je pač zadeva, ki jo bo morala socialistična vlada In avstrijska javnost rešiti sama. Aam vodi popaščanje rjavim nostalgikom, pa jih najbolje poačl njihova lastna zgodovina. Dejstvo je, da Ima danes zahod-noberllnskl žapan toliko politične hrabrosti, da prepove shode neonacističnih elementov, da pa se tl Isti elementi v Avstriji lahko prosto razdivjajo proti sosednji državi, žrtvi nacizma In zaveznici Iz drage svetovne vojne, In to na njenih mejah. D. maja, ob obletnici zadnjih zavezniških bojev te drage svetovne vojne proti ostankom nacističnih sil, pač velja to povedati vsej Evropi. Seveda nam bo Iz Avstrije kdo hitro postregel z argamentom, da se v demokratični dražbi In državi pač nič ne da prepovedati Itd. Po tej logiki je torej Avstrija demokratična, ZA Nemčija pa ne? V prevladovanja takšnega daha avstrijske aradne In nearadne politike do svoje sosede ostajajo pač nerešena skoraj vsa draga odprta vprašanja. Arhivi In kaltarne do- sta, ki pogojaje In ovira razvoj meddržavnih odnosov. Zajec tiči očitno v avstrijskem grma. Če Avstrija ni toliko dosledna, da bi aveljavlla to, da bi npr. zakon o dvojezičnih krajevnih napisih aresnlčevall tako, kot se v vsaki civilizirani deželi spoštajejo In aresnlčajejo vsi dragi zakoni — potem je to problem stabilnosti njenega pravnega reda. Vemo pa, kako so mračne sile v ne tako daljnjl preteklosti začele nagrlzatl pravni red v posamičnih deželah. Zavezniki so že med vojno dali Avstriji statas žrtve Jašlzma. Z državno pogodbo Jkl so jo pod- Res te ,,neznatne gmpice"? brine niso bl/1 vrnjeni v vsej Evropi samo /agoslavljl. Avstrijska stran je pred dnevi zopet In to zelo grobo zavrnila Izvajanje meddržavnega sporazama o zaposlovanja ter je tako še edina, ki Izkorišča naše tavajoče ztlo?Mce-tK-rlste In jih zaposlaje mimo določi/, po katerih naj bi bili zaščiteni. In to v časa, ko avstrijski zvezni predsednik v Bonna postavlja na mizo problem zaposlovanja avstrijskih delavcev v ZA Nemčiji/ NI torej „ trmasta" manjšina tl- plsall tadl 13. majaj so jo leta 1933 razdolžlll okapacljskega statasa, hkrati pa vse avstrijske vlade za trajno zadolžili, da onemogočajo oživljanje nacističnega daha, ki zaveznikom tadl v Avstriji ni bil neznan. Državna pogodba kot sestavni del avstrijske astave Izrecno nalaga vladi, da prepove vsakršno organizacijo, ki bi delovala v tem daha. Aako je torej mogoče, da še danes v tej nevtralni državi, žrtvi nacistične agresije, delajejo orga- nizacije, ki zelo jasno pozivajo na etnični genocid proti manjšini ta-jega jezika? 5;mon W!esentha! Ima očitno prav, ko (v Intervjaja „De-!a"j agotavlja, da je od vseh dežel bila Avstrija najbolj nedosledna v denacljlkacljl ter da torej ravno v Avstriji obstajajo razmeroma največje nevarnosti za oživljanje mračnih sil preteklosti. Popaščanje agresivnim silam danes ni več samo notranja zadeva neke dežele. Padi Avstrije ne. Nikogar ne morejo naše In mednarodne javnosti prepričati, da gre za „neznatne graplce" — ko pa so očitno tako močne, da onemogočajo aresnlčevanje mednarodnih obveznosti, zveznega zakona In astave. Vsaka država je dolžna poskrbeti, da pravočasno zatre razmah TMcistiČMO-šoviMi-stlčnlh elementov, ki so bili v Narnberga od vsega sveta obsojeni kot zločinski zarotniki proti mira In človeštva. Ge kdo, potem Imamo pravico In dolžnost ml kot sosedje, da opozarjamo na nevaren razmah nekoč premaganih sil v Avstriji. Popaščanje od zanaj se je maščevalo ne samo zahodnim zaveznikom ampak vsema sveta. Proti nalezljivi epidemiji se lahko zoperstavimo le v mednarodnem okvira, od dežele, kjer se epidemija pojavi, pa zahtevamo vse najne akrepe. Anton Kupnih (Delo. Ljubljana, 16. 5. 1?7!) BEOGRAD. — Predsedstvo ZKJ in pred* sedstvo SFRJ sta prejšnji teden na skup"' seji sprejela osnutek nove ustave SFR J"* goslavije, ki ga je v zadnjih mesecih pf'' pravljala koordinacijska komisija pod pred* sedstvom Edvarda Kardelja. S tem osni"; kom se ustvarjajo pogoji za to, da delavst" razred postane gospodar družbene repr"'' dukcije, da socialistično samoupravljanj postane dominantni odnos v družbi in do* seže večjo raven učinkovitosti v svojem de* lovanju ter da se nadalje poglobi in utfd' enakopravnost in bratstvo narodov in na* rodnosti Jugoslavije. Predsednik komisij Edvard Kardelj je poudaril, da je predi"! ženo besedilo ustavnih sprememb v cel"" usklajeno z republikami in pokrajinami '" da je plod svobodnega socialističnega sp"' razuma med republikami in pokrajinam'* O osnutku nove ustave bo zdaj tekla šir"' ka javna razprava, ki bo predvidoma tra* jala do jeseni, ko naj bi ustavo konča" sprejela zvezna skupščina. Hkrati tudi dovolj časa za pripravo repu ustav in občinskih statutov, ki morajo bi" usklajeni z novo zvezno ustavo. pa ", bliŠk'b BONN. — Med Sovjetsko zvezo in hodno Nemčijo so bila „še bolj na steža) odprta vrata sodelovanja, je poudaril kam* ler Brandt, ko je ocenjeval uspehe večdne^ nega obiska glavnega tajnika sovjetske N Leonida Brežnjeva v Bonnu. Brežnjev pa l naglasil, da so bili sprejeti sklepi, ki bod imeli daljnosežne posledice za bodočo p"'J tiko v Evropi. Vsekakor pomeni obisk Br"^ njeva v Bonnu pomemben korak naprej ^ ko na bilateralni kakor tudi naširši evroP. ski ravni. Med obiskom so podpisali f" vrsto sovjetsko-zahodnonemških sporaz" mov, ki odpirajo možnosti širšemu sodel" ... —t—-j" ........... -- vanju med obema državama. Brežnjev ) med svojim bivanjem v Bonnu povabil ^ hodnonemškega zveznega predsednika nemanna na uradni obisk v Sovjetsko zV^ zo, kar je Fleinemann sprejel; prav tak" l bil povabljen tudi kancler Brandt. HONGKONG. — Začasna revolucio^' na vlada Južnega Vietnama je obtoz' Ameriko, da namerava poslati čete v K""' bodžo in pomagati režimu generala L*?" Nola, da bi ostal na oblasti. V sporo"' ministrstva za zunanje zadeve začasne volucionarne vlade je rečeno, da bo poŠth. nje novih ameriških čet v Kambodžo P'' neslo Američanom nove poraze. BUDiMPEŠTA. — Na Madžarskem bo^ v kratkem proslavili 500-letnico natisa P^ ve knjige v Budimpešti. To je bila „Chj? niča Hungarorum", ki je izšla 5. ju"'l-1473, torej samo 18 let po prvi natisnj"*' knjigi — Guttenbergovi bibliji. LENiNGRAD. — S sedmimi novimi ^ stovi, ki jih gradijo v Leningradu, bo ^ vilo mostov v tem mestu preseglo 300. h ningrad se razprostira na več kakor sto ot" kih in ga zato imenujejo tudi severne P" netke. Nekateri mostovi so zaščiteni kot hitektonske umetnine, ki dopolnjaf' skladno podobo tega mesta. VELENJE. — Tovarna gospodinjske op^ me Gorenje v Velenju je konec minuRp tedna slavila 20-letnico obstoja. Na p"S" . ni slavnosti, ki so se je udeležili tudi v'S? predstavniki političnega in družbenega %' ljenja Slovenije, je glavni ravnatelj 1''^ Atelšek orisal razvoj tega danes enega večjih podjetij v državi. Povedal je, P? t Gorenje leta 1953 začelo zli ljudmi, k' ^ ustvarili 85.000 dinarjev dohodka, la"'J. je imelo podjetje že 5634 zaposlenih, dob , dek pa je dosegel 1 milijardo 690 m't'l nov dinarjev. BANGKOK. — Na nedavnem sestafk svetovne banke za obnovo in razvoj s" podlagi podatkov o stanovanjskih raz"* rah, o umrljivosti, o povprečnem doho"^ mestni snagi, preskrbi z vodo in elekf' ipd. sestavili spisek o stanju v mestih- ^ najbolj umazano mesto na svetu velja P teh ugotovitvah Karači, na drugem m"' je Kalkuta, potem pa se vrstijo Manila, . 'bati; gos, Djakarta in Bangkok. Največ za - ^ še življenje in delo svojih prebivalcev P^ zadnje čase storil Singapur. WASHiNGTON. — Po najnovejšem ^ pišu je dobra četrtina prebivalstva Zdt" nih držav Amerike anglosaškega ali škega rodu; nad je anglosaškega, 15,5 "/o pa 14 odstotkov prebija' ^ ^ . , '"/o pa nemškega rekla. Nadaljnje narodnosti predstavlja. irska 8 odstotkov, španska 4,5, italija"^ ^ 4,3, francoska 2,6, poljska 2,5, ruska odstotka itd. Pri anketi je na vprašanja , svoji narodnosti samo polovica prebivat** dala jasen odgovor, ena četrtina ni . vorila jasno, zadnja četrtina pa sploh ve" ničesar določnega o svojih prednik'^ 6. mednarodno pisate!jsko srečanje Dfuštvo slovenskih pisateljev [n slovenski center PEN-kluba sta teto: v T*"eh med 15. in 19. majem v Piranu oiirama Porlorožu priredita ie 6. "Mednarodno pisateljsko srečanje, katerega se je udeiežiio nad 50 književnikov iz devetih držav, med njimi tudi iz Avstrije. Med udeieienc) Koroške je bii povabijen tudi naš pesnik Andrej Kokot, ki je kot pri-Pednik nate narodnostne skupnosti prvič bii na tem srečanju. letošnjem srečanju so obravnavati tri giavne teme in sicer Pisateij bratci. Tehnika pisanja in Pisateijevo izrazno sredstvo: aii samo ma-^erintčina aii več jezikov. Poieg tega pa je srečanje biio povezano z 'sinimi izieti, iiterarnimi nastopi ter sprejemi pri vodiinih republiških krajevnih poiitičnih in kuiturnih funkcionarjih. Da je ieiošnje pisateljsko srečanje v Portorožu — dosiej je bito v *"anu in ga zaiegadetj imenujejo Piransko srečanje — povsem dosego svoj namen, tu ne bomo posedi poudarjali, pač pa naj bo kar na začetku povedano, da je ponovno prišlo do spoznanja, kako nesmisetno je v današnjem času Postavljati meje in predvsem umet- Mario L. Viihar 1/ ŽE DRUGIČ MA DUNAJU . Slovenski umetnik Mario L. Vilhar Ljubljane je pred nedavnim že dru-razstavlja! na Dunaju (prvič se dunajski javnosti predstavil leta .65) jn tako brez dvoma spada med "ste slovenske umetnike, ki so si Uspešno utrli pot v Avstriji. Tudi pri ^s na Koroškem smo ga že spoznali, je pred leti razstavljal v Beljaku. . Svojo drugo dunajsko razstavo je *nel Vilhar v Avstrijskem kulturnem ^ntru v palači Pamffy, in sicer po Posredovanju njegovega mecena generalnega direktorja znanega podjeten Gazelle AG dr. Antona Wickla, n^edtem ko sta pokroviteljstvo predela jugoslovanski veleposlanik na j^Unaju Mitja Vošnjak in predsednik **vstrijsko-jugoslovanskega društva Alfred Schermann. Tokrat je razstavljal Vilhar 35 olj-'h slik in 6 skupinskih skulptur v jnetalizirani terakoti, lesu in železu. v^Zstava je našla ugoden odmev v . nnajskem tisku in tudi televizija jo ee Predstavila *<=du. , Mario L. Vilhar obhaja letos 30-Jtnico svojega umetniškega udejstvo-^nnja, razstava na Dunaju pa je bila .41. po vrsti. Samostojne razstave '"tel doslej v raznih krajih Jugo-n^ije ter na Danskem, v Italiji, Švi-'' Nizozemski in Avstriji, poleg tega Pn je sodeloval še na 20 skupinskih nzstavah doma in v tujini, med dru-tudi na veliki mednarodni raz-.Mir, človečanstvo in prijateljic med narodi", ki je bila leta ^66/67 pod pokroviteljstvom Zdru--^"ih narodov prirejena v Slovenj ^adcu. ne pregrade med narodi. Govorjenje raztičnih jezikov ni nobena ovira, to velja ztasti za umetnost, saj ima vsak umetnik — kjerkoli živi in v katerem koli jeziku govori oz. ustvarja — ista izhodišča in to je tisto, kar umetnike združuje, da najdejo skupni jezik. Zato je za udeležence bil predvsem zaniimiv referat avstrijske knji-ževnice Hilde Spielove, ki je govorila o vprašanju, ali naj književnik ustvarja samo v materinščini ali v več jezikih. Govorila je sicer z vidika kulturnika emigranta, ki se mora v novem okolju prilagoditi pač drugemu jeziku. V diskusiji pa je prišlo do jasnih stališč, da se umetnik najlaže izraža v materinščini, razumljivo pa je, da znanje drugega jezika lahko koristno uporablja za prevajanje in mu je ob tem dejansko delovno orodje. K temu vprašanju so spregovorili tudi književniki iz zamejstva. Pesnik Andrej Kokot je nakazat prednosti znanja dveh jezikov že od mladosti. Dejal je, da je to možnost pač imel, ker prihaja z dvojezičnega ozemlja — iz Koroške. Poudaril je, da je dvojezičnost sicer zelo lepa beseda, da pa v praksi velja le za koroškega Slovenca, ki mora znati tudi jezik večinskega naroda, medtem ko večinski narod — vsaj na Koroškem oz. v Avstriji — ne vidi potrebe po znanju slovenskega jezika. V tej zvezi je opozoril na jesenske dogodke, ki so dovolj jasno pokazati, kako večina gleda na spoštovanje jezika in kulture manjšine. Naglasil je, da je ponosen, da na tem mednarodnem zboru lahko govori kot enakopraven delegat, kot član Zveze koroških pisateljev, v kateri ni narodnostne nestrpnosti, marveč je v le-tej prostor tudi za slovensko pišoče avtorje. V tem smislu sta ga podprla tudi kolega iz Trsta Boris Pahor in Marko Kravos. Močno podporo pa je našel tudi pri kolegih drugih narodnosti, zlasti iz Sovjetske zveze in z Dunaja, ki so pravtako bili mnenja, da se avtor najbolj in najlažje izraža v materinščini. v svojem prvem spo- „Dan mladosti" ' OB 81. ROJSTNEM DNEVU PREDSEDN!KA UTA Danes praznujejo v Jugoslaviji — kakor vsako leto za rojstni dan predsednika Tita — tradicionalni Dan mladosti. Po vse) državi se v dneh okoli tega praznika zvrstijo najrazličnejše prireditve, ki potem za sam Dan mladosti dosežejo višek z osrednjo svečanostjo v Beogradu. Glavna prireditev bo danes zvečer na stadionu JLA v Beogradu, kjer se bo zbralo 10.000 mladincev iz vseh krajev Jugoslavije. Razigrana mladost Iz vse države bo v spletu simboličnih iger predstavila svoje vrednote in Ideale, s katerimi živi In v katere veruje — vodilno vlogo delavskega razreda, bratstvo In enotnost, svobodo, mir In neodvisnost, revolucionarne tradicije, ljubezen do domovine in seveda ljubezen do predsednika Tita. V bogatem kulturnoumetniškem sporedu se bo zvrstila podoba vsega tistega, kar se je v 30 letih v revoluciji, socializmu in samoupravljanju gradilo v temelje Jugoslavije. S folklornimi motivi pa bodo predstaviti navzočnost vseh narodov in narodnosti, ki v novi Jugoslaviji uživajo resnično enakopravnost. Osrednji del sporeda se bo začel ob 20. url, ko bo v stadion prispel predsednik Tito. Prvo točko bodo Izvajali člani kulturno-umetniških društev iz vse države: v plesu bodo Izrazili jubilej republike — bratstvo in enotnost narodov in narodnosti. Nato bo kakih tisoč dečkov in deklic, starih 7 let, nastopilo v vaji, ki naj bi ponazorila socialistično vzgojo in brezbrižno življenje v svobodi. Sledili bodo nastopi djakov, študentov, telovadcev, brigadirjev, tabornikov, članov ljudske tehnike In gojencev vojaške akademije. Za zaključek pa bodo predsedniku Titu izročili štafeto, ki je v zadnijh tednih prepotovala celo Jugoslavijo in s katero mu vsi narodi izrekajo čestitke za rojstni dan. V A B ! L O SLOVENSKE G!MNAZ!JE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu prisrčno vabi na šo/s%-o a^racfemj/o ki bo v nedeljo, dne 27. maja 4973, ob 44.30 url v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu. Proslavili bomo 40-letnlco prve mature na slovenski gimnaziji. Na sporedu bodo pevske in glasbene točke, recitacije In ljudski plesi. Svetujemo In prosimo, da sl vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo Srečanje pisateljev v Brezah (Fresach) na Koroškem Zveza koroških pisateljev bo v dneh od 1. do 3. junija v Brezah (Fresach) v Dravski dolini priredila drugo mednarodno pisateljsko srečanje. V tej zvezi je predsednik Walter Nowotny minuli ponedeljek vabil na tiskovno konferenco, na kateri je novinarje seznanil s sporedom letošnjega zbora pisateljev v Brezah. Uvodoma je obrazložil, da se je zveza za ponovno srečanje v teku enega leta odločila zato, ker je lansko srečanje izredno dobro uspelo in je naletelo na ugodne kritike tudi v mednarodnem tisku, kar obeta, da se bo srečanje v prihodnje še bolj uveljavilo. Nowotny je tudi naglasil, da je mala turistična vas za tako srečanje zelo primerna, ker udeležencem nudi možnost za osebne stike, kar je poglavitni namen takih srečanj. Za letošnjo temo so prireditelji zbrali naslov .Čemu še pišemo — ali je literatura zdiskutirana do smrti?". K temu vprašanju bodo po uvodnem referatu Nowotnyja govorili referenti iz Nemčije, Romunije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Po vsakem referatu bo diskusija, kjer bodo udeleženci imeli priliko povedati svoja stališča. Na zaključku pa bodo sprejeli skupno sporočilo. Svojo udeležbo na srečanju je doslej prijavilo petindvajset književnikov, pri tem pa še niso upoštevani člani Zveze koroških pisateljev, ki so pravtako vabljeni, da se srečanja udeležijo. Tako gostitelj računa, da se bo v teh dneh v Brezah srečalo nad petdeset književnikov iz raznih evropskih dežel. Med njimi bodo tudi založniki, literarni kritiki in uredniki, kar bo za udeležence izredno zanimivo, saj bodo tako imeli tudi možnost za pogovore o sodelovanju in izdaji svojih del. Na vprašanje, kako prireditelj srečanje finansira, je predsednik odgovoril, da predvsem iz sredstev raz- nih ustanov in podjetij, medtem ko imajo uradne kulturne ustanove za taka srečanja očitno zelo malo smisla. Naj omenimo, da je prosvetno ministrstvo prispevalo samo 3000 šilingov; pa tudi na deželni ravni je razmerje med subvencijami Zveze koroških pisateljev in navadnega šu-blatlerskega društva naravnost porazno. Ob koncu naj še omenimo, da bo krajevni poštni urad v teh dneh imel poseben poštni žig, ki bo za filateliste gotovo lepa priložnost za obogatitev zbirke, za prireditelja pa primerna reklama. Koroška slovenska lirika PREDSTAVLJENA V GRADCU V graškem študentskem domu je bil prejšnji teden literarni večer, na katerem je dr. Erik Prunč, asistent na slavističnem inštitutu graške univerze, govoril o koroški slovenski liriki v zgodovin)! in danes. Lok predavanja je bil razpet zelo široko, saj je segal vse od bri-žinskih spomenikov iz 9. stoletja preko Urbana Jarnika in Mihe An-dreaša ter Jožeta Stetana in Frana Ellerja vse do današnjih ustvarjalcev, kot so Milka Hartman, Valentin Polanšenk, Andrej Kokot, Gustav Janusch, Miško Maček (Karel Smole) in Niko Darle (Erik Prunč). Predavatelj je podal informativen pregled literarne ustvarjalnosti pri koroških Slovencih ter orisal delo posameznih avtorjev, k)i so bili poleg tega predstavljeni tudi z nekaterimi izbranimi pesnitvami. ]j. Gospodar je bil zdoma. V kotu nad mizo je viselo ve-razpelo, obdano s cvetjem, po stenah pa slike svet-To so bili samosvoji, zelo pobožni ljudje. Primožev delavec, kii je dišal po prevratnih idejah in se je pri-v ta zaselek, jim ni bil nikoli všeč. Gospodinja pa je s 3 sošolka in dobra prijateljica Primoževe mame. Ko se je Orrtnila nanjo, si je s predpasnikom obrisala mokre oči. čat sto se poslovila. Naslednjega soseda sta sre- ^9 na vrtu, kjer je pobiral sadje. Bil je še mlad, a že nj °9njen in prsteno bled. Pozdravila sta ga, pa jima ni ^9j prijazno odgovoril in tudi v hišo ju ni povabit. Že Mti je bil bolan, da mu ni bilo treba v hosto ali kam "3am. 'Ali se ne bojita Nemcev, ko sta kar sama? Večkrat '9ejo sem," ju je skušal prestrašiti. Oa! se bojite vi, mi imamo puške. Nisva sama. Na ^?ede greva. To noč bo pokalo, da ne bo nihče zatisnil ^esa." U. ovinku sta se vračala skozi vas in spotoma še ne-srim omenila, da bo napad na progo. ^ "I' S'' tiček," je dejal stari Travnikar, ko sta se upehana ^srtjala nazaj v hrib. . *To je propaganda. Orožje brez smodnika ... Stavim, ttt.'.T^ajo tudi tukaj ovaduha, ki bo precej tekel na žandar-3Va!!)°' Nsmai ob progi ne bodo spali najmanj dve noči, 9uh pa bo ob dobro ime." "Tudi tisti bledičnik mi ni všeč, Primož. Stavim, da žre kredo. Morda je vmes še kaj drugega, da ga pustijo doma ta čas, ko je vse v hosti." .Tudii meni ni všeč... Zaklel sem se, da bom kopal in vrtal, dokler ne bom odkril, kdo je izdal našo hišo. Travnikar, saj mi boš pomagal, kajne? V bolnišnici sem nič kolikokrat tuhtal, kdo bi bil. Prepričan sem, da je eden od teh treh kdv očetove in materine smrti, pa tudi smrti partizana, ki je bil ujet ob napadu na našo hišo. Ti sii star lisjak, lovski nos imaš, kot pravi Vojko. Predolgo sem odlašal. Zdaj, ko bi bil skoraj umrl, sem šele pomislil, da bi šla tajna z menoj v grob lin da se nihče ne bi več za to zanimal. Tisti, ki je prišel k nama na vrt, je hotel dobiti za ženo mojo mamo, ki je bila edina hči. Ne vem, ali jo je hotel zavoljo nje ali zavoljo njtiv, kii leže tik ob njegovih. Pobožni sosedje nas niso marali, ker oče in midva s sestro nismo hodili v cerkev. Bledičnika pa si videl. Vem tudi to, da se je že pred propadom gnile stare države potegoval za Nemce. Prosil sem že Bliska, ti pa tudi poznaš vosovce, Je-lovčana in druge — spomni jih, Travniikar, na moj primer! Ko bo brigada spet prišla na Jelovico, bomo razčistili zadevo." .Seveda, z veseljem, Primož! Videl boš, da sem kar dober detektiv, čeprav sem star." Primož je prenočil pri Travnikarjevih. Zjutraj se je odpravil naprej. Hodil je še tri dni, preden je našel brigado, ki se je vrnila iz Trnovskega gozda na Cerkljanski vrh. Večerilo se je že, ko je naletel na zasede svoje čete. Od mi-tralješke trojke ni poznal nikogar, bili so novinci. V skrbeh, koliko starih prijateljev bo našel živih, se je napotil proti hiši, kjer je bilo četno poveljstvo. Pri vratih bi se bila skoraj zaletela z Vojkom. .O, Primož," je zarjul Vojko. Objela sta se in rokovala, kot bi si hotela potrgati roke. Iz sobe sta pritekla Borut lin Pajk. Toliko da niso ponoreli od veselja. Niso se mogli nagledati Primoža in ne Primož njih. Pajk je bil zdaj politični poročnik, Vojko podporočnik. Ana jima je bila našila na rokave zlate trakove in zvezdice. .Vojska se je modernizirala, odkar te ni bilo," je dejal Vojko, ko se je Primož obregnil ob njihove čine. .Čestitam vam. Veseli me, in skrbi, saj bo kmalu več funkcionarjev kakor borcev. Moral bom spet prijeti za mitraljez, saj nam bo zmanjkalo mitraljezcev." .Ne bo ti treba, Primož. Odkar te ni bilo, sem jaz vodi! tvoj vod, ker bi nam drugače Orlov vsilil novega vodnika." .Kaj pa Šarec? Ali ga imate še?" .Nismo ga zahajkali, Primož. Imamo ga. In Ano tudi. Niso nam je še ukradli ne gestapovci ne kdo drug," se je zarežal Vojko. Primož je dobil Ano pri Nandetu, ko mu je pomagala lupiti krompir za večerjo. Po mačje se ji je priplazil za hrbet, ji pokril oči z dlanmi in jo pritisnil k sebi. .No, kdo je?" se je zahehetal kuhar. .Primoži" je viknila, saj je dobro poznala njegove roke, ki so jo tolikokrat božale, nosile in reševale. Oči so ji zalile solze. Ko jo je spustil in ga je zagledala smehljajočega pred seboj, je obstala brez besede. Oberoč jo je prijel za boke in jo lahkotno dvignil. Podržat jo je v zraku, kot bi mu, odtrgana od zemlje pomenila mnogo več... Zdaj, ko ni čutila tal pod nogami, se je razlil po njej občutek nepopisne sreče in popolne povezanosti z njim. Postavil jo je na tla in se ji vdano nasmehnil. Vojko, Nande in Pajk so se zadovoljno smehljali. Vsi so ga občudujoče gledali. Bil je spet veder, močan, mitraljezec vseh mitraljezcev, kot mu je pravil kuhar, četna udarna pest. .O, fant moj, kako dolgo te ni bilo," je ginjeno dejal Nande. .Vsak dan sem mislil nate, ko sem prebiral kosti po dnu kotla in jih spravil za mitraljezce. Če ni to res, naj me koklja brcne. $e danes imam nekaj kosila zate." .Tudi jaz sem se te spominjal, Nande. Ti si kuhar za generale!" SLOVENSK! !N HRVAŠK! ŠTUDENT) NA DUNAJU: Zahtevamo takojšnjo izpotnitev doioči! č!ena 7 državne pogodbe Radiški pevci na Tržaškem Slovensko prosvetno društvo .Radiše" smemo brez dvoma šteti med najaktivnejše pri nas na Ko- pod vodstvom zborovodje Ignace Ote priredili prisrčen sprejem. Zvečer so Radišani v kulturnem roškem. Poleg živahnega udejstvo- domu imeli koncert. Nastopila sto Dne 1$. maja 19$$ je avstrijska zvezna viada podpisaia državno pogodbo, ki jamči obstoj, nevtrainost in svobodo Avstrije. Po 18 ietih vendar čien 7 državne pogodbe še vedno ni izpoinjen. Siovenska in hrvaška narodnostna skupnost zaman čakata na izpoinitev v čienu 7 za-gotovijenih in za njun obstoj potrebnih pravic. Avstrijska zvezna viada dosiej ni smatrata za potrebno, da bi izpoiniia te obveznosti. Zaradi tega odtočno protestiramo proti diskriminaciji obeh narodnostnih skupin in zahtevamo, da avstrijska zvezna viada takoj izpoini mednarodne, mednarodnopravne in moraine obveznost) napram svojim narodnostnim skupinam. Tako je rečeno v skupni resolu- kmalu ugotoviti, da po podpisu dr-ciji, ki so jo zastopniki Kluba slo- žavne pogodbe ne samo niso bile venskih študentov in Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju v izpolnjene zagotovljene pravice, marveč je prišlo celo do poslab- torek dopoldne predati zveznemu sanja dotedanjih pridobitev. Tako kanclerju dr. Kreiskemu. Le-ta je je bilo kmalu po podpisu državne predstavnikom obeh študentskih or ganizacij zagotovil, da jih bo spre jel na razgovor. pogodbe odpravljeno obvezno dvojezično šolstvo, pri čemer so bile merodajno udeležene neonaci- Hkrati sta se organizaciji sloven- organizacije koroškega Hei- biti člen 7 uresničen na celotnem naselitvenem prostoru slovenske narodnostne skupnosti, iz istega razloga pa tudi ni potrebno, da bi slovensko narodnostno skupnost šele ugotavljati. Kakršnakoli oblika ugotavljanja manjšine je samo sredstvo nemškonacionalnih in šovinističnih krogov, da bi preprečili izpolnitev člena 7 in s tem prizadejali slovenski narodnostni skupnosti nepopravljivo škodo. .Člena 7 nam nihče ni podaril — naglašajo slovenski študenti — marveč je pridobitev narodnoosvobodilnega boja našega naroda. Zato ne bomo mirno gledali, kako ga! teptajo bivši Hitlerjevi hlapci, meščanski politiki in SP-vrh." vanja doma je navezalo tudi pre- mešani in moški pevski zbor, ki sta cej stikov s prosvetnimi društvi ma- i" vodila Simen Wrulich in njegov tične dežele, prav tako pa tudi s Slovenci na Tržaškem in v Benečiji. Minulo soboto so se Radišani sin Stanko. Navdušeno so spremljali primorski Slovenci pesmi radiških pevcev, ki jih je povezovala napo* odpeljali proti jugu, v kraj Dolino vedovalka Anica Lampichler. Po* pri Trstu. Dva dni so bili v gosteh pri tamkajšnjem Slovenskem prosvetnem društvu .Valentin Vodnik". S pesmijo so jim pevci iz Doline skih in hrvaških študentov na Dunaju v skupni akciji obrnili tudi na javnost ter jo opozorili, da koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati zdaj že 18 let zaman čakajo na izpolnitev člena 7 državne pogodbe. V letaku, ki nost izdat Klub slovenskih študentov na Dunaju, je med drugim rečeno, da so si koroški Slovenci od podpisa državne pogodbe obetali izboljšanje svojega narodnostnega položaja, v resnici pa so morali matdiensta, ki so bile ustanovljene Podobno je tudi Hrvaški aka- nekaj dni po podpisu državne po- demski klub v svojem letaku opo-godbe in ki nedvoumno nasprotu- zori! na neizpolnjene obveznosti jejo določilom člena 7. Obisk dvojezičnega pouka je zdaj odvisen od posebne prijave učencev, s tem . . P° te šovinističnim organizacijam 9°. ^ * demo možnost, da vsako leto zno- va izvajajo pritisk na slovenske vztrajajo na izvedbi člena 7. starše. Avstrije ter poudaril, da gradiščanski Hrvati ne prosijo miloščine, marveč prijavljajo upravičene zahteve, ki se jih je Avstrija v državni pogodbi obvezala izpolnjevati, ter Siovensko prosvetno društvo „Peca" v Šmihelu nad Pliberkom vabi na uprizoritev komedije v treh dejanjih STAR! GREH! v nedeijo 27. maja 1973 ob 20. ur) v farni dvorani v Šmiheiu nad Piiberkom. Gostuje igraiska skupina SPD .Danica" iz št. Vida v Podjuni. Režija: Marjan Srienc. Ljubiteij) odrske umetnosti ter zdravega humorja prisrčno vabijeni. Odbor Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi na tradicionai- SREČANJE ZAMEJSK!H SLOVENSK!H PLAN!NCEV 17. junija ietos ob 11.30 uri na vrhu Ojsternika v Karnijskih Aipah. Siediio bo družabno popoidne v domu .Mangart" v Žabnicah. Prire-diteij srečanja je tokrat Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu skupno s SPD Gorica. Zbiraiišče ob 8. uri zjutraj pred postajo žičnice na Vilarje v Kanaiski doiini. Peijai) se bomo z avtomobiii preko Ukev visoko pod Ojsternik in potem peš nadaijevaii pot na vrh. Ciani in prijateiji našega društva prisrčno vabijeni! Odbor Tudi v primeru dvojezičnih krajevnih napisov se posebno jasno kaže sodelovanje protislovenskih organizacij in vladnih organov, je rečeno v letaku. Tako imenovana manjšinska komisija je bila ustanovljena, ker je bilo šovinistom v DVP, SPD in FPO preveč še tistih 205 krajev, v katerih naj bi po zakonu z dne 6. julija 1972 postavili ustrezne napise. Zdaj naj bi v polni slogi med SP-vrhom, DVP in FPO našli kompromis med tem zakonom — ki slovensko manjšino že tako diskriminira — ter prizadevanji nemškonacionalnih šovinistov. .Kompromis na račun demokratičnih pravic našega naroda bodo torej izbarantale tiste sile, ki so za časa nacifašizma stale na strani naših sovražnikov in sovražnikov avstrijskega naroda." Končno opozarja letak na dejstvo, da je bilo ozemlje, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, znano podpisnicam avstrijske državne pogodbe, zato pri sklepanju državne pogodbe tudi ni bilo postavljenih nobenih pridržkov in pogojev glede številčne moči oz. obsega naselitvenega prostora. To ozemlje se po 18 letih ni spremenilo in je zato razumljivo, da mora Občinska seja v Ptiberku sebno je navdušita pesem .Rož, Podjuna, Žila", ki so jo pevci morali ponoviti. Na koncu je Radišane v imenu SPD .Valentin Vodnik" pozdravi! njegov predsednik Vojko Kocijančič, ki je naglasil, da so povezave s kraji in stiki z društvi, ki jih druži podobna usoda, nadvse pomembni in koristni. Kdo bi moge! svojega tovariša bolj razumeti, kakor tisti, ki ima podobne težave-Prav tako je pozdravil tudi tamoš-nji župan in poslanec Dušan Lavriha, ki je poudaril zaskrbljenost tržaških Slovencev in vseh demokratičnih sil v deželi spričo dejstvo, da prav na južnem Koroškem nacizem zelo predrzno dviga glavo '1 tako ne ogroža samo varnost obstoj koroških Slovencev, marveč tudi mir v deželi sami in dobre odnose z deželamii, ki mejijo na Koroško. V imenu Slovenske prosvetne zveze v Trstu je spregovoril njen podpredsednik Mirko Kapel. ^ imenu SPD Radiše in v imenu SPZ v Celovcu pa se je Tomaž Ogris Enotna tista v Pliberku nam je po- občinski obrati in občinska posiopja zahvalil za izredno gostoljubnost; siaia v objavo naslednji dopis: S. Trampusch; tržna uprava W. ki so je bili deležni radiški pevci-Po dolgem smo imeli v Pliberku Tschuschnig; kmetijstvo in gozdar- $ svojim obiskom je prireditev po* težko pričakovano prvo občinsko se- stvo drugi podžupan F. Wmkl; vod- gesti! tudi tamošnji jugoslovanski .............. 'na preskrba, kanalizacija m zaščita okolja St. Vavti; šolstvo, kultura in jo. Ponovno se je izkazalo, da sta si DVP in SPD skoraj edini, kadar gre za nastop proti Slovencem. Vseeno šport V. Vauti. * * * ... - Ustanovljenih je bilo osem delov- pa lahko z zadovoljstvom poročamo, da so si vsi odborniki Enotne liste učinkovito prizadevali za izvedbo demokratičnih načel pri opravljanju dolžnosti občinskih svetnikov. Z našimi predstavami o demokratičnosti se je posrečilo, da je bil za poveljnika požarne brambe občine Pliberk nih odborov. V vseh teh ima Enotna lista vsaj po enega zastopnika, v dveh pa imamo tudi predsednika odbora. Opozorili smo občinske odbornike, da bo nujno potrebna ustanovitev posebnega delovnega odbora, ki se bo bavil izključno z vprašanji ki nastajajo v zvezi z vodno preskrbo, konzul. Pred odhodom so si Radišani " nedeljo ogledali še razne zanimivosti in lepole mesla Trsla in njegove okolice. To srečanje se bo !" ležko dalo izbrisati iz spomina I'* stih, ki so ga doživeli. imenovan Anton Visočnik. .. . .. - . , , , . .... y kanalizacijo m vedno boli aktualno Izkazalo se je tudi, da je moč problematik, zaščite zdravega okolja Enotne liste prav v tem, da nimamo vezanih rok — ne na levo ne na desno v naši občini. y , „ Prošnjo Jožefa Bromana za pode- , temveč bom. mogh uspes- prozne obrti (Mietwagenge- rnti v npii! 7a skutine tevme s f j i -i* i J i- werbc) smo odobrih, ker pozdravlja- no prodirati v delu za skupne težnje. Vodja frakcije, Štefan Trampusch je ^k. gospodarsko pobudo. Ob-ponovn. opozord na nedemokratičen odbornike smo opozorili na že postopek pri razdelitvi resorjev v naši občini. Kljub temu pa je poudaril, da je Enotna lista pripravljena konstruktivno in plodno sodelovati za interese vseh občanov. dane obljube glede popravila cest. Predložili smo pismeno vlogo, da se asfaltiranje šmarješke ceste čimprej vzame na dnevni red. Vlogo je žu- Mestni svetniki so prevzeli sledeča področja: finance, gospodarstvo in tujski promet župan O. Mory; strojni park in ceste podžupan inž. Kristan; pan dal v obravnavo pristojnemu delovnemu odboru. Od desetih točk dnevnega reda občinske seje je bilo sprejetih 8 soglasno, ena z 20:7 in ena s 15:12 glasovom. Siovensko prosvetno društvo v Borovijah vabi na PRtREDtTEV LJUDSKiH PLESOV tN STARO KMEČKO OHCET v nedeijo 3. junija 1973 ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati. Gostuje foikiorna skupina SPD .Zarja" iz iei. Kapie. Ljubiteiji narodnih ptesov i" starih ijudskih običajev prisrčno vabijeni. Odbor Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T<^ Po večerji so proslavili Primoževo vrnitev. Vsa četa se je zbrala pod starim orehom za hlevom, kjer so zakurili taborni ogenj. Topli plameni so sijali v noč in greli srca borcev. Biti so družina in so potrebovali drug drugega kakor sol... Pajk je izprosil pri gospodarju čeber sadjevca, Vojko pa je razdelil med borce cigarete, ki jih je prinesel Primož — četi jih je poslal stari Travnikar s pismom za svojega sina Franceta. Nande je vzel iz ognja tleče poleno in prižgal vsem zapovrstjo. Druščina se je zavila v bele štrene dimov in se potopila kot pri prastarem obredu v posvečeno vzdušje. Jelen je objel Primoža okoli ramen. Pristopil je mitra-ijezec Slave pa Milan, Pajk in Vojko. Spet so zapeli kot nekoč: /Kfr; gremo v g/fj, visoko je ncj?o . .. Janez jih je spremljal z harmoniko. Primožu je vrnitev vlita novih moči. Pesem mladih gri ga je preplavila kakor ognjen val. Začutil je, da ni večje moči od zvestobe in bratstva v orožju. Take tovariše veže kri in ogenj. Po slavju so se borci porazgubili na skedenj, Primož in Ana pa sta ostala sama ob zamirajočem ognju. Objelo ju je vzdušje njunega prvega srečanja. Ne, bilo je še lepše. Težko sta premagovala napetost stopnjujoče se privlačnosti. Ano je sladko vznemirjala njegova bližina. Ožarjen od ognja se ji rni več zdel dober deček kot svoj čas, zdaj je bit mož. Zavedala se je, kako koprneče ga ljubi in obožuje, kako jo je zasužnji) s svojo težko ljubeznijo. Posedela sta, da ji je povedal, kako je bilo v bolnici, in ona njemu, kako je bilo z njo. Ko so borci že spali, je Primož vstal tin ji rekel: .Če si za to, se sprehodiva." Brez besede je šla za njim skozi sadovnjak in čez se- nožet za htišo, dokler ju niso ustavili pasovi njiv s cvetočo ajdo. Dvignil jo je v naročje. Oklenila se ga je okoli vratu kot otrok matere, kakor takrat, ko jo je nesel čez reko. Noge so se mu ugrezate v prst, hodil je počasi, toda trdno. Nesel jo je čez nekaj dišečih njiv in spet čez senožet v gozd nad grapo, kjer je tekla reka. Nesel jo je, kot bi jo ugrabit tujemu plemenu in si jo prilastil. Pod starim drevesom pobožno pokleknil, jo položi! na tla in se rahlo upehan zleknil poleg nje. Naslonila se je nanj in mu zaprla usta s poljubi. Vsa drhteča od nepričakovanega snidenja se je prepustila njegovemu objemu, potem ga je objemala tudi sama z nezadržano strastjo, kot bi se bala, da ga bo že jutri spet izgubila. Zagrnjena v molk zvezdne noči, utripajoče skozi veje starega drevesa, sta se ljubila molče, z ognjem, ki upepeli vse razen želje po obstoju. Ljubila sta se tako, ko da bi morala kmalu umreti. Utapljala sta se v bolečinah nežnosti, ki jo porodi strah pred večnostjo. Od nepopisne sreče je podrhtevala vsa njena notranjost. Gledala ga je zamaknjeno in iskala besed, s katerimi bi mu razodela svojo srečo. Prelepo je, da bi moglo trajati, se je kot vedno oglašalo v njej vprašanje prihodnosti, ki je prežala nanju, neznana in temna, kakor v nedrih zemlje... Tako kot še nikoli je bila mehka, zaupljiva, nežna, da se je Primož bal, da mu bo ušla iz rok in izginila, kot izgine v vetru lep oblak. Z njim je začutila v sebi novo življenje. Zdaj je nagonsko vedela, da je res, kar je slutila. Vse njeno naročje je bilo kot njiva, ki jo oblije topel dež in sončni žarki prebude v njej semena. Razpočijo se lupine teme... Vzklijejo v življenje ... V plodečem vetru zadrhtijo mlade bilke. Nežno se je sklonila nadenj in mu zašepetata v uho: .Primož, moram ti odkriti skrivnost, ki te bo razveselila." Bral je srečo v njenih očeh in molče čakal njenih besed kot razodetja. .Dobila bova otroka." .Otroka?" je zašepetal začudeno in jo objel še tesneje, kot ne bi verjel, da se v džungli tega ugonabljajočega sv"' ta sredi nesmiselnega klanja in grobov, ob stokih amir"' nja, ki preplavljajo ves planet, lahko zgodi čudež — sp"" čne novo življenje ... .To bo najin otrok, moj in tvoj. To bo bitje, kakrŠ" sva midva oba, kar si ti in jaz," mu je šepetaje ponovi!"' kar ji je bil pisal iz bolnice. , V tem trenutku mu je bila spet tako blizu kot lakrU'' ko je hrepenel po njej v bolestnih sanjah in smrtnem boj"' .Ali je to lahko res?" je vprašal naglas. .Res je, Primož. Rada bi ti rodila sina, preden ho"* umrla." . .Ne govoriva o smrti, če sva spočela življenje. Oh" potrebuje oba." Potem sta molčala lin poslušala glasove nočnih P^ iznenada mu je zamišljeno rekla: .Primož, ne veš, kako se bojim, da se ne bi kaj zgodi najinemu otroku. Tako me je strah, kot bi že vnaprej ^ dela, da bo kaj narobe. Otrok lahko umre, še preden P" de na svet," je zaihtela in se stisnila v zavetje njegovih .Ne boj sel Ti se vedno nečesa bojiš. Morda brez P" trebe. Zdaj sem tu lin varoval te bom kot svoje las!" življenje." Ko sta se vrnila, je še vedno tlel taborni ogenj. Pred"" sta zavila na skedenj, kjer je Vojko pripravil ležišče za tri, ji je Primož dejal: .Škoda, da je treba tako dolgo čakati, da se r" otrok." .In toliko trpeti, preden pride na svet... in da zros!" Potem pa ti ga vzamejo in ugonobijo .. .* Ob tej misli je bila žalostna kakor vse matere svet"^ ki zgubljajo svoje otroke zaradi velikih človeških nes"" slov ... 16 Že naslednji dan je prijahal na brigadne poloz"L namestnik divizijskega komandanta Svryun. Po bataH"" SPD „Zarja" gostovata v Mariboru Pevski zbor in folklorna skupina 'Ovenskega prosvetnega društva '^Orja" v Železni Kapli sta bita ^ Mednjo soboto gost sindikaine or-9onizacije tovarne avtomobilov in Rotorjev v Mariboru. S tem obi-^°rti so prosvetaši SPD .Zarja" vr-^'!i obisk pevskemu zboru .Angel esednjak", ki ga sestavljajo pevci kovnega kolektiva TAM. Gosto-y°"ie kapelskega pevskega zbora . folklore v Mariboru pa ni bilo ledeno zgolj na osnovi medse-. °jne kulturne izmenjave, ampak ^ez med sindikalno organizacijo AM in SPD .Zarja" veliko globja, je kolektiv imenovane tovarne prevzel botrinstvo nad kapel-društvom ter je pevskemu zbo-'n folklorni skupini podari) oble-^ oziroma noše. In s temi obleka-^ so tih ^^iem predstavijo in jim izrazijo ^ojo zahvalo. Pred nastopom v prostorih tovar-^ avtomobilov je pevski zbor ' °rje" pr} radiu Maribor posnel , O) koroških narodnih pesmi. Za-^ Pa je goste liz Železne Kaple Prejel predsednik občinske skupke Maribor Stojan Požar. Za priprt sprejem se je v imenu gostov p^alil predsednik SPD .Zarja" Kuhar. Gostitelji so kapelškim prosveta-šem razkazali novi det tovarne avtomobilov, nakar se je pričela prireditev. Pod vodstvom marljivega zborovodje Joška Wrulicha se je najprej predstavil moški zbor .Zarje"