„DOM IN SVET!' 1890, štev. 6.
189
Ni pri nas lista, kateri bi se bil vedno ogibal besede »možat«. Tudi slovarji jo imajo, n. pr. Wolf-Cigaletov, Bartelnov (str. 434), A treba je razlikovati: moški, a, o in možat, a. o ter ne vreči obojnega v eno vrečo. Ze končnica at v možat nam kaže, da ni istega pomena z moškim. Da vidimo! Stslov. možata feavSpo«; maritata . .. m&ž t ski. avSpeTo*; vi-rilis.1) Prva beseda pomeni tisto, kar »omožena« verhciratet -— ne pa »virilis mannlich«, kar je »moško«. In ne samo naša staroslovenščina je tako ločila, marveč tudi naši prodniki so to dobro vedeli, kakor ve tudi priprost Slovenec, kateri se vselej prav moško odreže. Trubar: »Delaite  moshku,   ne zag*aite,
2) Miklosich »Lexicon« str. 78. Et. Wb. 201.
LOVENSKO   SLOVSTVO.
»Loterist.« Šaloigra v jednem dejanji. Spisal Anton Zavrtanik. V Gorici 1889. Tiskal in založil A. M. Obizzi. — Ta šaloigra kaže precejšen dramatičen talent gosp. pisatelja. A ni brez napak. Čudno se nam zdi, da bi bil posestnik Lipe Potokar v tako slabi koži, da bi niti beliča ne imel, vsled česar zastavi, da bi imel kaj za loterijo, celo svojo uro: »verižico je itak zastavil uže zadnjič«. Nedoumno nam je tudi, kako more v 10-. prizoru Lipe tako nenadoma vprašati Primoža, svojega zeta ,in spe', »kakošne številke so zunaj.« In, da bi skoro nepoznanca kar objel uvidevši, da tudi on stavi na loterijo, to nam ne gre v glavo. Sploh pa ima igra, dasi v razvoju ni povsem naravna, lepo namero: odvračati od loterije. In kot taka bode dobro vplivala posebno med prijatelji loterije.
Nepovoljneje se moramo izraziti o jeziku v tej igri. »Kedar se boste sanjali« (str. 3); ako je bil ogenj na nebu, padal je z neba, ne iz neba; — »mi ne vgaja«; »jedenajst« (str. 4); »vgani« m. wgani; »verstice« (str. 8); »hotili« ; »priložnost« bolje: prilika; — »nevem«. Piše se pravilno »mladenič« (str. 9); »koliko term si zadel« (str. 12); »privolenje« (str. 13);   »moj
bodite mozhniga ferca.« Ps. 31. Dalm.: »Zhujte, ftojte u' Veri, rounajte Mofhku, inu bodite mozhni.« I. Kor. XVI. In »Rogerius Palmarium empvreum I, str. 53 (1. 1731)« piše: »Antoni merkaj: Tukaj por tebi bil fim u' vse tvoji nad-lugi, inu gledal fim na tvoje shtritajnje. Sedaj, kir fi fe taku moshku noffil, kir u' tem fhtritajnu niffi oslabil etc« In da le tako po slovensko prav, pričajo nam Rusi, Poljaki, Cehi in Hrvato-Srbi. Bodimo torej še mi Slovenci »moški« v vseh rečeh, pustimo pa, naj se — ženske ponašajo, da so »možate«. (Dalje.)
načrt mora se izpeljati srečno«; »z gospoda-rovo činkvino« (str. 16); »če vam morem s čem rstreči, me bode jako veselilo« (str. 21); »mi-lostivi gospe?« (str. 30) kot vokativ v dvojini mesto: >milostivi gospe«. Levstik pravi o tej obliki: »Mit dem nachklingenden j zu lesen, aber nicht: gospej zu schreiben! (Die slov. Sprache, str. 20.)
Toliko o slovniških hibah v tej knjižici. Mnogo je tudi tiskarskih pogreškov v delu. Naj mi zbok te opomnje nihče ne zameri.
»Loterist« šteje 32 stranij; kupil sem ga za 20 kr.                                                j. l -n.
»Slovensko akademično društvo Triglav« v Gradci v XV. letu svojega obstanka. Spominski listi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave. S sodelovanjem Fr. Mohoriča, Fr. Tominška in J. Žolgarja uredil Jožef Rakež. V Ljubljani. Založilo akademično društvo »Triglav«. — Tisk »Narodne Tiskarne«. 8°. Str. 26. Vsebina male spominske knjižice je ta-le: 1. Predgovor. — 2. »Triglavanov zastava« — pesem. — 3. Zgodovinske črtice. — 4. Izkaz o knjižnici in čitalnici. — 5. Imenik bivših in sedanjih udov »Triglava«. — 6. Porod društvene zastave.
Knjižica nam torej kaže natančno, kako se je godilo doslej temu slov. akad. društvu. »Dal Bog, da bi pričujoči spisek nekoliko pripomogel
i        ^SLOVSTVO.
¦¦¦¦¦¦¦                                                                                                                                                                                                                        . • -

?Lž-
Popravki: str. 142: velmca m. vevnica in   snaha   m.   sinaha;   domov   m.   domu
str. 143.