St. 5.
V Trstu, v soboto 16. januvarja 1886.

TeCaj M'
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
i4liMt Ift M«<
• EDINOST« izhaja 2krat na ted n vsako »red» in »abota o poludne. Gena r.a vne leto je €4 gld., aca polu leta 3 gld.. za r<strt leta \ 50 kr. - Posamezn* itevim* dobivajo pri opravniitvu in v trafikah Trata do Ci kr.. v Bortol in v Ajdovščini no O ar. — Sarofiiitne. r«klama<*ii« in in*»ratt» nr«|nm» Opravalitvo, via Torrente, »Nava tiskarna
Vai Aovitt »t> posiljujo Uradnlilm »vi« Ttrre.ite« »Nuova TipogmtiK;« v«»kmr.> i.J trankiran. Rokopiai d»«7 poatibne vrudnonti ae ne vračajo. — Jnurati (razne vrst« nazn«-mia in poalanice) se zaradunijo po ponudbi — prav ceno ; pri kratkih oplaaih z drobn'rnl črkami ae plačuje za vsako noaedo 2 kr
Slovanske skomine.
v.
Vse nam torej kaže, da so v času svojega prevladanja liberalni progreaisti vedno zanemarjali in v kot potiskali okoličane ter iskali se cel<5 okoristiti z njihovimi posestvi, kakor se zuisto tudi so. Ko so sedaj svoj namen dosegli, ko so mesto razširili kakor jim je bilo ljubo in sedaj nad zemljo, v mesto sprejeto, prevladujejo in velike davke postavljajo, službe, katere bi po pravici okoličane dotikale, drugim, celo inozemcem oddajajo, pripuščajoč, da trpin okoličan le mestni tlak obdeluje. Preziranje okoličanov se vidi iz vsakega čina teh novodobnih liberalcev, o čemur mi ne bodemo za sedaj več govorili, vsaj je ta — an-tiqua historia, uže vrabcem na mestnih strehah znana.
Hočomo pa pogledati, katere so one «dobrote», za koje naj bi okoličan hvaležen bil liberalnemu mestnemu svetu. Mej te Škodljive — «dobrote» Štejemo na prvem mestu ločenje dolj-njega dela okolice Trsta, Čin, kateri kakor smo videli, mora se res zvati — ali v aktivnem pomenu — dobrota, kajti kot taka velja le mest-nej blagajnici in gospfldi Lahonom, kojih žep polni.
Na drugem mestu bi brojili k tem dobrotam — ustanovitev okoii-čauskih kapovil, mesti nekdanjih županov, kateri, kapoviii namreč, v okolici magistratu dobro služe razširjajoč protiavstiijsko mišljenji magi-stratovcev, protiverska menenja in Šireč laščino mej čisto slovenskim okoli-čanskim prebivalstvom. Za enako ci-korjaške kapovile se mora okoličan vendar hvaležen skazati magistratu, kajti oni mu store vse dobro, da se le proti njim ne pregreši, namreč, da le ne pokaže svojega slovenskega in zajedno avstrijskega prepričanja — potem mu učinijo vse, ceM na volil— nico ime kandidata zapišejo.
Magistratu mora dalje okoličan hvaležen biti za vsiljene mu občinske pastirje, koje mora vsak gospodar plačevati; za nebrojne odloke in postave, koje mu magistrat brezmiselno postavlja, kakor prepoved streljanja in zažiganja starodavnih kresov, dalje Čudno prepoved, da sn po cerkvah v razsvetljavo ne sme rabiti petroleja itd.
Kaj naj še nadaljujemo, vsaj vsakdo ve, kdo ga čevelj žuli in tudi okoličan, kdo je preobložen in zatiran. Ali, vsakdo v živenju česa res dobrega učini in bilo bi pričakovati, da tudi Jjberaluški mestni svet vsaj nekaj naredi, o čem bi njegovi podložni okoličani res zadovoljni bili. Hic Rodus, hic salta .. .
Da, nekaj so pač naredili in prav za prav — Šole. Mi stavimo, da nobena vas po Kranjskem, Koroškem ni z šolami tako preskrbena, kakor so vasi v tržaikej okolici. Donaša o pa tolike koristi, kakoršne bi morale — to jo drugo praŠanje. Nam se zdi, da so okoličani z Šolami še preveč pre-
skrbeni — preobilnost pa, po nekem reku, škodi — toraj tudi v okolici ustanovljene šole morda okoličanom, vsaj v denarstvenem oziru škode.
Mi bi svetovali, da se tujka iz okoličanskih šol izpoka . , . Ali, kaj naj svetujemo, vsaj nas nikdo ne posluša! Bog daj, da bi sedanje volitve dobro izpale ; danes in včeraj se vrše volitve v III, mestnem razredu — v katerem, tako upamo, zmaga domoljubna stranka in enakega izida se nadejamo tudi v I. mestnem razredu tako, da je, če prav bode v mestu le s težkočo nadvladala patrijotična stranka, mnogo upanja, da potem okolica večino zadnje določi z izvolitvijo vseh kandidatov od društva Edinosti postavljenih.
Zatorej, okoličani! K malu pride\ vrsta na vas, da si izvolite svoje svetovalce: nikdo naj ne omahuje, nikdo naj se ne dade podkupiti niti pregovoriti od kakega magistratovega pustolovca, naj si bode zadnji tudi kapovila, boter ali kompare, vsakdo naj voli, kakor mu lastna vest nareka, može, katere mu za kandidate postavlja društvo Edinost, katero gotovo ne dela v sebične namene, ampak gleda le na blaginjo prebivalstva!
V dober izid pa Bog pomozi!
Volilcem okolice!
V mestu so ui* po nekoliko izvršene volitve; r.udečkarji so zmagali v IV. razredu, ker so delali z denarom; oni glasovi, katere so dobili patrijdje, kar se more dokazati, bili so skoro večinoma glasovi uže bolj zrelih in zavednih Slovencev, doČim bo manj zrele Slovence in Lahe Progres-sovci polovili in z denarjem oslepili. Sicer pa se je znalo uže naprej, da v IV. razredu zmagajo za seiaj še Progresovci, ker magistrat je vpisal mej volilce le polovico onib konsortov, kateri so svojo volilno pravico reklamovali.
Drugače bode denes v tretjem razredu, kder se izvrši volitev denes; tam skoro gotovo prodrejo kandidatje patrijotične stranke In prav tako putrijotje skoro gotovo zmagajo tudi v I. razredu.
Kakor reči z laj stoje, bodo imeli Pro-gressovci najbrže 24 in patrijotje tudi 24. Torej bode v nieBtu piriteta mej obema strankama.
Pri takem položaju je torej več nego gotovo, da ru lečkarji s vso silo navale na okolico, da Bi priborijo tudi tam še par glasov in tako patrljotČn^j stranki vsako količkaj bolj patrijotičoo dejanje prestri* žejo, da bodo mogli 8e v prihodnje po svoje gospodariti z mestnim žepom. Gotovo je torej, da bodo Lthoni prihodnji ted^n od vseh strani oblegali okolico, sliši se uže zdaj. da bosta dva rudeča Mauro-nerja, Sior Poldo pa fie nek drugi kandidirala, eden v II, eden v VI. okraju, (Poldo torej u|e drugikrat proti Nabergoju) nadalje Gesare v IV. okraju. In nek Gambon v I. okraju.
Razen tega bomo imeli še neke čudne domače kandidature v I. in V. okraju. Gospoda Burgstill-r in Kriiinac nam bosta delala zmešnjavo.
Mi to ravnanje obsojamo, kakor smo obsojali postopanja cikorjaSev in se čudimo posebno g. Križancu, ki je bil pied-
sjlnik lokalnega volilnega odbora, d i kandidira za hrbtom tegaoibora in društva Edinost.
To kaže, da g. Križanac ne 2na žrtvovati svojega »jaz » občnemu dobru. Mi g. Križanca Še enkrat svarimo pred takim nerodoljubnlni postopanjem.
Okoličani I čez !) <in', to Je v nedeljo, 24. t. m. boste tudi vi poklicani na volišče. Okoliški glasovi bodo, kakor so vidi, zdaj jako dragi in odločilni, kajtf ako voli okol ca 6 svojh poslancev, kakor jih priporoča Elinost, teh 6 poslancev odloči patrijotičoo večino v zboru.
Na vas je torej, vrli okoličani, da rešite čast ne le slovanskega naroda, temuč tudi Avstrije, ker nečastno bi bilo, ako bi Laboni imeli večino v tržaškem zboru in bilo hi tn prava nesreča za Trst.
Okoličani! 9. junija 1880 ste si osvetili lic-; pred Avstri|o in slovanskim svetom; žalostno bi bilo, ko bi ta pot okolica manj pokazala in si manj česti storila, nego za državnozborsko volitev.
Zatorej okoličani t ne puščajte do sebe kukavicam in zap<ljivcem, podite jih od s<>b? in na dan volitve vsi volite kakor en mož kandidate, katere vam je uže nasve-tovalo društvo Edinost, In kateri so:
Peter PerilČ za I. okraj; Ivan Marij« lil ura za II. okraj; Štefan NađUdek za III. okraj, Filip A l>ram za IV. okraj; Mal. Val. Žlvftc za V-okraj in Ivan Naberjfoj za VI. okraj.
Rodoljubi in volilci! bodite oprezni in delalni, da s temi poštenimi kandidati sijajno prodremo.
Deželni zbori.
Kranj§ki.
(X. seja dne 4. januvarja).
Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o poračunu deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu za I. 1886 in o računskem sklepu za 1.1884. Potrebščina za leto 1886 »»nafti 8276 gld. in ravno toliko zakla<ia. Proračun deželuo-kulturnega zaklada se ooobri.
Poslanec Kersnik poroča o deželnih podporah.
Poslanec Pfeifer prvi poprime besedo in stavi predlog: deželni zbor naj sklene: c. kr. vlada se naprosi, na podlagi storjenih poizvedeb po vremenskih uimah preteklega leta poškodovanim seljanom preskrbeti drživno podporo in olajšave pri uplača-vanji davkov. Ta predlog je bil sprejet.
Poslanec dr. Samec poroča v imenu gospodarskega odseka o poročilu deželnega oibora glede sredstev zoper žganjepivstvo.
PororoČe valeč dr. Samec opomni, da je mej tem, ko je Že gospodarski odsek določil svoje poročilo v tej zadevi, došel dopis c. kr. vlade kranjske, da Še po-postavni načrt (poslanca Svetca), do sedaj v zboru če ne <klenen, izročen vladi v prendarek, zaradi tega ni mogel potrditi, ker se ne ujema z obrtnijskim zakonodavstvom v obč, pa tudi ne z obrtno postavo, kar vse spada v delokrog državnega zbora. Poročevalec torej s pritrjevanjem udov gospodarskega odseka dotični drugi oddelek v t*m zinislu premeni, di se vlada naDrosi, du sama izdela dotični postavni načrt, a ne samo proti žganje pivstvu, temveč v obče proti pijančevanju, kajti na za t nje je pi janost je ina in ista, naj se človek prenapiježgania ali pa vina.
Dr. Samec opozarja vlado, naj bi se pri določbah te postave ozirala i n i to, da se strogo prepove žganje dojiti otrokom pol 14 leti in da se dolgovi «na kredo« ne smejo sodnijsko Izterjavati,
Poslanec Klun priporoča v daljšem govoru ndsekove predloge. Govornikzinatra Žganjepivstvo za največjo kugo v deželi, nevarnejšo ko trtuo uš, ko živinsko kugo in kolero
Poročevalec dr. Samec opomni, da hočejo na Nemškem le iz finančnega ozira monopolizovati. Tudi priporoča p-enaredbo o pobiranji te naklade, da bi se ne le b'ktol ter, ampak vsaka množina žganih pijač morala ohdačiti s to oakiado.
Pri glasovanji vsprejmo se vsi predlogi gospodarskega edseka.
Prošnja Šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani za podporo izroči «« deželnemu odboru z naročilom, naj se da primerna podpora, ako dotični odbor položi račun o doslej dobljenih deželnih podporah in o u jih porubi. D u^tvu za podporo modroslovcev na c. kr. Dunajskem vseučilišči dovoli se 20 gld.
Poslanec Detela utemeljuje notam svoj samostalni nasvet, zadevajoč načrt zakon« o cestah na Kranjskem. G. Detelja je namreč v tem načrtu vse skladovne ceste uvrstil mej dež. ceste In se držal pravega gospodarskega načela, da več krog kontri-buentov več zmore.
Predlog goap. Detele izroči se gospodarskemu odseku, kateri se pomnoži za to zadevo za dva uda, namreč poslanca Deva in baron TaufTererja.
Poslanec ur. Poklukar potem utemeljuje svoj samostalni predlog, glede osnovanja vodne komisije za Kranjsko.
Predlagatelj opisuje škode, katere se vsako leto gode kranjski deželi in katere Se nadalje prete. V prvi vrsti barje, za katerega osuševanje so že predniki mnogo storili, potem Ložka in Cerkniška „ dolina. Logaški okraj na Dolenjskem. Smarije, Grosuplje in Račenska dolina, Temeniška, Mokronuška dolina, in pa močvirje ob Krki, vrhu tega pa še sorski potoki na Gorenjskem, ki so napravili toliko Škode.
Po vBeh deželah pa so sa ustanovili za urejanje voda, posebne korporacije, tako ne gl~dć na Koroško in Tirolsko, v Galiciji, Šleziji, in tudi na Češkem. Povsod gre delovanje le na to, ua se dobi za deželo za uravnavo voda kaj iz melioracijskega zaklada, ki ga je za 10 let določil državni zbor v znesku po pol milijona goldinarjev. Treba je tedaj gis.iati, da se tudi za kranjsko deželo kaj iz melijora-cijskega zaklada dobi. a to se ne dobi drugače, kikor da se o posebnih delih za uravnavanje voda predloži državnemu zboru gotov črtež. Zato pa treba inženerji in sploh delavnih moči o tej zadevi.
Trebi je tedaj ustanoviti organ, ki bode v primeri, kar se utegne dobiti deželi v korist za uravnavo voda, jako malo veljal. (Dobro.) Predlog se izroči gospodarskemu odseku.
Poslanec vitez Gutmansthal pooča v imenu gospodarskega olseka, o poročilu deželnega odbora glede železniČnih tarifo*. Po dolgem jako stvarnem utemeljevanji se nasvetuje:
1. Ako sesklene peagna pogodba (Peuge-Vertrag) zastran proge Divača Ljunljana, naj bi se promet iz Kranjske ne prepustil po kartelnem potu južni železnic, nego naj se zavaruje kranjskim postajam, da porabijo tarife veljavue pri državni železnici;
2. Razširjenje Železniškega poslopja Ruiolfove železnice v Ljubljani naj se, kolikor mogoče, hitro izvrši in če j * le mogoče, naj se nastani v Ljubljani prometno vodstvo (Betriebs iirektion) ali vsaj delavnica za stroje državne železnice ;
3. Ako se sklene peagna pogodba (Peage-Vertrag) za južno železnico, naj c. kr. vlada gleda emirom neumorno ua to, da se doseže, kar najhitreje mogoče, posebna zveza državno Rudolfove železnice iz Kranjske do Divače, namreč do Jadiauskega morja.
Poslanec Dr. Dolenec vzdržava svoj predlog, naj se deželnemu odboru naroči, da stopi v zvezo s korporacijami druzih dežel, katere se zanimajo za drugo progo k jadranskemu morju. Govornik misli, da je sedaj s prstom pokazano, kje je interes dežele kranjske in upa, da se prihodnjič stalijo bolj konkretni predlogi o tej zadevi. Po prestanku seje vzprejme poročevalec dodatek dr. Dolenc-a, da ima namreč deželni odbor razpravljati z raznimi korporacijami druzih dežela, katere se za to progo zanimajo.
Poslanec dr. Poklukar opomni, da je . ves razvoj kmetijstva in obrtnijstva odviše i o 1 tarif j v ju ž u j ž -)lez lice. Z i ko je
■ DIN03T
ranjki poslanec vitez Schneid stavil o ttej zadevi svoje predloge, prišlo je takoj s a-rifi južne železnice na boljše in tudi tše boljše se bode doseglo. Trdo je vodavo južne Železnice in sklicuje se zmlrom, da je zveza preko barji jako draga in negotova. To je res. Kajti le jeden atrel, ko bi imeli na pr. vojno z Laško, z nekoliko kilogrami smodnika v viadukt pri Borovnici in vsa železniški zveza do Jadranskega morja je v jednem hipu uničena. Zato pa je treba nove avrze na trdnib tleb in zato priporoča gospodarski odsek novo z vez) po državni Rudolfovi železnici. Predlogi gospodarskega odseka se vsprejmo in poteru seja skl-ne.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Deželna {bora v Gradcu in Opavi sta se 14. t. m. zaprla. Praški deželni zbor je brez ugovora soglasno sprejel odtekovo porofitlo Plenerjega predloga glede pro-merobe deželnega volilnega reda, de se da volilna pravica petakarjem, sprejel se potem odsekov predlog, da se imajo odpraviti meščanske šole, ki so premalo obiskovane, kder pa je potreba, da se t ike šole ustanove.
—	Tirolski deželni zbor Je predlog južnih Tirolcev, zastran določbe naučnega jezika v ljudskih šolah in radelitve deželnega šolskega sveta, izročil šolskemu odseku.
V	tirolskem deželnem tboru je 12. t. m. Dordi predlagal, naj se šolski jezik ravna po zadevajoč b krajih ter naj se UBtanovi v Tri-dentu poseben otdelek deželnega šolskega sveta. Potem je deželni zbor izročil prošnjo neke občine, naj se odpravi osemletna Šolska dolžnost in uvede nedeljska šola, vladi, da jo v ozir vzame.
V	ogerskej poslanskej zbornici se je 22. t. m. pričela proračunska razprava. Finančni minister je razjasnjeval posamezne naBlove in poudarial. da državni dohodki minolega leta v največ postavkih presegajo proračun. Zemljiški davek je presegel proračun za tri milijone, užitninski davek za en milijon goldinarjev,
Vnanje dežele.
Srbsko-bolgarski ra\por. Velevlasti so 12. t. m. na zabtevanje ruske vlade izročile trbskej, bolgarskej in erškej vladi skupno noto, v katerej zahtevajo razoro-ženje ter obečajo, da Be bo ludi Turčija po tem izgledu ravnalu, V Atenah nič ne kažejo volje, da bi 6e temu zahtevanju ustreglo. Srbski kralj se je zopet z generalnim štabom vrnol k vojski v Niš; sploh se Srbija silno pripravlja za vojna. Za vojaškega svetovalca pri mirovnem pogajanji je bil imenovan general LeŠjanin
—	Iz Petersburga se poroča, da se j« bolgarsko prebivalstvo carju zarad junaštva jako prikupilo in on je vedno bolj prepričan, na ljudstvo ni odgovorno sa posto* panje tistih, ki ga vladajo ter da se mu ue more oitegnoti moralna pomoč, katero zdaj bolj potrebuje, nego kdaj poprej. Gotovo je zdaj, da se car ne bo branil združenj u vahoanje Rumelije z Bolgarsko, da to pripoznajo le druge vlade in da se mir ne bo kalil. Ali zdaj še ni misliti o tem, da car bolgarskemu knezu odpusti in mu zopet podeli prejšnja dostoianstva. V najvišjih krogih ce!n upajo, da nezgode, ka-tere j- povzročna vojna, rode politično krizo i da se bo moral nazadnje knez Aleksander odpovedati vladarstvu. Ali kaj tace^a se skoraj gotovo ne zgodi, ker je ljudstvo knezu zelo udano.
S-bski kralj je ob grškem novem letu poslal Garašaninu lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za patri jotično de lovanje in osobno poŽrtovalnost v službi za Srbijo, državno idejo in vladarja. Dalje se zahvaljuje kralj zvestejBvojej vojski, ljubemu udanemu ljudstvu, ki je v težavah in ozbllj-nem času vedno razodevalo zvestobo do domovine in vladarja ter z javnim delovanjem lajšalo težave. Rasen tega je kralj pomllo-stil vsled upora v letu 188.J. zaprte, ki so v ječah v Belemgradu, Polarevcu i NiSu.
—	Ruski poslanec v Carigradu Nelldov je turškej vladi naznanil, da je ruska vlada velevlastlm nasvetovala, naj zahtevajo ra-zorožerije v Belemgradu, Sredcu in Atenah. To naznanilo je turška vlada sicer zadovoljno sprejela, vendar pa se boji, da ne bi ne nerešena prašanja, kakor turška vlada želi, rešila s posredovanjem carji-graiske konference, ki Re je le odložila. Tudi se v turških krogih bojć, da bi se
potem mej Srbijo in Bolgarijo ne sklenol stalen mir, in da bi tuiŠka vlada ne mogla v imenu Bolgarije podpisati mirovne po godbe.
Velevlasti se, kakor poroča »Polit. Corresp.«, dogovarjajo zastran rešitve bol* garsko-rumeljskega prašanj* in je izid teh pogovorov ugoden. Ko sultan storjenim sklepom pritrdi, snide se v Carigradu zopet konferenca, da o predlogih sklep stoii. V konferenc; bode Italija predlagala pre-drugačbe, katere potem sprejmejo druge velevlasti.
Papež je poslal nemškim škofom daljšo encikliko o verskem stanji, poseben iztiRek pa Bismarku. V enciklikl govori o odgojitvi duhovnov in svobodi mlsijonov.
V	ti t d papeževega pisma japonskemu cesarju se na Japonskem dela na to, da Be krščanska vera oficijelno pripozna, kakor v drŽavi dovoljena vera.
V Berolinu se je 14. t. m. je odprl deželni zbor, prestolni govor se zabvaluje ljudstvu za izjave ljubezni in udanosti cesarju o priliki njegovega petindvajsetletnega vladanja ter izreka zadovoljstvo, da so se tuli zunaj mej deležili tega slavljenja, kar je v soglasji s prijateljskimi razmerami do vseh zunanjih držav in s popolnim cesarjevim zaupanjem, da se mir ohrani.— Prestolni govor našteva mnogo predlog, mej drugim ono monopola na Žganje, vsled katere se povišajo dohodki in bo dobro vplivala tudi na moralo in zdravje. Dalje govori o tem. da v vshod-njih provincijah zgubljava tla nemški ži-velj, ker ga pritiska poljski, in vsled tega je vlada primorana k naredbam, katere nemško prebivalstvo varujejo.
Francoski senat je 14. t. m. prejšnjega načelnika Ferryer-a zopet izvolil. Državni načelnik Grevy je senatu poslal pismo, v katerem je za zopetno izvolitev izrekel svojo zahvalo, v pismu opominja levico, naj bode složna in pristavlja, da vlada republike v Evropi uživa veliko spoštovanje in da je FrancoBka v zadnjih letih mnogo storila za ohranitev miru. Grevy je izdal dekret, v katerem pomiloŠčuje vse obsojence, ki bo bili od leta 1870 kaznovani zarad političnih hudodelstev ali pre-greškov, ter dovoljuje polajšanje kazni nekaterim vsednjim hudodelcem.
Francoska poslanska žbornica se je 12. t. m. odprla. Načelnik starosta je republikancem v nagovoru priporočal slogo. Za načelnika je bil zopet izvoljen Floquet; desnica ni glasovala. Za načelnikove namestnike so bili izvoljeni Perier na mesto Devella, ki je stopil v ministerstvo, in prejfi-nji trije namestniki.
Na Španjskem so vsled zadnjega upora zaprli mnogo Zorilinih pristašev.
Ji Carigrada se poroča, da Muktar paša dela na to, da bi sedaj v Egiptu vladajočo vladarsko hišo s prestola paiinol. ali v prid sultanu, ali pa sam sebi. Čuje se, da je Uuktar paša sultanu poročil, da je Egipt v nevarnosti zarad dogodeb v Sudanu in zarad tega, ker bo Angleži v Egiptu zelo sovražen). On meni, da je treba poslati v Egipt turške vojake, ker bode sicer brezvspešno njegovo poslanstvo.
Il Eakire se poroča, da Angleži ne morejo braniti krajev, katere so vsled zadnje zmage zaseli in da so se vsled tega zopet uuaknoli. Upornikom pa je to dalo pogum in zopet na sever prodirajo ob levem Nilovem bregu po cesti iz Darfura; pričakovati je toraj novih bojev.
Mej Italijo in A bis ini j o se prej ali slej uname vojna. Italija se hoče v Afriki širiti. Masavah sam ob sebi nema nobene važnosti i Italiji ne pomnoži ni bogastva ni moči. Italija uže zdaj dela na to, da hi dobila pokroviteljstvo v Abisiniji in Šča-soma popolno vladarstvo. To razodevajo italijanski časniki in zdi se, da vladni krogi pričakujejo, da Abisincl vojno napovedo Italiji in da italijansko poslanstvo zelo mrzlo sprejmd.
V	birmanskem kraljestvu, katero so si še le nedavno podvrgli Angleži, širi se vedno boli vstaja. Dva po prestolu hrepeneča kneza kličeta prebivalce, naj se upro vsiljencem ter sta uže mnogo vojske zbrala. Na severnem vshodu Mandalaja je bil za kralja proglašen princ H'eitim, mož, kateremu teče po Žilib uporniška kri, ker on je sin atrabonosnega vojnega kneza, ki je pred dvajseterni leti upor zoper Angleže vodil ter bil v l«tu 186G usmrten. On z
svojimi trumami uže preti glavnemu mestu, general Whlte se je napotil zoper njega z 1300 vojaki. V okraji Palik, na julnem vshodu Mandalaja pa je bil proklican za kralja princ Biant-Zein iz rodn Alompra; on si je uže postavil prestol na gričih Šan, imenoval ministre, izdal kraljeve ukaze ter pobira davke. Zoper tega prevzame vojskino poveljstvo general Pren-dergast. • Angleži bo birmansko kraljestvo z L..aa pridobili, a teže ga jim bode obdržati.
DOPISI.
Pri sv. Ivan« V tržiškej okolici 11. januvarja. Res čudno je delovanje glede volitev za mestnodelelni znor v našej okolici. Po nekaterih oicrajih razsaja ostali cikorjaŠki duh, a tukaj tak duh nema prostora. Tukaj je pa drug duh napravil neko razprtijo mej našimi volilcl. a upam, da se vse po bratovsko pomiri.
Povod razprtiji je dal sklep občnega zbora Edinosti 6. t. m., da so nekateri volilci brez vedenja lokalnega volilnega odbora svojeglavno predlagali kandidata za III. okraj, ter s tem popolnoma uničili odborovo delovanje.
Mislim, da jaz dobro poznam razmere, potrebe, misli in želje naših volilcev, zato sein skupno z odborom odločil volilni shod zadnjo nedeljo pred volitvijo (17. t. m.) v dvorano RossetJ-ja sklicati. da se odstranijo neljube zmelnjave. Gotovo bi bila tudi za kandidata veča čast v volilnem shodu biti proglašen.
Nekateri Vrdelčani so bili razžaljeni, misleči, da moja izjava za sklicanje volilnega shoda v Rossettovo dvorano nasprotuje koristim društvene krčme, pa temu ni tako. Častno in možko besedo Vam dam, da sem jaz imel srčno Željo, ustreči večini volilcev vsega okraja, zato sem odločil shod v mestu in sicer zjutraj ob 9. uri, ker tam je bolj primerno za Ivan-čane, Vrdelčane, Kolončane in Skorklane, nego popoldne na Vrdeljo hoditi, posebno ker je tudi bilo treba prvi velilni shod na Vrdeli zaradi premalo volilcev odložiti.
Tudi krivična je misel, da okoličani ne smemo v mestu zborovati, toliko ml (tudi na velikem trgu) v mestu, kakor meščani, ako jim drago, lebko v okolici zborujejo.
Jaz se ne hudujem nad ravnanjem onih volilcev, ki so reč zakrivili, ali ial mi je. da zaradi nepravilnega postopanja se meni kot predsedniku volilnega odbora našega okraja od nekaterih učenih pre-tendentov z neolikanimi besedami po krčmah očita, da sem jaz reč zakrivil, pa naj bo, saj pregovor pravi; da nedolžni morajo vedno trpeti.
Naj mi bode še dovoljeno g. dopisniku iz stare Vrdele po bratovsko povedati, da ne bi imeli delati rasločka mej staro ali novo Vrdelo, kajti vsa kontrada se zove Vrdela, fara pa sv. Ivan, zato moramo v vseh rečeh zložni biti, ako hočemo kaj v splošno korist storiti.
Glede poveličanja ohrtnijskega društva sem se jaz mnogo trudil, da bi mnogo veljavnih in premožnih možakov v društvo pristopilo, pa ker slavni odbor omenjenega društva zaradi stroškov ni hotel ali mogel pravil nekoltko popraviti, zato je bilo do zdaj moje delovanje brezvspešno, mislim, da druge nasprotnostl tukaj ni.
Toliko v moje opravičenje in v svarilo slabotnlslečim, učenim in nevednim, prijateljem in neprijateljem.
A. T.....
1» kodanake doline 9. januv.
Ako je kde na božjem širnem svetu letos uboštvo in revščina zaradi vremenskih nesrej minolega leta, gotovo je naša tako uboga fara v prvej vrsti, zaradi toče, po-vodenj itd.
Pri nas je glavnih dohodkov pričakovati edino le o t sadja in vina, obojega pa ni bilo v minoiem letu pri nas skoraj celo nič. Sadja ni bilo niti za domače pobaline, kateri so Še to malo, kar je bilo, zeleno pobrustali. Ako pa govorim o vinu, moram reči, da oni, koji ga ima vsrednj'h letinah 50 do 60 Čebrov (1 čeber 50 boka'o\), ni ga pridelal zadnje leto niti 1 čeber. Ali ni to žalostno? Ubogi naš sicer pridni kmet mora konečno obupat , ako se vsemogočni Bog ne usmili, da mu skoraj da boljših letin, kajti vsled slabih letin se j*-naš- ubogo ljudstvo zakopalo v silne dolgove in kaj bo letos, ko uže zdaj manjši kmetiči nemajo česa jesti — niti zrna ž.t za mletev — za res žalostno!
Najbolj ste bili zadeti po toči in po-vodnji vasi Ćepno m Gorei ji KoŠana, po<ebuo prva ni pri žitu ni semena dobila, in vendar mi ni znano, da hi se bilo tem ubožcem kaj pomagalo, razveo, da se jim je nekaj na davkih odpiralo. Kmet iz Ćepna mi je tako le pravil : Poslali so nam komisijo, da je ogledala in cenila škodo po polju in vinogradih, povzročeno vsled toče, za to komisijo smo dali vsak gospodar 30 kr., a malo koga je doletela sreča, da bi mu bilo na davkih toliko odpuščeno, kolikor je moral za to komisijo dati. Iz tega je torej razvidno, da malim davko-
plačevalcem pač malo ali prav nič ne koristi, pride II komisija egledavat škodo p<? toči ali ne.
Da si je res da sti gori omeejeni vasi zele ubožue, vendar pa bi si prav lahko zdaj v zimskem času popravili svoja pota, posebno od vasi do vasi, da bi se vsaj videlo, kde je pot. Prečestttemu gospodu županu je menda Še v spouilnu, ko je pred dvema letoma vodil volitev podžupana na Cepnem, da sta mu morala dva moža držati voziček, v katerem je sedel, peljajft se v Košmo.
PreČ. g. župan je takrat sam rekel, da po takej poti Se svoj živi dan ni vozli. V kakem, stanu pa j* zdaj prav tista pol doli o i Cepna pod »Z tvod« čez »mučnjlh hriba in pod železnico do zgornje KoŠane, to vedo najbolj tisti, ki po njej vozijo.
Slavno županstvo prav lepo prosimo,, naj zgoraj omenjenima vasema, to je Čepnu in Gorenjej Ko&ani, zaukaže, da to pot po mogočnosti popravijo, da se ne bode uboga živina po njej tako trpinčila — ter da ne bo človek vedno v nevarnosti, da ga voz zmečka.
Konečno mi je Še omeniti, da imamo v Košani zdaj prav |*p nov »križev poU,. tako sta se v novič napravila tudi dva nova stranska altarja, In več drugega v cerkvi. To je živ dokaz, da se naš prešt. gospod župnik neumorno prizadeva, da ne bode nafia farna cerkev zadnja n» Kranjskem.
Toraj, pri v»em uboštvu si naše ljudstvo vendar želi imeti primerno lepo bilo-božjo, ter v ta namen Žrtvuje, karpremore, in tako je prav in lepo; sicer so'se nekateri s prvega p<-eč. g. župniku protivili tako, n. pr. za razširjenje cerkve itd., ali zdaj mu je pa vsa fara hvaležna z t vsako napravo, a ne samo mi, nego tudi zanamci bodo hvaležni g. župniku Matiju Torkarju za njegovo vse hvale vredno delovanje, toraj čast, komur čast.	Nizek.
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Gosp. Josip Cima-dori, vt-emu Trstu znan gospod, ki je prvi v Trstu uvedel omnibuse in je zdaj pri Tra uiway, dobil je zlati križec za zasluge.
Lokalnega odbora 2» IV. okraj, zadnja seja bode v nedeljo na Greti v gostilni pri Škarpi.
Volilni manevri. Lahoni so te dni kupovali glaBove za IV. volilni razred od 5 gl. do 100 gl.; imeli so na nogab kacib 300 agitatorjev, agitirali so vsi mestni sluge in uradniki, in nekatere so kar aretirali in 7. eskorto dveh do treh agitatorjev poslali na volifiče. — Volilne legitimacije so imele tudi take osobe, ki niso volilci; na magistratu so v tein obziru delali uže strašne nepravilnosti. MagMrat je zopet pokazal, da je skoz in skoz rudeč; rudečkarji so iineli vse prosto, suieli so v volilni lokal in povsod; patiijote pa so gonili mestni beriči, kakor divjo zver. Kaj vlada tega ne vidi? Dokler Be bole volilo na magistratu, in bodo tam ukazavali sedanji uradniki, ne bode nikoli moglo oro-dreti pravo menenje v IV. razredu.
Po volitvi vtorek zvečer je bilo ljudstva na tisoče na velikem trgu; rudečkarji bi bili radi demonslravali; ali množica je mirno gledala in bi bila na nje planola, ko bi se bili ganoli, zato pa so bili mirni.
Delniško podporno društvo
dela uže velikanske priprave za svoj veliki ples. ki bode 6. frbruvarja. Gledišče Fenice bode krasno dekorirano pa močno razsvitljeno; plesali pa bodo vrli S koli, kakor lansko leto, »Kolo« v narodnih oblekah raznih Slovanov, okoličani in okoli-čanke v prekrasnej narodnej noši pa bodo plisali stari prekrasni ples »Monfrina«, atarldavni Tržaški narodni ples, katerega uže blizo 50 let ne plešajo več in katerega je mlajši generacija uže popolnoma pozabila. Razen tega bode petje itd. S kratka, ako j«- bil lanski veliki ples kaj posebnega, mora 1 -tošnji še lepši in sijajnejši biti.
I*!e» veteranov, zadnjo soboto je bil jako dnhro obiskan k Ijijbu nf ugodnemu vremenu in snegu. — Čistega dohodka je bilo nekda blizo 2000 gld.
Dve gvezdl repntlcl ste se prikazali na nebu, pa s prostim očevom se zdaj Š* nobena ne vidi, ali od Brede meseca aprila do konca se bost« obe, posebno pa ena prav dobro videla in prikazen bo lep;«; ohe repatici boste blizu skupaj, to bo toliko lepša prikazen, ker bo takrat noč tnmna m se bo ena teh repatic vso noč videla.
Tržaške novosti:
T r žal ki *Sokol» napravi v nedeljo 17, t. m. ob 8. uri zvečer v zgornjih prostorih pri Judtmanu zabavni večer na čast svojemu mnoviozasluŽnemu tajniku g. Josipu DraŠilu. Da bode večer jako zanimljiv porok so nam reditelji gg. Nande, M;ha,. Vekoslav in Viljem.
Kolera v Trstu. Umrl j« zopet kar na nagloma za boleznijo katera je imela nekda vse simptome kolere, rnek ogljar, ki je oglje iz ladij znoseval. Čudno je, da se je uprav ogljarjev prijela k"lera, sicer pa j< v tej zadevi še U preiskava.
£ D I N O ST
Žendarmerijska postaja 86 je te dni odprla v Bazovici. — Deia, dela uajte okoličanom, pa ne žandarjev.
Slovanska opica. Znano je še našim Čitateljem, da je gostilničar Kadunc pred nekaterimi meseci točil pivo na ul ci brezplačno. Ta moi žalibože navadno ne ve, kaj dela in tako so ga tudi v pondelek opijanili trije znani Irredentarii ter ga potem pijanega peljali na magistrat, da je oddal gb«4. katerega so mu oni v roke Utisnoli. Žalostno!
Nesreče. 60 letno ulovo H. Sorllč iz Vrhnike je predvčerajšnjem popoludne na trgu stare mitnice povozil kočija! gosposke ekvjpaže. Povoženo so precej peljali v bol nico. — 37 letni fakin Ant. Bruroat je predvčerajšnjem opoludne po nesreči prav poleg rudečega mosta padel v morje; ker je bila hitra pomoč, mu ni bilo sile.
Nekdanji urednik lista »L'Indipen-dente«, kateri je bil 1>I, leto zaprt v Suben u na Tirolskem zarad Veleizdaje, je prestal svojo kazen in se vrne te dni v Trst ter bone supet sodeloval pri izdajalskem listu
•	L' Indipendente«.
Konji za trik« vojsko. V če.
trte k se je v Trstu za grško vojsko zopet vkrcalo mnogo konj na dveh Lloydovih parnikih. Grška vlada ima veliko silo, ker ja brzo vkrcanje brzojavno zahtevala.
Posojilnica In hranilnica Iftdruge v Kopru bo imela 4. fV bruvaria ob desetih dopoiudne glavni svoj zbor. Naj se tega prvega istrskega slo* vanskega društva, ki je namenjeno kmetu v podporo, udeleži prav mnogo udov i naj pristopijo k njemu vsi boljši posestniki.
Iz Islre nam pišejo: Kolikor več kruti nasprotniki, nestrpljivi L Oioni zatirajo sužuega Slovana v zapufičenej Istri, toliko tolažnjivša je vest, da so možje akoravno v letih starČeki, a navlnšeni mladeniči, ki ljubijo iskreno od ošabnih renegatov zaničevani zato toliko mil jši materin jezik. Takih v [stri jako redkih rodoljubov jeden je velečast. eospod Fran Orlić mnogozaslužni župnik Žminski. Ako tudi 60letm ni se mu ohladila ljubezen no mile majke Slave, ker zadnji škofijski list objavlja radostno novico, da je imenovani vrli narodnjak vpis in tržaški škofijski za-vou v konvikt, v Matico Slovensko, Matico Hrvatsko, društvo svetojeronimsko, v družbo sv. Mohora i to s znamenito svoto 175 fr. Slava tacemu možaku. Bog ga živi na mnogaia leta. Vreden je, da se zabilježi s zlatimi čerkami ime odličnega domoljuba. Da ima tužna Istra n*kaj stotin rodoljubov kakor je preč. g. Orlić bi ne bilo žalovati z nepozabljivlm Jenkom: Britka žalost me prešine — ko se spomnim domovine — vsemu svetu nepoznane — od nikogar spoštovane.
davna obravnava o ugovoru odgovornega urednika goriške »Soče« proti zasegi številke 32. lanskega leta bo pred c. k. go'iško okrožno sodoljo prihodnji Četrtek 21. t. m. in ne v ponedeljek, kakor j*? bib» prej naznanjeno. Zakaj je sodnija dan obravnavi preložila, nam nI znano. Ooravnava bo javna in važna, ker se bo sukala okolo znane ajševske zadeve, zarad katere j - bil list zasežen.
Pijančevanje v Avstriji, v
Londonu j« zborovalo 7. t. m. društvo zdravnikov. Prve predavanje je bilo o statistiki piiančevanja v Avstriji. Konstatiralo se je, da ua Moravsketn spada ena iga-njarija ua 232 prebivalcev, potem da so lansko leto na Dunaji na ulicah pobrali 6555 pijanih osob, in sicer 5771 moških in 784 žeusk h ter jih na policijo odne«ll.
Trgovinska mornarica vse*a sveta. Koncem leta 1885 j* bilo vseh iad.j na jadra 43.692 z 12 867.825 tonami, ia parnikov 8394 z 37.718.601 tono. Naj-več mornarice je imelo A.ngle&ko, in sicer 4852 parnikov z 4.159.003 tonami, in 14.939 ladij a m i na jadra z 4,714.746 tonami; za Angleškim so prvi Francozi, ki so Imeli 505 parnikov in 2173 ladij na jadra.
Trgovina a deklicami. Av-strijsko-ogerski konzul v Bomba ji je poročil, da imajo judi iz Galicije veliko trgovino Z deklicami. Dotični trgovci, ki imajo silno veliko denarja imajo v službi stalne upravnike ter potovalce, klao v popotnih listih zapisani za rokodelce aii de lavce ter so veano na popotovanji. Razen
*	Bo m naj i cvet6 ta nesramna trgovina tudi v Aiekiamiriji, Port-Siidu, Kalknti. Madrasu in Singapore. Da ti trgovci oslepe gosposke, preskrbujejo dekbcam popotne liste tUdI na švicarsko, v Italijo, na Angleško, ali v Hamburg ter jih odpošiljajo po paruikih tujih držav. Vsled tega se ukreuole posebne naredbe, da se ta nesramna trgovina zalan*.
■ Ljubljanski Zvon« prinaša v I. letošnji številki naslednjo vsebino: Go-razd: Tat. — Jo^ip Stare: Prvi sneg. Po vest. — Svojmir: Tri prelje. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 26. Hudo-hica. — .Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. I. Strahomei lu Grimislava, — Ivan Vernovec: Iz domače zgodovine. I. Zabave v stari Ljubljani. — Dr. Fr. J. Celestin: Visaarion Grlgorjevič Belimkij. — Anton Funtek: Pri gozdnem križu. Pesem. — Anton Funtek: Ptičn. Pesem. — A n Irej Fekonja: O pučelkiii slovenske kujiževnoiti. — Ti-
□ ea: Roža in metuljček. — Ivan Kovač: Na domu in grobu Romejeve Julije. — »Garniolia« slika-ja Janeza Šubiča. — Književna poročila: Dr. Janko Babnik: I. Dr. Fr. S. krauss: Sitte und Brauch der Stidslaven.— Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. Pisateljsko podporno društvo. Matica Slovenska. Rudoifmum * Ljubljani. Nesreča slikarja Janeza Subica Rogač. — Naznanilo.
Navod,
kako je napravljati podružnice družbe »9.
Cirila ta Atet»d*.
Podružnica se lahko napravi v vsakem kraji, kjer s« oglasi dvajset udov (g. 4 drujbenth pravil).
DruŽneno vodstvo (za zdaj osnovni odbor) ali njegov poblaščenec skliče te ude na ustanovni podružnični zbor.
Tak zbor je vsaj 24. ur pre i naznaniti politični gosposki t. j. v mestih, kjer je c. kr. policijska direkcija (n. pr. v Trstu in v Gradci) tej; v drugih mestih, ki imajo svoj štatut, njih magistratu, povso t drugod pa c. kr. okr. glavarstvu. Na ustanovnem po iruŽn Čnem zboru izvoli se začasno načelnistvo t. j. nrvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar in blagajnik, ter ako je treba, vsakemu teh dveh po jeden na mestnik. Potem ?e vsprejmejo in potrdijo podružnična pravila po nairtu. Tako je po Iružnica ustanovljena, ter se nje ustanovitev s prošnjo naznani naravnost c. kr. mini^terstvu ea notranje reči.
To prošnjo vloži, ali pooblaščenec družbenega vodstva (za zdaj osnovnega odb<>rs<) ali pa vslei zaprosa začasnega načelništva družbeno vodsdtvo (za zdaj osnovni odbor/
Prošnji do ministerstva, ki ima kolek 50 kr., prilože se podružnična in pravila klavne družbe, vaakatera v petih primer klh. ter se dene na vsako kolek 15 kr.
Će pooblaščenec uloži prošnjo, mora pridejati tudi svoje nanj se glaseče pooblastilo, ki ima kolek 50.; družbeno vodstvo pa priloži zapros poddružuičoega na-ČelniŠtva a kole ko os 15 kr.
Če se pa hoče, da ministeratvo pravni obstanek kake podružnice izrecno potrdi (§. društvenega zakona od 15. novembra 1866), mora se te potrditve v prošnji po-sebe prositi In na jeden primerek podružničnih pravil dejati kolek t gld.
Naj se torej vsak, ki hoče tako pro Šnjo kot pooblaščenec vložiti, obrne pred do družbenega vodstva, da mu pošlje pra. vilno poblastilo. Ako je pa želja, da se podružnična ustanovitev c. kr. minister* stvu naznani po družbenem vodstvu. u«j začasno načelnistvo temu izreče to željo v dopisu, ki ga podpišeta vsaj začizm prvomestnik in tajnik in mu priložita vspre-jeti pravila v petih primerkih.
Ako ministerstvo v Štirib tednih po vloženem naznanilu podružnice ne prepove, ali, ako ono pred odgovori, da je ne zabranjuje (%, 7 društvenega zakoua od 15. novembra 1866J, sme podružnica začeti svoje delovanje.
Opomniti je še, da je tudi treba podružnične nač-lnike v treh dneh pot^m. ko so sa trdno postavljeni, kakor tudi vsaki podružnični zbor naj manj 34 ur pred naznaniti ravno ti-ti politični gosposki, kakor je zgorej rečeno za podružnični ustanovni tbor.
Konečno se nujno opominja, naj se vsaka podružnica, ko je po ministerstvu dovoljena, oziroma ne zabranjena, precej naznani družbenemu vodstvu, da jo dene v svoj izkaz.
Zadnji ptičar kanalski.
Na dau novega leta je zamrl zadnji kaualaki ptičar; kdo ni poznal Pepota TinČevega ?
Živel je veselo in brez skrbi, umrl tudi tako, pa kaj ne bi, saj ni podedoval premoženja po nikomur in spravljal ga tudi ni, da bi mu sive lase delalo. Poleg tičarstva je bil krojač, katero obit je po-sebno zadnja leta B*oj^ga živama opravljal, zakaj pa? to vam naravnost povem — ker ni već ptičev v našrj dolini, da bi jih lovil. Ali kaj vam bom dalje pravil, vsaj vsak In izm^j vas predobro ve, da ptičar, rib"Č. lovec in mnzkant ni nikdar nobeden bogat umrl, ker taka obrt presneto malo nese, da so p t t »ki obrtniki večkrat lačni in Še bolj žejni, ali bi se kdo temu ču<1il?
Tudi Pepo Tii'č ga je rad pil, saj je bil v onin blagih časih, ko so bokal vin a po starem krajcarju pili. Pravil je večkrat, da je za cvanckarco ves dan pil, jedel in plesal, pa mu je kak krajcar v žepu t»stal. Kolikokrat j« trdil, da v njegovem želodcu ima Še vinsko grampo taužent-osemslo in vierindreissigerja!
Kot krojač Je bil imeniten, Šival je za Imenitne osebe p-incev Bacchiochi na Kanalskem gradu Še one presnete hlače »s štafami«, katere ao morale biti napete na životu kot struna na goslih; strojev za šivanje i 1 hotel n k dar rabiti, saj stavil bi bil, da zna b<<lj fino »Stepati«, nego vsak stroj, svoj- ž-venje.
Razen suht-gi in dolzega obraza, tenke postave in dol/.ih nog, dala mu je mati narava še poseben dar, da je plesal in frlel kot ptič na brjuju; ni gabilo njemu
enacega plesalca daleč okoli. Dekleta so ga. dokler ni bil vprežen f zakonaki jarem, zelo rada imela. Enkrat je šlo za stavo, da on more na cinastem krožniku na mizi po »oberštajersko« plesati in tudi dobil jo je. Vse ga je gledalo ter mn zasluženo pohvalo priznalo.
Vsak Človek je tudi slabostim podvržen. Ni ga na tena božjem svetu, ki bi bil brez madeža. Tudi naš Pepo ne. Ko je bil enkrat v Gorici z nekim drugim pri -lateliem, opila sta se skupej do dobrega. Prepir se prične mej drugimi pivci. Hotela sta pomagati pravičnej stranki, ali policija pride in odpelje ju v »kotigo«. Ali Pepo TmČev si je znal hitro pomagati, ko gi je nekoliko vinski duh zapustil, prijel se je za veje bližnega drevesa, zaprt je bil namreč s tovarišem v prvem nastropju — ter po njem se na tla spustil, tako tudi svojemu tovaršu pomagal. Zginola sta kakor »kafra« it Gorice in policija ju je zaman iskala.
Slab kristjan ni bil, Če tudi je enkrat za pokoro dobit, da ne sme tri mesece vina piti. Ali veste, kaj je to, tri meRce vina ne pokusiti, za pivca! Kako je bito to teŠko zanj! Oiem dni ga ni videl noben krčmar, celo mati Serovlnka ne. kder je bil takrat • Štamgastf. Skušnjava, skušnjava, kde je človek, da ne bi ga zapeljala? Ker je Salamonu glavo zmešala, kako bi je pa našemu Pepotu ne t Naj bo z Bogom, mislil st je, vsaj bom videl, kaj pajdaši delajo in deveti dan — korači gori po stopnicah v krčmo. Sedel je za kot k ognju. Mati Serovlnka so bili zelo postrežna duša, posebno, kder je bil cvenk gotov. Pa saj Pepo je zmeraj pošteno plačal. No, Pepo, nagovorili so ga, ali ga prinesemo poliček ? Oh draga botra, bolan sem, bolan, osem dni me uŽe po trebuhu ščiplje, da je joj, vse sem uže poskusil, pa nič ne pomaga, jaz vem, da imate za me »me-dežijo« ali kaj. Še misliti ne smem. — Bog pomagaj, dejali so mati Serovlnka, saj ti rada dam, tamo reci kaj. — Dolgo sta se razgovarjala, naposled mu ven der dobra misel v glavo šine. — Prinesite, pravi, mamka, veliko skledo, zdaj še žlico, tudi bokal cividina, in na to zapoved je bilo vse koj pripravljeno. Vlil je cividin v skledo ter ga začel z Žlico jesti — saj ga ni smel piti — rekoč: Oh preljuba moja botra, to je moja »medeŽja«.
Ali kdor rad pij0, ta tudi rad poje. Še v zadnjih časih nam je zapel, ko smo bili v družbi, kako veaalo. Glas mu je bil u2e hripav, a vse jedno je trdil, da ima glas Čist kot takrat, ko je bil fie fant, in mi, da srno ga zadovolili, pritrdili smo mu to.
Pesmi, katere je rad pel, bile so narodne, ker za časa, ko je še on fantovai, ni bilo pri nas ubranega petja. Hej Pepo, rekli smo mu, zdaj pa zapojmo kako vaših, katera se vam le zljubi. in takoj je bil pripravljen ter pričel:
Konjički škripljajo In voz'jo teško, Ker nnm vince peljajo, K'je močno sladko!
Pa kadar je zapel ono od ljubezni, kako se mu je jela kri pretakati z nova po uže velih žilah, kako mu je obraz po-rudečil. zgrbančeno čelo se spet poravnalo in v kalnih očeh zabliznol žar mladosti I Kdo ne pozna iztnej Kanalcev njegovih pesmi, ki so tako priljubljene, namreč te: Slišal nem en Čuden glas Na onem kraj, potoka, Slišil sem en čud»n glas, Da moja ljubca joka. Ljubca bod' potroštana Nikar se toljk* ne jokaj, Da tvoje drobno srčice O i žalosti ne spokal
Ali pa one:
Na ce3to pej, na zvezde glej Boš vid'la moje kraje itd.
Tudi on* druge:
RajŠ' kob' jest tebe zapustil, Da tii bil 'no drui(o vzel, Rajši grem na konc sveta, Da h' ne bova v»č videla.
V zadnjem Času pa se je vino preveč podražilo, ni mogel toliko zaslužiti, da bi si ga večjo merico privoščil. Švrknol je torej rajši kak »budeljček« žganja, lo se ve da »dritter Klasse«, kakor je on pravil. More ii kdo staremu možu zameriti kaj tacega, saj si je s tem mislil uŽe o.Bl*bele ude krepiti.
Ali tudi nj*mu je Bog odmeril svojo merico — svoj tek. Poklical ga je k sebi na dan novega Ifeta ; v nedeljo popoldne smo ga spremili v oblnem Številu do groba; zakaj bi ga ne, saj je bil čeprav, siromak, vender le poštenjak in veseljak, da se ga bomo še dolgo spominjali, Bodi mu Žemljica lahka 1	—k—
Tržno poročilo.
Kava. — Mirna kupčija po nespremenjenih cenah, Pro lalo se je te dni 2000 vreč Rio po f. 46 do 56 50,600 Vreč San-tos no f. 47 do 56, Jav» Mal. stane f. 58 do 62. Geylom plant. f 87 do 122.
Sladkor. — Vsled neiitfoduih toročil iz Pariza je kupčija postala prav mlahova in so cene šle nazaj. Denes stane sla ikor Pilč v vrečah I. vrste f. 123 do 23.50.
Sadje — Limoni so draži postali, prav tako fige v veucih. Lunom in pouieruiiče
po f. 1.50 do 5, rožiči pulješkl f. 6.50, flge v vencih f. 13 do ti, opaša f. 21 do 23, cvebe Eleme f. 21 do 34, Sultanina f. 23
do 35.
Olje — slabi kupčiji, ker manjkajo naročbe. Nam zno f. 5fi do 78, jedilno f. 38 do 4">.
Petrolje — |e za malenkost dražs postalo. d»*nes Stan" f. 9.9<) do 10.
DomaČi pridelki — fižol rudeči fr. 10, bohinec for. 10.75 do 11, beli fr. 11, koks f. 12 do 12.75, maslo naravno Štajersko fr. 86 do 94.
Žito — slaba kupčija, cene nizke, pšenica levantinska se kupi uže po fr. 9, koruza padovanska f. 6.10 do 6.50.
Les — slabo obrajian, kranjske deske colarc« po f. 40 do 45.
Seno. — Te dni b« je zarad slabega vremena in nezdatnega dovoza tukaj pro* dajalo navadno seno od f 2 do 2.30, denes pa so cene ui^ veliko niže in se dobro konjsko seno prodaja po fr. 1.60 do t.85.
Borano poročilo.
Borsa je aopet oživela in je postala jako optimistična, vsled tega so vsi papirji poskočili, ali državni papirji so postali tako dragi, kakor rio^eiaj še nikoli niso bili. Novo leto je torej dobro z iČelo za avstrijske finance.
Dunajska Borsa
dne 15. januvarja
Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 15	kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 • 25 »
Zlata renta......112 • 60	•
5•/, a vat. r«"«! .... 101 • 15	•
Delnice narodne banke . . 871 > —	»
Kreditne de'^ce .... 298 » 20	•
i ondon 10 lir sterliu . . 126 • 85	•
Napoleon.......— n —	»
C. kr. cekini......10 • 04	■
Kr. državnih mark ... 5 » 9-i	»
S	Vabilo.
Uljudno Vas vabimo k OHČSKMU ZBORU
kateri Ivie \ nemi jo u ne 24.
Januvarja 1886. ob 5 uri popo«
llldlie v <lVor:i!ll
slovanske čitalnioe
(Motite Ferde). Na zdravje ! V Trstu, 31. decembra 1885. Za odbor telovadnega društva *Tri. Sokolu Starosta:	Tajnik:
Josip Mankoč. Josip Drašil.
Dnevni red:
1.	Nagovor staroste.
2.	Poročilo tajnikevo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Poročilo pregledovalcev računov.
5.	Volitev staroste in 8 odbornikov.
6.	Volitev pregledovalcev računov.
7.	PoBanuzni predlogi.
Poslv
h glavnomu zboru »posojilnice in hranilnice vknjižene zadruge z neomejenim poroštvom v Kopru«, koja se bode obdr-žavala na sv. Antonu dne 4. februvurja t, I. ob 10. uri predpoldne se sledečim dnevnim redom:
, 1. Sporočilo tajnikovo o delovanju društva v letu 1885.
2.	Sporočilo na izor8tva o računih zadrug* l-ta 1885.
3.	Volitev odh ra.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Svobo<ini predlogi.
Odbor posojilnice in hranilnice.
V Kopru, 13 januvarja 1886.
Javna zahvala.
Svoj onoj gospodi, koj i «u mi izka~ 7ala svoje prijateljstvo sa podpisi svojih Čestitih iinenab zahvaljujem se ovim putem. Apelirati neču.	Josip pl. Masnac.
Listnica upravuištva!
BI. g. Margon. Da poravnate ves dolg imata Se platiti gl. 2-50. - BI. g. Itažem A. Polj. Po-slali ste nam 1 gld. za 2 meseca pr. leta ter
Eravite. da Vam ni treba več lista pišiljati ; aj naj storimo z oztalim ? — BI. g. A. Mari-nič Kvl&ko — potrjujemo dobitev 3 gl. 35 kr. — BI. g, M Zega K'inai; da poravnate naročnino dol.julija imate platiti Šo 3 gl. — Kdo j« oni »dober moŽ», ki je dve leti vdo-b.val list, kojega smo pošiljuli na naslov: Čitalnica v Stijiiku, Ipava ? prosimo ga, naj nam vsaj nekoliko naročnine vrne, ako ne, bodemo ■ilo ga iskali ter izterjali — BI. g. MeŽnar J. II. Bistrica — znižamo Vam naročnino ua 4 gld. 80 kr. letnik tako, da nam oolŽujete Še 11 gld. 20 kr ; ako n'ste mogli na očnine plačati, imeli ste nam lUt nazaj poslati. — BI. g. Tomšič Josip Skopo — naročnico z prilogo vred Vam znižamo na 5 gld. 80 kr. — Slavno bralno društvo Velike Lašče — prosimo, da nam naročnino za zadnje četrtletje v znesku 1 gld, 00 kr. dopošljete.
400 goldinarjev :„edf;r,r
šitev študij. Da|e se popolno poroštvo. Več pri uredništvu «Edinosii».
Nid več zobobolov.
Voda ta zobe lekarnič ri « G. B. Rovis ozdravi hipoma vs:<k najveČi zobobol, za brani narejenje lartara in gnjiij* zob, ohrani bele, ojači zab rne in čisti ustni dib. Ni p"Odaj v lekarni ROVH C">rso 47 po 50 kr. al' klet.ic >.
EDINOST
posebno*!
c. k. priv. in odlikovane tovarna
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S Lazzaro I B
Prijeten, krepčaten liker, odlikovan se zlalini kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Juniperus co-munia in diirčih željižč napravljeni liker je prijetnega okusa.
J;.ko pospeSuje prebav-Ijcnje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trotu.
Prariaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena (irma, potem po zamahi z grbom m po malem ovitku z autografovano lirmo Romano Vlahov.	2ti — 48—14
Naravno olj o
iz jefer od polenovke (B.ccala). na;izbornej'-e kakovosti, kojega z dobrim vspehom zaukazuj-g > najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovo«ti nanravlja se tu ti železno ali jodoželeznn (fer*ato) olje. Z'loga v lekarni G. R. Rovisa, Corso štev. 47.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BR20 in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno datnlenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake ieke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso ničdruzega, nego škodljiva zmes.
Edini .loruztilonmki hnl-znnt si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčaln« m >či pravico prednosti na>i vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s<i vsakim dnevom veče pružanje po njemu. Ta balntn bogat na delujočih snovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad rije-iwga ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi »ttokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti. zabasatijn, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidni nem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v Črevesju
Steklenica z navodom vred stane !IO novcev.	17—7
GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekar: i G. B Boris, na lieki v lekarni al liedenlore, (t, Gmeiner. v Kornmm v lekarni A. Fran-zoni. v Tominu v lekarni E Palisca.
Opreznost!
Drugi nudj iju sličnim ogl&iuvri :uaje po for. 1.80 i for. 185; ovako pro-te seljačke maje prodajem ji *ail|<> po fr. p > komadu.
Neprodirne proti mrazu in mokroti.
Samo 2 for.
Novoiznajdene, mjboljšc gostotkarc in gork?
BURGER JACKE.
Ni nič bol)legas trpežnejSega, cenejšega i n priležnejlega od teh novo iznaj denih praktičnih meščanskih jopičev za gospode i-i dame. dečke in deklice, katere je mogoče ^ sic biti v sivi, tuji-vi, temno modri in črni barvi in so bile oj vsph oblasti priznane radi.
1.	»vitkosti po vsakim telesu«
2.	tdrženja istomerne doplote».
3.	"prihranjenja druzih dragih oblačil«
4.	V ceno. trpežna, lepa moderna obleka*.
Kdor nosi jeden «meščanski» jopič je najboljše obvarovan za zimo proti mrazu, zategadelj bo te gotovo vsakdo t ad iz tal mali znez°k, kajti s tem vatuje lastne zdra"'". Vfobivajo se tudi:
1900 zimskih Merino volti itih maj vsake vrsti za gospodu, gospe in otroke I. vr-»t for. 1.40, II. vrst for. 1.20.
I SOO zimsk'b merino-volnatih spnd njih hlač vsake barve za gosoode in dame I. kak. for. 1 40, II. kak. po for. 1 20.
IOOO parov močnih in gorkih nogavic; za 3 pare samo for. 1 90.
I?S»0 parov močnih, gorkih, kratkih nogavic za zimo; 3 par« samo for. 1 40.
OOO ženskih spodnjih snkenj triko-", močne in gorke kot k< žuhovjna r krasnimi 3—5 prožnimi bordurami in francoskimi obšn'nm; poprej 5 for, sedaj samo for. I 70
Eiina razprodaja, ki pošilja tudi po poštnem povzetju pri	2—1
Be:
BABI NOVICI
III. Hintere Zollamtsstrasse
Zdravilni plašter
(cerot)-
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tuko zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spr-menile v raku, ustavlja še 'ako močan glavobol, vse bolečine Živcev in revma-J tizna v zglobah, eudelno pomngi v oolnči ah I materinskih i. t.	letu* e>kuš;ij.i z <zvrst-'
nim uspehom, kakor razvidno bo neštevilnih spričalih, kateie «e morejo p kazati vsakemu — dobira se le v lekarni 20-24	Rovin, Corso št. 47.
Nič
vec
kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekarniČarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa nspehi prvih tnk. zdravnikov.
Tu čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri ima dob"r okus in velja en zavoj za M dni OO n.
Omsnjena lenarna izdeluje tudi pile zaprestenje života in proti madrona iz soka neke posebne rastline, knterih uspeh je v dik. posebno pri zaprtem truplu. želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Enaikntlja voljn 30 sold	20—24
P I a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom ln d e b I e j koži — cena 3 plaštrnv za kurja očesa SSO noldov, — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
ndlna zaloga v Trstu v lekarni R. o v i n , v Gorici v lekarni Cristofo.il* tti in Fon toni i v Ajdovšfcini v leknrni G u g 11 e 1 m o.
¥ tej lekarni govori se tudi slovenski.
Vsakoletne bol*7nl, o«ob!to boleZni v nrvihe. božjast. želodečne bolezni, nervozno šumenje v ušesih zbadanje v ušesih i n siabečutje,glavoboli, migrena, bledica, hromo^t ozarav« se irotovo po naSej svetnvnozn^ ni, racijnnalnpj metodi. Pri pljučnih bolezni in naduhi zadobili so po "tiritednera zlravenju na j boljše vspehe. Prosimo da nam točno popišete bolezen in nam pismu zaujljivo pismo poSljet-pr ib živži mu znamko za o'govor. —7
Priatna klinika »Freisal* u. Solnogradu (Astrija).
Trgovina A. Majer-ja
Pivom v stelzenicah
n«nrava na paro LJUBLJANA.
Cesarsko, Exportno in Boek-pivo
v zaboiih z 25 in 5') stekl. 14—52 žele se m logarji v večjih krajeh.
Najboljši
papir za cigaretke
11 — 3G	je pristni
LE HOUBLON
I rane. fabrik lI Ca\vleyev in [fenrjuv \ Parizu
Scari se pred ponarejanjem,
T« |i.ipir ff i'ko prepori>6aJ.i sfoipodjo . ^ ilri. J..I. H..lil K liUtlrlg, K. l.ippiimnn prurudorjl k'-mlje mt duinjik. vsutidiliSću,
[7* rudi njegove imjboljf kakovontl, radi njegove eifttot« in zato. ker v njimi ni nikak«1 drug« Ciiru Ju škodljivu tV.irine,
Ls M mt camtm.
17 Rg« R«rii(*r i PtKIS
Priznano nepokvarjene
izvrstne voščene
SVECE
izielme	3—"i
\\ & R. SEEMANN
v Ljubljani.
Novi inštrument staron^mški Ariston za otroke
preseza vse eimke instrumente po eleganci, lepemu glasu in trajnosti Za k> mad z G sekiricami 10 gld , k dor iioče več sekire, plača za vsako 60 novcev. Razun t<ga |)ri|>jročam svoj* harmonike 4 — in druge muzikalne instrumente.
Ceniki brezplačno iu franko. J N.Trimmel,Wien,Kaiserstrasae 74
Kakor ljubljenca, ki g* povsod radi imajo, nahaja se dandanes i-koro v vsaki družini, pri ubozihin bogatih, lekarniČarja R. Brandt-a švicarske krogljice, ki bo raui svojib izbornih vspehov p-i raznih iioleanih je^er, žolča in hemorojdi itd. izpodrinde vsak drugi pomoček. Vsaka Skatulja (ki je na prodaj po 70 kr. v lekarnah) nosi kot etiketo ne 3"bi bel kril na rudečem polju in podpis R. Brandt-a.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno
zdravilo je prava dobrodejn>i pomočiti nI treba mnogih besedi, <ia se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniŽe ielndRne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti bolezunim nn i jetrih in na r ranici, proti črevesnim boletnim ! in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadl^Ž-nostlh, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo satno omenjiuiih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—38
Prodajejo se v'vseh clavnlh lekarnieah na »vetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristafaletli v Gorict, v Trstu v 1-karnl E. Zanetti i G. B. Rnris, G. B. Farciboschi in M Rarasini. Ena steklenimi stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkor, s katerimi se za volj želje [»o dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Št. 3
H.
I )no 58. januvarja t. 1. oh 1 uri popnludne bode v županskem uradu v Tomuji javna dražba, na katerej se odda prekladanje jednepa kosa skla-dnvne ceste mej Tomajem iti Dutov-iiami.
Klicna cena znaša 2230 fr. JI9 kr. Podjetnik položi 5"ju varščino.
Natančneji poboji in načrt ogleda si leliko vsakodo pri cestnem odborn v Sežani.
1'eKliil odbor
v Sežani 0. januvarja 1886.
II. .Ilahorčlč« načelnik.
a N rt H
a t.	o n	.
2	^	«
m	3	2?
S	Z	s
« t- -5 'a «
^ B 2 'Š 1 2 ^ t .2 h j x a,
Josp. Oabr. Picoli-ju, lekarniČatju v Ljubljani.
Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati Žili	18—50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez pl, Stdckl,
c. k. vltidni svetovalec in dflelno-sanltnet poroBovalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljiihljasskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne mnči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dant< da ne bi kdo prišel k meni, kt me prosi za jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, žnpnik-kan. Plominj. Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paitilje tintonlnflke; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 10U0 košč 5 gld. 2000 6 gld.
Satloilne pattile orotl prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pbičnim,
Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljira 20 kr.
Zeliščni prani airop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani fttirop se rabi z najboljšim uspehom
proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliŽenju, kašlju, bripavostl, dušljivemu kašlju Itd. Odraičetii naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki
dan, otroci ša toliko Zličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vaa druga zdravila ae zmiraj friina dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«p r i a ngeTu»
v LJubljani
na Dunajskej cesti, kder te naročila takoj po poiti proti povzetji izvršujejo.
LjjjSladni izvleček IVANA HOFFA ozdravil me je popolnoma od |n]i jjkj	občnega telesnega opešanja.	jUl
Bt«ede gospe Rentiefe Crolltai*— Ebersware. [■j-j v T3a se resnica razširi potrdim, da sem bila po uživanju Holfovega sladnega iz-m], i-T vlečka iu zdravilnega piva oproščena od občneca tnlesneca opešanja iu da sem po-jjlj polnoma ozdravela
imil
Gospa vdova Golbar, Rentiore. pji Hicssing, januvarja 18^1 llessendorterstrasse 18. !f|a Ker od vseh strani mnogoštevilna zahvalna pisma na gospoda Holfa prihajajo.
čutim se tudi iaz poklicanega pridružili s« tej množini, ki se tako gorko za pridobilo
i V;
izc	_
Lji] Ijivo. Jaz se bodem i nadalje zdravil, da se obvarujem npljivov nevremen, zato pro-
.—. i	*---- .	i	o r	"-"■	--j .....v......	~ ----Y ..... ■ " r -
liti ljeno udruvje 7-ahvaljujejo, zadobljeno po uživanju Rosp. Ivana lloiTa sladnili izdel-JJ1 '^ov. da izrazim mojo zahvalo, po uŽitju 13 steklenic sladijega piva in 1 kil. sladne lili čonolade ozdravljen sem bil od hudepa pljučnega katara. Sladki izdelki deiujo uteš- (uffl
Tjjj sim, da mi jih Še pošljete Izražam vam srčno zahvalo; z spoštovanjem	[Uri]
[jyj|	illnria !»»■*. du Mont, roj. grolinja Batthyany.
Jaz 70 letni starček trpel s> m na životnem opešanju in boleznih v čut' icali
rW toliko na svojej osobi kakor tudi pri mnogih članih kraljevske ro.iliin.', jMTI	Kodanj' it I.	KiiHtenkiold.
Presv kralj gr^ki Jurij imenoval Vas je za dvornepa založnika „kot pripo-znanje izvrstnega Vaš. ga sladnega izvlečka*.
TjLj Od visokorodnega kraljeviča Wales dospela je sledeča depeša.- «Za pr. kralje-^ l^lj viča VVales prosim, da mi takoj pošljete Vašega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. f^J TTL|	Gospod Ivan HofT. radi iznajdenja po njemu imenovanih sladnih /.dra- InL
vilnih. hranilnih izdelkov, c. kr. svetnik, lastnik /latepa križca za zasluge z krono lj] Tjy viteza visocih pruskih in nemških redov, tovarne v Berlinu in Beču. Graben, Brau-
nerstrasse 8	2 — 5
=]_]!	Opomba. Ker se Ivan Hoffovi sladni izdelki ponarejajo, naj pazi na to
ljji| zdravnik in bolnik. — Kot znamnje pristnosti nose pravi Ivan HotTovi izdelki na ■=|l sebi znaniUo (podobo izumitelja Ivan Hofla in tega podpis). vs prodajalnice so polici oblaSčenu za prodajo na drobno z litografovauim barvanim plakatom sJ-	/ailo^c. Trst: Glavna saloga Franc S. Prinz, ulica Anuedotto, potem: J.
IJM Serravallo, C. Zanetti, lekarne iu Ivan Cillia mirodilnica Ponte rosso. G. B. Angeli Ml mirod. Piazža deli« legna. Zagreb: Lekarna k «Salvatoru», Nadbiskupska lekarna iu pJ) Milosrdnih bratov. Hoten: I, Hergneister, Moser, Illing lekar. Kotor: M. Stefinovič, IJjil lek. Reka: Nik. Pavačič. Fr. Jieche., mirod.; G. Prodam Farmacia di Corte, Farma-
eia Arolduoale, Farmacia aUa Šilute, Gorica: G. Ohfiitotolettl. Inomott: lekarna k_
|ji| tirolskemu orlu. Kranj: Franjo Dolenc, Ljubljana: Peter Lasnik, Meran: Fikenscher rjLj "aller, \V v. Pernwerth lek. P ulj: G. B. Wasserm»nn lekarna. Du'*ovnik: Anton yji|
ijši Drobac. Rover gin: K Thaler lek. kura: Canella lek. Šibeni*: P. Bero, pl. Mištura j=4j lekarna. fHalit: Tocial, de Grazlo. Alpinovič inirodilnica. Trient: Cuginl, Larcher, JLlFrlci, Sauloni lek, Zadar: Chr, Mazzocco.

fZjJfZj-i,'
Lastnik urnitv^ . klilN»»>i. — itnatoij • mi^ovnrii
•n... VIK TO H DOLKNC
tiskarna V. DOLENC v Trati.