¦ aH s ihti*«! 11(131 Tečaj III. V četertek 14. svečana (februarja) 1850. jList S. Sonce Svečana. (ifl9Jbo*IO Hi! -----( •^s^gima rojila je Dolgo že dosti, Burja v nas brila je,; Neha naj bošti. Bodi pozdravljeno Sonce prijetno, Trikrat pozdravljeno, Trikrat prijetno. Se naveličal sini V hiši zinir biti Dosti že čičal sim, Vunkej čem i$i. ;j Vidina, vračuje se • Moč ti gorkolna, Vidim, zgubljuje se /ima mrazotna. Sej že minula sta Z ledom sneg taja se, Mesca mrazotna, Kmalo preide, Zimo izrula sta Mraza strahfttna V zgimbo podaja se, Pomlad nam pride. i/. . . •>'¦[ Stopim iz hišice, Nebo je jasno, Bodi pozdravljeno Sonce prijetno, '¦°a Prof mi zabliši se Trikrat pozdravljeno, Sončice krasno. , mi Trikrat prijetno. _________M- rob«™. ta Opomin. Vrednistvo se gosp. Valjavcu za blagovoljno podporo vnovič serčno zahvali. Ker pa med domačimi cvetlicami gotovo še niarsiktera boječa vijolica pod germovjem dije, in se prevelike sramožljivosti ne upa na beli dan; spodbudimo o tej priložnosti vse slovenske mladenče, posebno gospode učence pete in višjih šol v Ljubljani in zunaj Ljubljane, ki kaj pevske žile v sebi čutijo, se v slovenskem pesništvu poskusiti in poskušati, ter prosimo, nam poskušnje v pismih pošiljati z napisom: „Vredništvu Vedeža v Ljubljani (Laibach)." 50 Pesmi, ki bodo kaj veljale, bo dem o dali z veseljem v Ve-dežu natisniti. Toda ne obupnati, ako'ne bode sreča komu prec pervič hotela — morebiti bo drugič, tretjič. Pesmi pa se nam znajo pošiljati brez podpisanega imena, ali po starej navadi z »mišljenim imenom, ali samo s kakšno čerko pravega imena podpisane. Poslednjič še opomnimo, da morajo biti pesmi nedolžne in učencem celo naj nižje šole primerjene. Trednifitvo. Pesem sladek glas. Slajše reči na sveti ni, kakor je pesem lepa. Milo mati poje, ki ziblje dete svoje; med pesmimi dete mehko zaspi. S petjem si otroci kratek čas delajo, kedar veselo procesjo peljajo; ne vejo za revšino tega sveta. Dobre volje si kmetic žvižga in poje, orač na polji, kosec na travniki; v pesmih ne čuti težavnega dela. Prepeva si rokodel med svojim orodjem, in delo mu teče iz pod rok gladko kakor vesela pesem iz serca. Poje gredo serčni vojšaki nad sovražnika v boj; v pesmih njim rase serce. Pevce ino pevke imenitna gospoda ima, da jim vbirajo zložne pesmi na gerla dva, na tri ino štiri, kakor se ji poljubi. V samoti si poje popotnik, da ga ni strah; poje v vozi jetnik, bolnik na postelji svoje dolge noči, ter si žalostni sirotej kalno serce vedri. V s. pesmih se molitva pobožnih kristjanov k nebesom vali; zdaj v veži božji, zdaj v lepi procesji pobožnega petja serce kipi. Ni gostije ne sedmine, ni poštene družine, kjer bi čedne pesmi ne bilo. In tako je prav; saj tudi ptičifca poje, kaj bi človek ne pel? Pesmi le tamo slišati'ni, gder ni poštenih ljudi. Ni jih pa tudi na sveti ljudi, ki bi rajši peli kakor Slovenci, in lepšega dara ne vem, kakor jim čedno pesmico dati. Rečem, da je vreden sto centov zlata, ki nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, da je le vneta brez vsega griha. Kdor kako lepo pesem zna ino jo zapoje, se več obrajta pri poštenih ljudeh, kakor on, ki piti kupuje. Lepa pesem je zlata, draga reč. — si. 51 Kakor ti drugim meriš, tako drugi tebi« (Basen iz Polskega.) Neki kupec misli popotovati, in prosi svojega soseda, da bi mu, dokler se ne verne, cent železa v kleti shranil. Sosed rad dovoli, železo prinesejo v klet in kupec odide. Pa to blago kmalo začne hranivca mikati; polastiti se gaje hotel, in za-se obderžati. Pa kaj kupcu odgovoriti, kadar bode, vernivši se, železo tirjal? Kmalo si izmisli. Popotnik pride nazaj in vpraša koj po železu. „Oh, brate! odgovori sosed, nevem kako se je godilo ž njim, in kar ti povem, bi sam ne verjel, ako bi z vlast-ntm očesom vidil ne bil. Glej! Ko se mi je ono od dne do dne manjše dozdevalo, začnem pazneie pogledovati, kam da se zgublja; kar zagledam nekega jutra neznano veliko podgano, ko je ravno posledne kose grizla." Pri tako neumni in očitni laži kupec lahko ve, da mu je sosed nezvest; vendar se nosi, kakor bi verjel, in gre do-nui. Čez nekaj dni vidi otroke na ulicah igrati, med njimi tudi sosedovega sinka. Zvabi ga prijazno k sebi, in v klet zapre. Starši iščejo deteta, ko ga ni domii bilo, povsod z veliko skerbjo. Nenajdši ga pride oče tudi h kupcu, ter mu toži svojo nesrečo in prosi, če je kaj slišal, da bi povedal. Znabiti, odgovori kupec, ga je sokol vzel; z vlastnim očesom sim ga vidil včeraj nad mojo hišo leteti in neko dete v krempljih nesti. Ni o pravem času tvoja šala, reče na to žalostni oče, kako je tako majhen tič v stanu tako težo nesti? O, zakaj ne, moj sosed? odgovori kupec, ako podgana cent železa snesti more, zakaj bi so • kol otroka ne unesel? Jaz sim lagal, reče zdaj sosed, vzemi železo nazaj! In jaz ti nisem resnice govoril, reče kupec, tvoj sinek je pri meni. — e —. Fido, učeni pes. V Ljubljani je bil pretekli teden, in je še za plačilo vi- diti 8 let star, pa majhen pes rujavkaste dlake, kterega gospodar „Fido, učeni pes" imenuje. Fido zasluži zali 52 res tako imenovan biti; zakaj zna imun več drugih umetnosti tudi tako na pamet računi ti ali rajtati, da mu je malokteri učenček kos. Gospodar je položil pred njega kakšnih 50 popirnatih številk ali cifer. Nato ga vpraša: „Fido! koliko je 3krat 12?" — Fido gre počasi in vzdigne z gobčkom številko 36. — „Ako pa od 36 odšteješ 3krat 6, koliko ti ostane?" — Pes vzdigne 18. — „Ako temu številu prideneš 26, koliko bodeš imel!" — Fido izvleče 44. — Več od 20 takih, različnih računov je brez ninsi 18 pomote zracunil. Tudi je iz premakljivih številk velika števila, postavim: 7600, 8050, 9810 sostavjial, ravno tako iz posameznih čerk imena, ki so mu jih gledavci napovedovali — Modrujejo, da ga je gospodar po dolgem vajenju navadil s samimi očmi natanjko zmeriti, kam da on od precej deleč gleda. V tisto številko ali čerko tedaj, ki je prava, gospodar precej iz deleč gleda; psiček njegov pogled s svojimi izurjenimi očmi zmeri in pravo številko i. t. d. vzdigne. In res je psiček, počasi se tistemu mestico približe-vaje, kamor so bile gospodarjeve oči obernjene, njegove oči skrivaj pogledoval. Drugači tudi skoraj ne more biti, zakaj, kdor hoče računiti, mora misliti; misliti pa pes ne more, ker nima uma. Pa že to je čuda vredno, da more psiček izmed toliko tik ena poleg druge ležečih številk in čerk vselej pravo najti. Nektera nema žival se pač popred kakšne reči nauči, kot nekteri človek, ki. ostane štorkla, deni ga, kamor _______ hočeš. ' Slon brani svojega gospodarja. Že naši stari so nam mnogo pripovesti od slonov zapustili. Tako nam pripoveduje Elijan izgled posebne zvestobe nekega slona. Žlahten Indijanec dobi mladega slona in ga z veliko skerbjo izredi. Slon mu to preveliko skerb s posebnim nagnjenjem poverne, in ne naznani tega samo z nevtrudnim maranjem, ampak tudi z dobrikanjein in 'po- 53 ljubovahjem. Indijanec je večjidel na njem jahal, ga sicer različno rabil, in ga za vsako delo obdaroval. Zato jera-stlo slonovo nagnenje do gospodarja od dne do dne. Kralj Indijanski zve od slonove pripravnosti in marljivosti, in hoče ga od Indijanca imeti. Ta se mu pa vstavlja. Kralj mu žuga, ali Indijanec, ki se ne more od slona ločiti, zbeži ž njim v gore, da bi se kraljevega pošiljanja znebil. Toda zvedo zanj. Kralj pošlje vojšake, da bi ga vjeli. Na zadnje se vsede na verh sterme skale in terdno sklene, se vojšakom do zadnjega dihleja braniti. Vojšaki se spuste nad njega. Jih zaverne, kjer je kamenje in skalovje doli valil. Slon mu čversto pomaga. On se je že pred metati učil..Zgrabi odlomnjene skale in jih proti sovražnikom meče. Vender je Indijanec ranjen in obleži. Vojšaki prila-zijo do skale in hočejo Indijanca prijeti. Zdaj skoči slon divji proti njim, jih mnogo pogazi, z rilcem čez skalo polneče in jim tak strah zasadi, da so drugi pobegnili. Nato poprime zvesti slon svojega ranjenega gospodarja z rilcem, ga milo na pleča položi in nese na mesto, kjer je bil varin. Am. Navratil. Boljša Kratita sprava, kot dolga pravda. Liza je imela pred svojo hišo velik prostor, na kte-rera je v pomladi svoje platno belila. Zraven nje prebiva Katarina. Ker je bila dobra soseda, ji odpusti Liza malo prostora, na njem platno beliti. Ali leto za letom pridobiva Katarina več platna, kakor Liza in nazadnje pokrije večji del prostora ž njim, tako, da zamore Liza poslednjič komaj nekaj kosčekov beliti. Liza ji pametno očita, da je prostor njen, in da ji ga je iz soseske prijaznosti samo nekaj odpustila. Ali Katarina se ne da pogovoriti, pomiriti in prepričati, tiinveč terdi, da ima do pol prostora pravico, ker bi bili na njem že njena stara mati platno sušili. Nazadnje reče Lizi: Ako ti ni prav, pojdi me tožit. Ali Liza, ki ni bila pravdarka, vpraša po svojem možu, koliko bi zapravdali, dokler bi bilo končano. Previdilo se je, da bi bilo treba veliko več plačati, kot je bil ves prostor vreden. Tedaj se misli Li-za s Katarino pogoditi, in ji nekaj prostora odkazati. Ali Katarina ima polovico prostora za svojo vlast. Liza pa iz imenovanega vzroka (uržoha), in da nebi bilo med njo in sosedo sovraštva, blagoserčno odjenja. Obedve ste bile sopet prijatlici, in vsaka obderži svoj denar brez nemira in sovraštva med seboj. A. iV. .•i'n-.' ------------------- ' ;i!**.'.a' Kazni nagle vožnje in jahanja. (^Koncc.J ¦ ___________________________. Nadalje govori postava: „Ce ni voznega vlastnika ([gospodarja) vpričo, ali ako je vpričo, če voznik zoper njegovo prepoved naglo vozi, ravno tako, če kakšen konjski hlapec po močno obi-skovauih krajih sam za se naglo jase ali vozi, naj se voznik, ali hlapec v kazen za 14 dni v ječo zapre. Ko bi pa vtegnil to še enkrat storiti, je kazen dvakrat tolika." „Voznik ali hlapec, ki naprežene vozove, ali konje nevprežene pod milim nebom brez varha pusti, da bi lahko utekli, ali kako drugače škodo napravili, naj dobi, čeravno se ni nikakšna škoda zgodila, pervič deset palic, ako pa to še kterikrat stori, ali če se je zares kakova škoda pripetila, je za en mesec zapreti in poverh še s postom in tepenjem kaznovati." Ker je tepenje zdaj po postavah nehalo, bode pa krivec po spoznanju sodnika zapert, in se po okolišinah še poverh postiti moral. Vtisnite si to dobro v glavice vi, kmetiški, pa tudi vi, gosposki mladenči! Kolikokrat se je že pripetila nesreča, da je kakšen poskakin, ki se je mislil kralja nebes in zemlje, po ulicah le za kratek čas s konji razsajaje, kterega človeka pogazil ali povozil, sosebno otroka ali starega človeka, ki se ne more tako nagla umakniti. Roka, noga, ali kakšen drug ud, ki ga komu stares, ni z zlatom 55 ne srebrom plačati. Ne stori drugemu, kar želiš, da bi drug tebi ne storil. i lUovice za mlade ljudi. (ReHtev življenja in darilu zato.) 19. grudna (decembra) lanskega leta je bila vas Kolo Ternovskega okrožja v Galicii po noči velika povedenj zalila. Jožef Tre-bač in Jožef Savicki, gališka kmeta, sta po svetej zapovedi, ki nam veleva, slehernega človeka brez razločka vere kot sebe ljubiti, izraelsko rodovino — očeta, mater in 4 otroke — strašne smerti v vodi izpod strehe rešila. Nesrečni, revni gospodar jima je nekoliko plačila ponujal; pa ne vzameta ga blagoserčna moža. Te dni pa je nabral na Dunaju neki ravno tako blagi gospod 300 goldinarjev, kterih 200 bodo dobili ti revni ljudje, 1^)0 pa pridna kmeta v dar. . [j (Mladi Imdodelnik.) Ne davno je bil v Wiesba-dnu n^'*N*eTiifke'm 19 let star mladeneč v lOletno ječo očitno Obsojen, ker je neko ženo vmoril. Gerdobnež je sodbo brez kesa, posmehovaje se, poslušal, da je vse po-slušavce zona (groza) in pa tudi velika nevolja čez toliko hudobijo obhajala. (šolska novica.) Že lani v Vedežu oznanjene slovenske bukvice „Mali Blaže" bodo drugo leto v vse začetne šole ha Slovenskem vpeljane. Naše veselje, da se nam je serčna želja spolnila, slovenske mladine pa velika korist, ker se bode iž njih že pervo leto v premilem jeziku maternem toliko lepega, za življenje pogrebnega naučila. Kmet in sini. Basen. ___ Oče vidijo med svojimi sinovi velik prepir; zastonj so jih k zložnosti in ljubezni opominjali. Nekaj drugega si tedaj zmislijo: sesti jim rečejo in prinesti veliko šib. Vse šibe v butaro zvežejo, ter jim jih dajejo zaporedoma, 56 da naj jih vsakteri skusi prelomiti. Ali vsak se je zastonj vpiral, nobenemu jih ni bilo moč prelomiti. Zdaj oče šibe razvežejo in jim jih rečejo po samezi lomiti, in ko bi tre-. nil, so bile vse-rt^hršne. Na to jim oče pravijo: Glejte ljubi sini! to sim vam v izgled dal; dokler boste v ljubezni med saboj združeni, ne bodo vaši sovražniki nič opravili nad vami; ako bodete pa v razpertii in nezlogi, gotovo vam povem, vas bodo zaporedoma pokončali. Zložnost slabe podpira, nezložnost pa lno- i ' mitu iS ,ib9V6q ene podira. <5o fc KpatkdeagBiica. :li!t»«oq itli-jiilij O/Iiic ' — g iiiV9'i .ufrmaVL Oče učenca perve latinske šole pridejo iz kmetov v mesto gospoda učenika prašat, kako se kaj njih sinek uči. Sicer dobro, pravijo učenik, samo v latajnu (to je v latinskem jeziku) je*'slab. Mož pa. ki ni dobro razumel, se začudi: Hm, kako je to? v letanju je bil vedno naj gorji. Učenik. Ni ne, po pravici Vam povem, v latajnu je prav slab. Kmet pa tega ne verjame.,Gre-,vTfai in vka-že sinku, ki je zunaj čakal: Mih ček! poskoči malo tod tam, kakor si včasi doma. Mihec poskoči in leti po cesti, daje bilo kaj. No, gospod učenik! ali ga vidite! — pa pravite, da ni dober v letanju. — Zdaj še le so gospod učenik očeta razumeli in jim to reč razložili. Slovensko-ilirski slovnik. i obod ___ a«H9V Ble-zo, verojatno. Blisk, blisk, munja. Bliskanje, blistanje. Bliskali še, blistati se. Blišati, bleštiti, Blišiv, zablestan. Blišoba (bliščoba}, blesk. Blizo, blizo. Bližali se, približki se. Bližen, bližanj. Bliiina, bližina. Blod, blud. Blodin, bliidan. Blodili^ bliiditi. Bob, bob. Boben, bubanj. Bobnar, bubnjar. Bobnali, bubnati. Bobneli, bubnuti. Bodalo, bodalica, bodež. Bodeč, bodac. Bodljaji, griža (kolik> Bog, bog. Bogaboječ, bogabojan. Bogastvo, bogatstvo. Bogal, bogat. ii i*a' Založnica itozalija Egcr. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.