PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE aTATELJE PROLETAREC Mašilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosveine >1*. OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1935. katotd M (Uh mIIm, Dn. t, 1M7. •( t K« pu«' aHkt al undfr Um Act «1 Coa«rr»» ol Martli S. Uit. CHICAGO 23, ILL., 11. OKTOBRA (Octobcr 11), 1914. Mi^hed W««Kly »i 2801 S. Lawnd*le Av«. •t« LETO— * oL. XXXIX. V FRANCIJI bo v marsikakem kraju sa sidarje in druge stavbne delavce veliko prilošnosti ta zaposlitve, de Jih bo imel kdo s čem plačati. Gornje je slika is porušenega mesta St. Lo. Cerkev na levi je ena ismed najbolj ohranjenih v vsem mesta. Večina drugih je povsem v rasvalinah. Zavezniki še brez pravega načrta za bodoči mir KRIŽAJOČI SE INTERESI NA KONFERENCI V DUMBERT0N OAKSU. — CHURCHILL NA SESTANKU S STALINOM. — MEJE IN "SFERE VPLIVA" VZROK MNOGIM NES0GLASJAM Kadar so posamezniki ali pajzilo. Tu ji jc bližnjica v Indij-vlade v stiski pred skupno ne- &Ki ocean. ZT^-JZr P°fbnVPik° Drew Pearson. ki v svoji ko- ohramhn t^ Th ? SkvPn° loni >« v r.diu del« VtU. di im« TQda trdnOSt n),hOV.e vpogled v mnoge skrivnosti i frTrl P,a JTT POJCma l ameriški in drugih vladah, pra- Z, lS t\ "cvarn°st vi. da VVashinglon ni s to ak-proti kateri je bilo treba enotne " akcije, izgineva. v l niki Francozi sumijo, da jih porivajo v državo "'drugega reda" List "Franc Tireur", ki |e bil eden amed glasil francoskega podtalnega gibanja proti nemški okupacijski armadi.in vladi v Vichy|u, prijema v eni svojih nedavnih številk ameriško in angleško vlado, ker odklanjata priznanje de Gaullovemu režimu, dočim je postala Umbertova vlada v Italiji polnopravna in ji obetajo, da bo kmalu smatrana ne le za sobo evnico temveč tudi za zaveznico. Sploh se vsa francoska republikanska javnost pritožuje nad tem zapostavljanjem Upala je, da ji bo dala oporo vlada v Moskvi, a tudi od tam prihajajo za De Gaulleovo Francijo neugodni glasovi, baje zato, ker Moskvi ni na tem, da bi drezala v ameriško in angleško politiko, kar se Francije tiče. Francoski listi vprašujejo, kako to, da ima Italija v očeh zaveznikov več veljave, kakor pa Franci a Isti list pravi, da iz tega kar se dogaja, je sklepati, da bo zaveznikom rumunsko vlada, ki je nasledila Antonescuja, prav lahko priznati, pa bolgarsko in potem madžarsko ter novo berlinsko, ko se ustanovi, francoska pa bo v očeh ameriškega državnega departmenta s pritrditvijo angleške vlade še vedno smatrana le za "začasni osvobodilni odbor". List "Resistance" pa pravi : "Francija ne razume, čemu ta politika napram nji. Ali se morda odlaga priznati njeno vlado za pravoveljavno zato, ker se misli s Francijo postopati kot z državo drugega reda in na mirovni konferenci zadušiti njene pravice in interese?" Zavezniška politika z ozirom na odnosaje z de Gaulleom ni edino čudno poglavje v naši diplomaciji. Konferenca državnikov, ki so te dni zaključili svoja posvetovanja v Dumberton Oaksu pri Wash-ingtonu, fe pokozala, da je o trajnem rtttru taglje govoriti in ga obljubljati, kot pa ga zgraditi. Dokler imperializem ostane se novemu miru ne more obetati kaj prida boljšega, kot kar se mu je pri-godilo po prejšnji vojni. Nase vojne izgube segajo že do pol-milijonske številke Do dne 5. oktobra »o znašale izgube ameriške bojne sile na vseh bojiščih 417,085 moi. Ker pa so naie čete bai sedaj, bodisi na Pacifiku ali pa na zapadni fronti, v ofenzivi, je naravno, da se ie omenjeno število precej zvišalo. Od počctka našega vstopa v vojno pa do 5. oktobra je bflo po podatkih, ki jih je objavil vojni tajnik Stimson, v armadi 68,568 ubitih, 185,921 ranjenih, 45,000 pogrešanih ,,, 51,316 ujetih. Izmed ranjenih se jih je 84,379 vrnilo nazai na bojišča. Bojna mornarica te dežele je imela v istem času 65,792 izgub, izmed teh 25.963 abitih, 25,588 ranjenih, 9.761 pogrešanih in 4,480 ujetih. Vojni tajnik Stimson je ob istem času objavil tudi naše izgube v Italiji. Od kar smo jo in-| vadirali, pa do 25. sept., smo izgubili na italijanskih bojiščih 82,111 mož. To se pravi, skupno z ranjenci, ubitimi in ujetimi. Letalci tu niso všteti, pač pa le kopna armada. Izmed teh je padlo v Italiji 15.889 naših vojakov. 56.178 je bilo ranjenih in 10,044 je pogrešanih. ZABAVA DRUŠTVA NADE ŠT. 102 SN*J Prihodnjo soboto se vrši v Chicagu v dvorani SNPJ zabava ženskega društva Nada št. 102 SNPJ. Igranje se prične ob 8 zvečer. Potem bo plesna zabava. Vstopnice so po 50c, in oddan bo dobitek. Stari vzroki ovira bodočemu miru cijo Rusije in Anglije na Balka- p - f "" sui^T^b. 1SANS aj*1™ za sodelovanje pri tri vlade obrniti vso oboroženo Toliko bolj pa prihajajo na dan stare in nove ambicije posameznih dežel, tekma za stra- silo direktno proti Nemčiji, kajti le na ta način bo čimprej poražena in s tem bodo vse od nje tegične pozicije na morju, v sve-1 P^i^mljene dežele avtomati-tovni trgovini in sedaj v zrako- jČn° <*vobojene. plovstvu, zahteve za "strategi ! Vprašanje jugoslovanskega ene meje , za sfere vpliva" in ! primorja tekma za kontrolo nad oljem in _ „ drugimi naravnimi bogastvi To-' vPrasane mcJ na Balkanu bo jej vse tako, kakor poprej vsled PomanJkanja volje med Celo mala Grčija oziroma ! balkanski™ deželami za spora njena vlada, zanieva boljše'zum ,n sode,ovanJe la^ko spet "varnostne meje", kot pa jih je !zcga ' velosl1 2fl pridobivanje imela, in dobi jih lahko le na j vpliva v eni ali drugi. Posebno račun drugih dežel, v tem oziru Itailj? je aktlvna- Ko 50 poroča- |na stroške Albanije in Bolgari- 11 ° Tltovi lzjavi' da J"g°slavija zahteva Istro, Zader, Reko. in slovensko primorje s Trstom vred, so italijanski propagandisti — libčralrti in klerikalni — pospešili svojo propagando, da ti kraji spadajo zgodovinsko, jezikovno in kulturno italijanski državi. Klerikalni politiki v Italiji ob (Nadaljevanje na 4. strani.) zbiranju in odpošiljanju blaga Gre se za materijalno pomoč staremu kraju. SANS sodeluje v tej akciji. Pri zbiranju oblačil vas prosi, da se ravnate po sledečih navodilih: Ig** z odmerki — Kavo se bo spet prodajalo na odmerke! Kdo to pravi! Vladni uradniki! Halo, in gospodinje spet teko v trgovine in kupujejo kavo. Ker je ne dobe v eni dovolj, hajd v drugo itd. Ko so prodajalne marsikje izpraznjene, pa pove direktor Byrnes. ki se peča z odmerki, da sc bo kave tudi v bodoče lahko dobilo kolikor jo bo kdo hotel. A v malih krajih, pa tudi v 1. 3. Oblačila naj bodo sorti rana po redo, to je. za moške nekaterih velikih, so špekulanti skupaj, enako ženska oblačila vsled nerodnosti' vladnih urad- za otroke posebej in ob enem nikov, ki ne pazijo, kaj govore, težka oblačila zase in lahka po- spet veliko zaslužili. Ne zbirajte .preponošene 8e*>ej obleke, ki ni več za rabo. Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrpano. Gumbi in druge zapone morajo biti v dobrem stanju,' pod vlaka pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stanju, ko dospe v Jugoslavijo, da se ga lahko takoj nosi. 2. S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor, da bo za čiščenje računala po teži in ne od kosa Ker oblačil ni treba likati, se jih lahko očisti na debelo, to je v culah ali zvež-njih. Uredi in poravna se jo lahko po čiščenju. Kdor zamore. naj da obleko čistiti predno jo izroči pobiralcu ali pobiralki. je. Zahteva kar celo tretjino Albanije in en njen otok Albanski osvobodilni odbor je pri zavezniških vladah že vložil svoj protest. Bolgarija zaščitena A iz Kaira so prišli glasovi, da na račun Bolgarije ne dobi nič: pač pa. da bo sovjetska armada zasedla grško Tracijo in jo upravljala, dokler se sporno vprašanje o nji ne reši na mirovni konferenci. Angleški listi so to vest objavili "v presenečenju posebno še, ker je poveljstvo sovjetske armade v Bolgari angleški in ameriški vojaški komisiji v Sofiji naročilo, da naj se poslovite. Odšle sta v Turčijo Vladne kroge v Londonu in v VVashingtonu je to presenetilo. Tekma za vpliv nad Balkanom Čim je rdeča armada iztrgala Humunijo iz nemškega zaveznica ln j0 pognala v vojno proti Hitlerju, je pospešila svoje prošnje dalje proti Jugoslaviji ln na Madžarsko. Bolgarija pa v njenih rokah. samo sezono gob, ki rastejo, Angleži pa so izkrcali svoje ! kjer je deževje. _____________ ...... <( v (,r"Ji Grško ima Angli- Dasi se davki stalno višajo in priti v službe, je mogoče ohlju-i" ČLZf 8V0*im vpHvom »e bodo v bodoče, vzlic temu hiti vse, kar se domislijo in kar kdo hoče. Tistim, ki so ie v ura* dih, tega ni mogoče, toda so faz. sipali s obljubami prav tako pred 4. leti, ali kadar te so bili Zaboji naj bodo odposla- Rusija obljubila Titu ni s predplačano prevoznino na: 500,000 ton Žita War Relief Fund of Americans ' of South Slavic Descent, 282 Angleški radio je po radiu Svo- Ninth Ave., New York. N. Y. bodne Jugoslavije minuli teden 5. Sporočite SANSu pisme- P°snel vest* da ie Rusiia obl^u' no, kaj ste poslali, kedaj, koliko funtov in položaj (stara obleka, nova, moška, ženska itd.) Slovenski amer. narodni svet, 3935 W. 26th St., Chicago. III. U. of Wis. imo armado diiakov V tem semestru se je vpisala v wisconsinsko vseučilišče v Madisonu 1,800 novih dijakov, vseh skupaj, z vojaškimi vred. pa je 8,500 Sezona gob, obljub in "ljudskih" prijateljev - Ae par tednov je do 7. novem-, Roosevelt tega sedaj ne ob- prvič izvoljeni. Čudno, da se volilci po vseh bra Ampak v teh dneh se bo ljublja več, ker je v vladi in ve,! Republikanski predsedniški teh skušnjah še vedno ne znaj-Ijudstvu nasulo na shodih, v ra- da bo visoke davke treba plače- kandidat Dewey je 3. oktobra dejo in rajše slede goljufivim diu in v tisku več obljub kakor vati še kdo ve koliko let. Mno- obljubil drastično znižati dav- obljubam, kakor na da bi sc skozi vsa štiri minula leta. gi menijo, da se bo nekega dne ke. Ce bo izvoljen, jih bo v res- rpomnili na prejšnja slična obe- Predsedniške volitve so nam- vojne bonde sploh preklicalo in niči zvišal, kot jih ho njegov tanj« reč nekaj tednov pred otvorit- dolgovi bodo zbrisani. Predsed- tekmec. Za socializacijo nista. Mar naj bi rajše verjeli, da vijo volišč sezona samih obe- nik zagotavlja da tisti, ki s tem torej morata po dohodke v ljud- ne demokratska ne republikan-tanj. Pravzaprav vsake volitve strašijo, nimajo dobrih name- ske žepe. sk« stranka nimata nobenega v tej deželi, a nobene ne toliko) nov. Ampak dejstvo je, da ker | Enako nesmiselno je obljub- določnega načrta za povojno re- llelifni problem setlaj najbolj v ospredju FRANK ZAITZ H. V drugem delu seje ZOJSA 22. sept. v Pittsburghu so člani razpravljali samo o relifu. Na prvi seji istega dne se je, kot že poročano, rešilo razne zadeve ZOJSA in se mu izvolilo nov odbor, ob enem se je razpravljalo o predlogu, da se pod pokroviteljstvom ZOJSA ustanovi skupno jugoslovansko relifno akcijo. Predsednik HBZ Ivan Butkovič je prečital izjavo gl. odbora, iz katere je jasno, da misli Zajednica nadaljevati z relifno akcijo na svojo roko. To iziavo . je zagovarjal na seji ZOJSA pred kritiki poleg 3ut-koviča pod predsednik H. B. Z. John Ladešič, ki je bil zelo oster in robat v svojih izrazih. Predsednik seje Adamič je rekel, da se mu čudi na takem ieziku. Na seji gl. odbora HBZ je glasovalo 7 odbornikov za stališče, kot sta ga zagovarjala Butkovič in Ladešič, pet odbornikov pa za skupno jugoslovansko relifno akcijo. O tem se je v hrvatskem tisku vršilo precej polemike in spor v njemu se nadaljuje. "Narodni glasnik" meni, da bi se ga naj rešilo s tem, da naj denar, ki ga ie HBZ dosedaj nabrala v relifni sklad, ostane pod njenim pokroviteljstvom, a v bodoče pa deluje enotno v skupnem relifnem odboru. Bolj eks-tremni opazovalci pa zahtevajo, da naj Zajednica nabrani denar izroči skupni ajcciji Združenega odbora v New Yorku. Na prvi in drugi seji omenjenega dne sem poudarjal, da je skupna akcija lahko res skupna edino v smislu iskrenega sporazuma, a u videl sem. da ga med Hrvati na tem zborovanju ne bo še mogoče doseči. Glede skupne akcije med Slovenci sem priporočal, da naj odbor takoj po ustanovitvi nove relifne akcije stopi v zvezo z JPO-SS v svrho sporazuma, a par navzočih Hrvatov in drugih je mislilo, da je moj namen zavlačevati ustanovitev sktipnega relifa in izvolitev odbora — torej je bilo sklenjeno, da se z delom pod novo firmo takoj prične. Imenuje se "War Fund Relief of Americans of South Slavic Descent". Ime se mi ne zdi privlačno, toda označuje pomen in namen te akcije. Urad ima isti kot ZOJSA (1010 Park Ave., Nevv York 28, N. Y.) V brzojavu z dne 27. sept. je jugoslovanskemu tisku sporočil, da sedaj ne bo še poslal direktnega apela za zbiranje denarnih prispevkov, ker je v teku kampanja za Community and War Fund. Lahko pa zbirajo prispevke posamezniki in jih mu pošljejo. Nabira pa se takoj obleka, ki bo poslana v Jugoslavijo ob prvi priložnosti. Naslov skupnega relifa za pošiljanje obleke je 282 Ninth Ave., Nevv York, N. Y. Tu je namreč skladišče. V poročilu prejšnji teden je Mirko G. Kuhel kot Sansov tajnik apeliral na vse Sansove podružnice in vso slovensko javnost. naj akcijo za zbiranje finančnih sredstev nemudoma organizira, nabrani denar naj se pošlje Sansu, ki bo vodil račt*-ne o vseh prejemkih in jih pri-občal v listih, denar pa v večjih vsotah odpošiljal relifni akciji Združ. odbora v Nevv York. Ta teden pa je razposlal odbor JPO-SS (V. Cainkar predsednik. Joseph Zalar tajnik, Leo Jurjovec blagajnik) slovenskemu tisku svoj apel, v katerem enako poziva rojake na po-spešenje relifne akcije, nabrani denar pa naj se, kakor doslej, pošilja glavnemu blagajniku JPO-SS Leo Jurjovcu, 1840 w. 22nd PI., Chicago 8, IU. Apela v tej številki nismo mogli priobčiti, ker ga v tiskarni niso utegnili postaviti. A smisel apela je tu naveden. Ta dva klica za zbiranje prispevkov med našim ljudstvom v javnosti ne moreta napraviti ugodnega vtisa, ker eden apelira za prispevke uradu Združenega odbora v Nevv Yorku, ki se jih naj pošilja skozi SANS, drugi pa. da se naj jih pošilja JPO-SS. - Torej ni bilo tako napačno, ko sem v Pittsburghu apeliral, da se bo doseglo za skupnost več, ako*se rajše prej saj Slovenci sporazumemo, namesto da se še bolj delimo, pa bi pp-tem enotno veliko več dosegli, 'Nadaljevanje na 5. strani.) bila jugoslovanskemu svetu narodne osvoboditve v pomoč gla-dnim 500,000 ton pšenice. To bo zelo izdatna podpora, ako je vest zanesljiva. Dvom je v tem, da je velik del Rusije vsled dolge nemške okupacije, razdejanja in opustošenja sam potreben podpore. Proletarec slufti edino delavcem bi njihovim bojem sa pravice. V sa-trrno ne pričakuje drugega kot da ra naročajo in čitajo. kot kadar si volimo predsednika republike. V jesen vsako četrto leto imamo torej tudi sezono obetanj. ne vse dolgove samemu sebi dolgu-jemo, bo prav tako enostavno, ako si jih naenkrat brišemo, ali Ijatl čimprejšnjo demobilizaci- konstrukcijo in zato samo "ob- jo, češ, ako bo ostal Roosevelt I juhi jati", kakor v vsakem vo- »•• , tl , , I J ** v Beli hiši. bo naša armada lilnem boju, ne da bi kaj mislili pa si lih le z nadaljnimi davki ie dolgo na bojiftčih, a če pa ga dati. Kajti kar ena ali druga da, polagoma vračamo. Kandidatom, ki šele skušajo ... 1 " « ""J"" »pu»UIH »"«» » ------ " ntrol°- Potrebna ji je vsled Dewey in njegovi pomočniki , oje strategične važnosti v Sre- obljubljajo znižanje davkov ,/f'ttiju, ki ga Velika Britani-1 korporacijam, delavcem in matrn ™ "vojo življenjsko i f ploh vsem drugim. vržemo ven, pridejo naši fantje je vedno v korist privilegirane- kmalu domov. ga »loja, delavci in farmarji pa Enako bedasto obljubljajo vse dobe drobtine. »orte "social securitjr", dočim Takof po 7. novembru bodo jo v kongresu pristaši obeh obljube pozabljene in delavci v strank omalovažujejo in izpod- industriji in na kmetijah pa bo- kopavajo tla, da bi ja timmanj do vrženi v negotovost, kakor pomenila in zalegla. zmerom. Prvih dve sto se že oglasilo, - Delo za list mora naprej Iz izkaza dvestoterih v tej številki je razvidno, da jih manjka še osem do določenega števila, dočim znaša dosedaj prispevana vsota že nad kvoto, ker so nekateri prispevali več kot pa minimalni znesek. Nedvomno bo število prispevateljev ta teden preseglo številko 200, torej je bila ta akcija popoln uspeh. To seveda ne pomeni, da se z delom preneha, kajti taki prispevki so bili listu potrebni od kar izhaja, toda vsaka akcija zanj, ki smo jo podvzeli, ni bila tako uspešna, kakor je ta. Upravnik je na seji uprave dne 6. oktobra poročal, da naraica tudi število naročnikov, ampak treba bi jih bi|o veliko več, predno bi bilo mogoče list vzdržavati zgolj z naročnino, posebno ker nimamo cjlasov. Iz poročil zastopnikov in drugih prijateljev lista sklepamo, da bodo z agitacijo v prid Proletarca na* daljevali, ker se zavedajo, da je delavstvu potreben. Ustanovljen je bil, da pomaga v borbi za delavske koristi, da služi ljudski izobrazbi in da razkriva namene ter posledice reakcije, izkoriščevalcev in nazadnjaštva sploh. Proletorec je ves čas odkrit glasnik socialističnih naukov. Tak ostane. In zaradi tega ga naše zavedno delavstvo tudi podpira. Proletarec, October II, ltM4. JL PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isd*j* JM|oiluT«mk« D«U«ika Tiikoft« Draiba, Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan xa celo leto #3.0o; za pol leta $1.11; ta četrt leta 91.00. Inotemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi uiurajo biti v natem uradu najposneje do poadeljka popoldne za prloMitev t številki tekočega tedna. i' R O L E T A R E Č Publuhed every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publiahing Co., Inc. Eatabliahed 1906. Editor..__________________ Business Manager_____ .........Frank Zaitz Charles Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: Jnitvd States: One Year $4.00; Siz Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countrus. One Year $3.50; Siz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Uiwndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 "Komunizem" za žotjo v volilni kampanji Predsednik Roosevelt je na napade republikancev glede komunistov v svojem kampanjskem govoru v radiu dne 5. oktobra med drugim tole izjavil: _ "Jaz nisem še nikoli iskal, niti mi ni dobrodošla, podpora kateregakoli posameznika ali skupine, ki je obvezana služiti komunizmu, ali fašizmu, ali katerikoli drugi tuji (foreign) ideologiji, ki bi izpodkopavala ameriški sistem vlade, ali ameriški sistem svobodnega, tekmujočega podjetništva in privatne svojine." V istem govoru je udaril po tistih reakcionarjih. katerim je "komunist" vsakdo, ki deluje za mednarodno sodelovanje ii^za socialno skrbstvo. K obsodbi podpore, ki mu jo daje v tej kampanji Browder s svojo družbo komunistov, je dostavil, da kar se Rusije tiče, je on za prijateljstvo med njo in to deželo in za sodelovanje med njima sedaj in v utrjevanju miru po vojni. % Neprijetno za komuniste je, ker jih je vzporedil v isto vrsto kakor fašiste. Vendar pa bodo še agitirali za njegovo izvolitev, pa če je to njemu in drugim demokratskim veljakom všeč ali ne. Tudi Sidney Hillman izjavlja, da je bil zmerom proti komunistom in je sedaj, a vzlic temu sodelujejo v njegovem političnem odboru, ki agitira za Roosevelta. Roosevelt s svojo izjavo nasprotnikov ni "potolažil", ker bi bili proti njemu neglede kje bi bil Browder, kakor so bili pred štirimi leti, dasi so takrat komunisti Roosevelta napadali, češ, da nas tira v "imperialistično vojno", kakor so ga napadali izolacio- 1 tisti in drugi zaradi njegove vnanje in notranje politike ter njegovih napadov na Mussolini j a in Hitlerja. Tudi pakt med Rusijo in Hitlerjem je takrat ostro obsodil. Ljudje so večinoma že pozabili, kaj so komunisti govorili o Rooseveltu od avgusta 1939 do junija 1941, zato sedaj Dewey in njegovi prvaki lahko "dokazujejo", da vodi deželo čezdalje bolj v pogubo, ker gladi pota "komunizmu" in s tem v uničenje ameriškega gospodarskega sistema in svobodščin. Resnica je, da nima od leta 1932 dalje za otmitev ameriškega kapitalizma, ki so ga sedaj prekrstili v*"free enterprise", nihče večjih zaslug kakor Roosevelt. In res je, da on veruje v tako gospodarsko uredbo, kakršna je v tej deželi, in jo podpira v Italiji, v Franciji in kjerkoli more. * Sedanje vpitje o "komunizmu" je torej volilcem le pesek v oči. Značilna je ob enem Rooseveltova izjava v omenjenem govoru, da je on nasproten ne samo komunizmu in fašizmu, ampak tudi vsaki drugi "tuji" ideologiji, ki bi izpodkopavala ameriški "free enterprise" in načelo privatne svojine. Ameriški kapitali-i propagandisti so tudi socialistično stranko zmerom označe-za oznanjevalko "tuje ideologije*" in s tem obsojali in se bo-proti vsem tistim, ki so propagirali socializem, ali kot pravimo sedaj, za demokratični socializem. Socialistična stranka ima seveda svoje kandidate, torej se Rooseveltova obsodba "tujih ideologij" nje ne tiče, zadene pa tiste bivše njene člane in pa SDF, ki zdaj agitirajo zanj, ako ob enem še delujejo za socializem, namesto za "free enterprise". Komunisti, ki so imeli od ustanovitve svojega gibanja 1. 1919 v tej deželi že vsake sorte stališča, so se letos izrekli za enotnost 2 vsemi, ki so za poraz Hitlerja in ob enem na svoji konvenciji izjavili, da prenehajo s propagando za socializem, ker ta dežela še ni zrela zanj; za Roosevelta pa agitirajo, ker v sedanji vojni deluje, da Sovj. unija prejema od tu kolikor mogoče materijalne podpore. Liberalci so za Roosevelta, ker se zanašajo, da bo nadaljeval s politiko mednarodne vzajemnosti in demokracijo, dočim se Deweyja boje, ker ga podpirajo izojacionisti in reakcionarji vseh vrst, dasi jih je tudi v demokratski stranki v izobilju. Sicer pa, čemu v tej kampanji toliko ovitkov in prerekanja o "komunizmu"? Mai* iz bojazni pred Browtferjem, ki agittra za demokratski tiket? Republikanski in demokratski toriji dobro vedo, da komunistov v tej deželi ni "kot listja in trave" — saj so se predsedniških volitev udeleževali že s svojimi kandidati. Tudi vedo, da je ogromna večina tistih liberalcev, ki jih oni označujejo za "komuniste" le za socialne reforme ter za več demokracije, in le majhen odstotek med njimi je takih, ki res delujejo na svoj način za pre-uredbo ameriškega gospodarskega sistema v demokratični socializem. Toda svojstvo reakcionarjev je, da se boje vsakega, ki je proti interesom izkoriščevalcev, ker s tem izpodkopava "private enterprise" in pa "svetost privatne svojine". In boje se, da se ti ljudje nekega dne združijo v svoji stranki namesto da bi delovali v strankama posedujočega sloja, kakor sedaj. Posebno pa se boje, da se organizirano delavstvo morda že kmalu po letošnjih volitvah odloči za samostojno politično akcijo.. Kajti tedaj bo "free enterprise", to se pravi, sistem izkoriščanja za privatni profit, res dobil resnega, nevarnega nasprotnika. JOŠKO OVEN: RAZGOVORI TtlE tO.MMt NITY AND WAR FI ND pomaga poleg stotisočem doma in v tujini tudi vojnim ujetnikom. tn pa žrtvam fašizma v koncentracijskih kempah. Kampanja za zbiranje doneskov njim v pomoč se naiiljnjfc.------------------------------—------— ---------------- KATKA ZUPANČIČ IVERI Knjiga "Mein Kampf" Ni važno, kdo jo je spisal ali jo pomagal spisati. Važno pa je. kako je b^a ta knjiga sprejeta od nemškega ljudstva. Hitler takrat še ni bil diktator, ampak le siten in kričav piščanec, ki so ga morali vtakniti v kurnik, to je, v ječo. ker je delal preveč zdražbe na nemškem dvorišču. Toda v kurniku ni spal, marveč je tuhtal. S ko-korikanjem v pivnicah in z odrov ni nič. S tiskano besedo bi dosegel hitrejši, večji in trajnejši uspeh Časopisi mu niso na razpolago. Torej knjiga! Nemčija si išče Fiihrerja; Fiih-rer je on — pa ga ne vidi, ker ga ne pozna. V knjigi ji bo prestavil sebe in svoj program. In 1. 1925. je "Mein Kampf" bil že na nemškem trgu. Za inozemski trg je bil pa vsebinsko prekrojen. Kar je za nemško gos, ni za tujega gosjaka. Pa vkljub odstranjenim« ocvirkom je bila knjiga za miroljubnega in domoljubnega človeka pre-žarko zabeljena, da bi jo mogel brez oporekanja prebaviti. Toda prave, resne pozornosti ji menda ni posvečal nihče, nihče — razen Nemcev, in časni-ških poročevalcev, ki so gledali nemške čebele, kako srebajo strup in kako jim tekne. Poročevalci so nas svarili, ali bili smo s svojimi notranjimi zadevami prezaposleni, da bi nas moglo motiti daljnje zamolklo bobnenje. Le redki so dvignili glavo — kaj Nemci čakajo?! Zakaj niso knjige že prepovedali, jo zalučali Hitlerju v nos? Zakaj ga kot nevarnega zavajalca in hujskača ne zapro v ječo. ali ga kot norca ne pošljejo v blaznico, namesto da čitajo in poslušajo njegovo demagoštvo? Hitler tisti čas še ni bil nemški državljan. Izvršil se je bil v ta namen nekak zakotni hokus-pokus, pa ni držalo. Pričakovati je bilo, da se bo ljudstvo zbalo njegovega vpliva na mladino, pa bo zahtevalo, naj se ga kot nezaželjenega tujca izžene. Ne. Niti to se ni zgodilo. Pač pa ga je oblast hitela zakonito podržaviti s tem, da mu je našla neko visoko donečo, a na ničemer slonečo državno službo Ob tej priliki si je nemška "poštenost in tenkovestnost" dovolila farso, ki bi bila skladna z moralo treh Caponijev v eni koži. Hitler je prisegel zvestobo ustavi nemške republike; prisegel je zvestobo ustavi, kl jo je bil ie v svoji knjigi in v svojih govorih pridno cefral ter se zarotil, da jo čimprej ko mogoče spravi v koš. Nemci so si našli vodjo. Namen posvečuje sredstva! Heil! Sieg! Dejal bi kdo, da se je vsa ta komedija vršila za kulisami ter da je bilo nemško ljudstvo ujeto v mrežo iznenada in na slepem, pa da zategadelj ne zadene krivda njega, ampak nacije in militariste, ki so to umazano politično mrežo spletli. Vprašanje je le. odkod so se pa naciji vzeli, če ne iz ljudstva? In kdo je militariste postavil in jih pustil na odločujočih in vplivnih mestih, če ne milijoni glasov nemškega ljudstva? Kako se je n. pr. izkazalo samo politično organizirano delavstvo, ki je tudi del ljudstva? Hitler je napadal vse marxi-ste in pacifiste, pa jih krstil za izdajalce nemškega naroda. Kako so se delavci odzvali? Ob volitvah 1. 1933 so socialni de-mokratje skupno s komunisti oddali 11.854.000 glasov za — Hitlerja. 'Številke so iz "Inside Europe", Guenther.) Pritisk je razbil delavsko solidarnost ... Pritisk? Wilhelm II. je tudi rabil pritisk. Vseh mogočih sredstev se je posluževal da bi socializeirt v Nemčiji zatrl. Ni mu uspelo. Zakaj se je to posrečilo Hitlerju? Pod republiko se je vendar socializem toliko razširil, da je narastel v silo, ki je nekaj štela; zakaj se je tako zlahka udala? Po moji sodbi je odgovor ta, da je stara barbarska teutonska tradicija v Nemcih močnejša, nego vse druge. Hitler jo je znal podnetiti. razpihati njen instinkt nebrzdanega pohlepa po zemlji in oblasti in je šla vsa delavska zavednost v pepel. In če je pri tem včasi piskal in krevčal in hreŠčal, kakor da mu je grlo iz hrastove skorje, je bilo to zanje znamenje, da mu prihaja glas direktno iz srca, pa so še bolj drli za njim. Umljivo je, da je konec vseh koncev ostalo vendarle nekaj odstotkov takih, ki jim hitleri-janstvo ni dišalo. Te je šola koncentracijskih taborišč še razredčila, kolikor jih ni še ob času pobegnilo. Ogromna večina pa se je vse polagoma napasla Hitlerjevega (in seveda njegovih pomočnikov) fanatizma in je poblaznela kakor on. Ako ni dejanski morila in ubijala, je pa uživala sadove oropanih in nedolžno pobitih žrtev. Naše vojaštvo se počasi po-miče dalje. Težava jim je dova-žati in dostavljati vse, posebno pa hrano, ki se rada pokvari. Te brige Nemčija skoroda ni imela. Dežele, kamor so prišli trosit kulturo njeni volkovi, so trpele dvakratno zlo: oropala jih je nemška vojna oblast, nato pa še vojaki. Kolikor niso po-goltali, so pa odvlekli in pošiljali domov vse, kar se je dalo odnesti Koder so se pa v tem poslu čredili Nemci in Lahi, lahko le slutimo, kaj in koliko so pustili za sabo. bili v naši stari domovini oboji ter da so po treh letih in pol Nemci še zmerom v nji! Umakniti se bodo morali kmalu. Ali bomo pripravljeni? Ali bomo imeli dovolj na rokah, da našemu bednemu ljudstvu pomore-mo vsaj iz najhujšega? Zima je na pragu, ono pa je golo, boso in lačno! Zato hitimo zbirati! Iztrebljenje! To je bil program, ki so ga hitlerijanci imeli za naš narod. Lahi so imeli taisti program Zadnji so poraženi, prvi šele bodo. Vendar so oboji dobili neko važno bitko, ki je ne smemo prezreti. Medtem ko so drugod, posebno v slovanskih deželah, s sistematično preračunjenim divja-štvom razbijali in razganjali družine, pa zatirali predvsem deco, so njihove žene in dekleta (!)< množile naraščaj ter ga odrejale nemoteno. Medtem ko naše sirote že četrto leto stradajo in pogibajo od mraza, lakote in bolezni — se njihovi mladiči normalno razvijajo! Tako bo še prej, nego čez dve desetletji Nemčija razpolagala z novo, mlado in veliko močno vojaško silo. — Kolikšno in kakšno silo bo imela n. pr. Jugoslavija? Da. le pustimo Nemčiji tovarne. mašinerijo, sploh vse, kar hoče! Saj je bila prav ona, ki je že v tem desetletju hotela uvesti red, da bi lahko za celih tisoč let uživali mir na zemlji. Kdor ne verjame, naj pogleda v "Mein Kampf"! Zato je nikar ne silimo, da bi namesto krogelj pridelovala krompir ... Utegnila bi se zares premisliti, pa bi se sploh ne hotela več tepsti za mir... Ko sem zadnjo nedeljo zjutraj vstal, da kot navadno malo i počistim okrog hiše, sem videl polno rumenega listja posutega ob potu in po travi.. Jesen je tu in tudi ptice, katere so se ti v poletju skoro udomačile, so že odletele proti jugu. Se nekaj časa, pa bo zapihal mrzli veter in začeli se bodo dolgi zimski večeri. Tudi naši fantje, kateri so razkropljeni na vse štiri strani sveta, so upali, kakor tudi tisti, kateri jih pričakujejo, da bodo doma. ko bo na leta val prvi sneg. Kot sedaj izgleda, je bilo malo preveč optimizma. Največ kriva so mu bila vsa tista navdušena poročila naših vojnih poročevalcev ter uspešen potisk nemških čet s francoskega ozemlja. Da so Nemci še močni, kaže njihov silovit odpor ob pruski meji, pri Varšavi ter na zapa-dni fronti. Treba bo silnega napora celotnih zavezniških moči in to na vseh bojiščih, če hočejo pretepsti Nemce še to leto. Rusi, kateri so dosedaj imeli še največ uspeha, so iztrgali iz nacijskih krempljev že tri pri-veznike, namreč Finsko, Rumu-nijo ter Bolgarsko. In Ogrska je takorekoč že napol zunaj. Sovjetske čete so že daleč v Jugoslaviji. kar daje balkanskim narodom upanje, da njih osvobojenje ni več daleč. Na angleško-ameriški strani je pa največji uspeh osvobojenje Francije ter nienega zaledja, kar bo igralo silno vlogo v nadalievanju boja v Nemčiji. Francoska regularna armada ter njeni partizani so igrali veliko vlogo V osvoboje-nju svoje dežele, isto tako sedai v boju proti skupnemu sovražniku. Danes ves svet pozna sovraštvo francoskih partizanov do vsega, kar smrdi po fašizmu. VAŽNA SEJA JPO-SS IN SANSA Chicago, III. — Prihodnja seja JPO-SS št. 8 in SANS št. 60 se bo vršila v pondeljek 16. oktobra pri Tomažinu, 1902 West Cermak Rd. Pričetek ob 7:30 zvečer. Ker bo veliko zelo važnih zadev na dnevnem redu, se prosite vsi zastopniki, da se je udeležite. Ob enem opozarjam slovensko javnost v Chicagu in okolici na prireditev v nedeljo 26. novembra letos. Kakor že naznanjeno, bo ves čisti dobiček izročen ameriškemu Rdečemu križu. Res je, da smo in bomo posamezni Slovenci prispevali v ta namen vsak po svoji moči, toda kot skupina pa v Chicagu še nismo storili nič. Prireditev se bo vršila pod imenom slov. društev in organizacij in odbor se trudi, da bo dal na program najboljše točke. Vstopnice so razposlane na društva in vstopnina 50c je tako nizka, da ne bo nikomur žal. John Gottlieh, tajnik. Veliko študentov v Rusiji vzlic vojni To jesen se je vpisalo v moskovsko univerzo 7 tisoč dija- kov, ali več, kot pa jih je bilo v Treba si jo zapomniti, da so nji celo v predvojni dobi. Mane, tekel, fares Te svetopisemske besede, katere je baje videl babilonski kralj Baltazar na steni, bodo kmalu videli tudi razni kvizlin-gi v Evropi, med njimi tudi naši izdaialci v Sloveniji, kateri so za skledo leče prodali ne sumo sebe ampak skušali prodati v sužnost tudi svoj narod. Naj bo spomin nanje proklet za večne čase v zgodovini. •to velja tudi za tiste, kateri so oblečeni v ta-larje, za one v frakih in za navadnega človeka. Narod jim ne bo nikdar pozabil njih sramote. Ne vrv, ne krogla jim ne bo mogla zbrisati greha. Jugoslavija Ne bom pisal o junaških bojih naših ljudi. To lahko čita vsak v dnevnih časopisih. Omenil bi rad, kar sem že prej v tej koloni dostikrat omenjal — in to je zbiranje obleke in obuval za naše ljudi v domovini. M. W. Fodor poroča v Chicago Sunu iz jCaira, kjer se sedaj nahaja, o svojem intervjuvu z jugoslovanskim poslanikom v Egiptu Stojanom Gabrijelovi-čem, kateri se je nedavno vrnil z obiska v Jugoslaviji. Gabrije-lovič pravi: "Naši ljudje so skoro brez obleke in brez obuval. V raznifc krajih dežele so ženske komaj pol oblečene. V drugih krajih zopet ima po pet ljudi v družini eno samo obleko. Treba je pomoči in hitre pomoči, kajti položaj je naravnost obupen." Članek je precej dolg in ga ne bom tukaj ponavljal, ali nekaj je potrebno in to takoj — ne drugi mesec ali drugo leto, ampak takoj. Sodrug Garden omenja v enem svojih uvodnih člankov v Prosveti, da smo časih malo preveč "šparovni". Vse se napravi brezplačno, a rezultat ni ravno posebno ugoden. Garden ima prav. Kar je treba sedaj, je posebna centrala, katera gre na delo s sličnim sistemom kot dela ruski relif. Treba je ustanoviti relifni urad. kjer se nadzoruje delo. Treba je prostora, kjer se zbira obleka, sortira, čisti, zašije — če je potrebno, in se jo pripravi za pošiljatev. To ni lahka stvar. Treba je organizacije za to delo, katera ima stike s sličnimi organizacijami širom dežele. V Chicagu na primer je taka centrala potrebna v bližini, kjer stanuje največ naših ljudi. In če je potreba, naj se ustanove postaje po raznih krajih mesta. Kar nas stanuje zunaj, bomo napravili svojo postojanko ter dostavili obleko že pripravljeno za pošiljatev. Treba bo nabirati vse, to je ne samo obleko, ampak tudi druge potrebščine, kot na primer milo, sukanec, igle za šivanje in razne druge potrebščine, katere se rabijo vsak dan v družinskem življenju. Vse to lahko naštudira ta relifni odbor. kateri bi moral biti izvoljen že na zadnjem kongresu Sansa tako, da bi se lahko s programom takoj pričelo. Jaz še enkrat ponavljam: Zbiranje ob-* leke je danes potrebnejše kot vsaka druga akcija, izvzemsi zdravila. Za denar ne dobiš veliko v Evropi. Obleči naše ljudi to naj bo naša največja in prva naloga. Pri nas Ko čitamo v časopisih in slišimo v radiu, kako na primer nova francoska vlada pripravlja načrte za nacionaliziranje rudnikov, prometnih sredstev ter velikih industrij, se nam zdi precej čudna govorica naših čez noč pomlajenih republikancev, kateri se trkajo na prsa ter dnevno ponavljajo, kako bodo osvobodili veliki in m:'li "biz-nis", kot v dobrih "Kuličevih" časih, ter da bo konec strašne sužnosti. v katero nas je zapc-ljal "naw deal". __ Na koncu vsake take jeremi-jade neizogibno dostavijo njih Amen, — kateri je Sidney Hillman ter Browderjev komunizem. Človeku se vse to že studi. V Los Angelesu sta pred kratkem odšle v večna lovišča dve precej poznani osebi — Harrv Chandler ter Aimee Semple MacPherson. Aimee je bila velika duhovnica, ter ustanoviteljica slovitega templja v Hollv-woodu. Njen sloves se je še posebno razširil, ko je pred leti za par tednov izginila in so jo pozneje našli nekje v Arizoni. Njeni discipli še sedaj molijo, da bi jo ljubi Bog poslal nazaj v Hol-lywood. Harry Chandler je bil lastnik Los Angeles Timesa. enega najbolj nazadnjaških dnevnikov v Ameriki. Se posebno ie slovel kot sovražnik organiziranega delavstva ter je bil glavni steber in zagovornik odprte delavnice v tem mestu. Dvestoteri Upravnik Proletarca je v svo-j jem zadnjem poročilu skoro vse povedal. Njegova poročila kaže-i jo prispevke iz vseh krajev Zed držav. Se naši prijatelji v daljni jCaliforniji so častno zastopani." i Kar je posebno razveseljivo, je i veliko število naših žensk, katere se zavedajo potrebe in težkoč , našega tiska. Ruski relif Mrs. Rose Sajovic, 1962 Fre-mont Ave,, Chicago, 111., je darovala $10 za ruski relif, $10 pa za kitajski relif, katero vsoto sem že izročil na glavni stan Chinese Emereency Relief Soc 216 W. 22nd Plače. En dolar jc pa darovala za ruski relif Anna Sugar, Box 90. Helper, Ujah Obema iskrena hvala. Zadnji izkaz $1,403.80; sedaj $11, skupaj $1,414.80. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da *tneri*ka vlada, in pod n lenim pritiskom tudi an*le ška. tako selo obljubljata vse aortr koncesije Italiji, kl je bila z nami v vojni, dočim odrivata francosko vlado pod vodstvom de Ciaullea. daal Je od vsega začetka na zaves-niški strani? FRANCE BEVK: III:<; piiKII SENio (Nadaljevanje.) Naslednje dni sem obiskal hišo z levjo glavo nad vrati pogostokrat. Prinesel sem knjige s seboj, sedeli smo na verandi, Ženski sta šivali, jaz sem se učil ali sem čital. Kadar so mi oči pogledale iznad knjige, sem ujel Lojzin pogled. Njena roka je vbadala, njen pogled je izpod obrvi pazil name. V enakomernem pustem življenju tistih dni je bila Lojza svetla točka, okoli katere se je plaho nizala moja misel. Vabila me je ulica, opojni, s pesmijo in ljubeznijo prepleteni večeri, niso me izvabili. Ob večerih, kadar se mi ni mudilo domov, sem glasno čital. Dolge, sentimentalne povesti. ženski sta imeli solzne oči. Kadar sem nehal, je dejala gospa. "Vidite, kakšen talent imate, pa ste ga hoteli zapraviti z ženskami." Te nezmiselne besede so me udarile in nisem vedel, kaj naj rečem. Lojza me je pogledala z zanimanjem. *'Ali ni lepše, da ste tako? Kdaj bi že morali biti tako!" Ženska hoče moža z žensko naturo. Opravljati vsa tista malenkostna opravila, s kateremi ji lepša življenje in krajša čas. Poleg tega je s svojo besedo hi-navčila in lagala. Vendar mi je bilo prijetno tiste dni. Tončko sem pozabil, bile so ure oddiha. Življenje je teklo lepo urejeno, brez izne-nadeni in bojev. Vse od jutra do večera po enem in istem redu. •'Napravite izpit," je dejala gospa Fani. "Potem se lahko poročite." Ko sva ostala z Lojzo sama na verandi, sem odložil knjigo na mizo. oči pa so se mi zagledale po njenih laseh. Pogledala je name. Njena roka se je ustavila. glas se je za spoznanje tresel: •'Učite se. gospod!" je dejala. "Čemu naj se učim?" sem vprašal. "Tako, da boste naredili izpit." 4 Vi to želite?" Pogledal sem jo v dno oči, da je zatrepetala. "Ali bi ne bilo dobro za vas?" "Samo to?" Zrla sva se z napetimi pogledi Lojza ni odmaknila oči. Rdečica jo je izpreletela. Več nisem mogel izpregovo-riti. Umaknil sem pogled, za-grebel prste v lase in se potopil v knjigo ... Pritajeno, tiho je pričela v meni kljuvati nova misel in se je plazila čez črke ter me ni zapustila v polnočnem mraku moje sobice, ki že tretji mesec ni bila plačana ... * Nenadoma se je vzbudila v meni želja po novi ljubezni. Ne-zadržana strast, ki je silila mojo misel v bolestno hrepenenje po ljubezni, moj duševni človek je to bil. Ta človek, vajen obože- vanja, je izgubil s Tončko vse. Tega oboževanja mi ni moglo nadomestiti nič. V trenutkih od-počivanja se je vzbudila bolestna želja v meni. Bil sem prazen, prazen. V to praznino je sijal samo spomin na mojo-prvo in najčistejšo ljubezen. Toda še spomina le tisti del, ki je bil najčistejši. Ce sem srečal Tončko, sem pogledal proč, dasi me je žgalo v srcu ... Vročega popoldneva sem se solnčil ob Soči in gledal v zelene, plivkajoče valove. Sinji-na neba in pestre barve bregov so se lomile v vodi. Tedaj je padel kamen tik mene na pesek. Ozrl sem se. Visoko na bregu je stala Tončka v rdeči obleki s solnčnikom in zrla v globino. V rokah je imela cvetice. Smejala se je in me je pozdravila z roko Nisem se dvignil. Prestopila se je par korakov, njen pogled ni šel od mene. Zamahnila je z roko. Vstal sem, se oblekel in sto- ( pil na breg. Nisem mogel zatajiti zadrege pred njo. Ona je trepetala. Njen pogled ni prenesel mojega. Vse, kar se je dvignilo iz mene ob njeni bližini, sem zalučilj nazaj v globino. Občutek fizične bolečine me je zaskelel: premagal sem ga. S težkim glasom sem jo vprašal: "Kaj mi hočeš?" Ona se je smehljala in nagnila glavo, kakor da je prepričana, da bom premagan klonil pred njo. "Nič," je dejala. "Z menoj pojdi!" je zaprosila. "Ne grem/ sem bil trd. "Domov grem.' "Grem s teboj." Sla je po dolgem drevoredu kostanjev, ki so bili stokrat priča najine ljubezni. Njeni pogledi, gibi njenega telesa in glas je pričal, kako želi biti ta dan moja. Trgala je cvetje in ga metala name. "Cemu si tak? Če sem te raz-žalila, te prosim odpuščanja." Povedal sem ji sramoto treh dolgih večerov, ko sem hrepenel po nji Govoril sem o njeni nezvestobi, svoji pijanosti in o razbiti šipi... Gnev je bil v meni in nisem ga mogel zatajiti. Rahla podoba Lojze je zastirala moje srce. Tončka ni tajila ničesar. Gledala je vrtnico, ki jo je trgala med prsti. "Saj bom samo tvoja." "Ne." Nisem Ji mogel verjeti. "Pojdiva po poti, po kateri sva prvič hodila." "Ne," je bolestno jeknil spomin iz mene. "Vso noč ..." Ženska usta so me prvič tako vroče prosila. Kakor skala težke so bile moje besede, s katerimi s$m ji odrekel prošnjo. Jasen večer se je s svojim hladom nagibal na zemljo; do neba je kipelo v ogromnem plamenu in vŽigalo ljudi. Komur je za ohranitev Proletarca, se bo odzval klicu za prispevanje v sklad dvestoterih V tiskarni so nam tisk znatno podražili^ poštnina jc višja, in cene papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim je naročnina na Proletarca ista ka- kor je bila. V nadomestitev teh višjih izdatkov in za kritje rednega primanjkljaja je bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PRO-LKTARCU V PODPORO. Vsak izmed njih se obveže prispevati najmanj v ta namen. Ako se že niste, odzovite se tudi vi sa pristop med DVESTOTERE. Bilo mi je neznano težko, a sem dejal: "Ne!" Ona je dvignila roke: "Počakam te, če hočeš, opolnoči!" "Ne več." Moja beseda ni mogla nazaj. ' Kdaj prideš?" "Nikdar več ne." Solze so se usule iz njenih oči. Zdaj je verjela. Podala mi je roko. "Niti poljuba ne več?" "Niti poljuba ne!" Tončki nezvestobe nisem mogel odpustiti. Hudo pa mi je bilo, ko se je na zadnje besede obrnila in sla. Ozrl sem za njo. Stala je na j mestu in zrla za menoj. Morda ' je mislila, da se bom premislil.' Boril sem se s seboj. Premagal sem izkušnjavca in sem šel domov. Doma sem se zaprl v sobo. Ločitev sem ta hip bridko občutil. Srce je bilo prazno, le nerazumljiva bolečina spomina je o6tala v njem. To srečanje ni ostalo brez sledu v moji duši. Kakor da se je znova odprla rana. Tri dni me ni bilo v LoJzino družbo, nato sem zopet prišel. Ko sem gledal pri učenju v knjigo, sem videl po strani črni sijaj Lojzinih las. Vsakokrat, kadar je pogledala name. sem slutil njen pogled. Kadar je iz-pregovorila tiho, da bi me ne motila, je šel njen šepetajoči glas po mojih žilah. Pcstala sva raztresena in zamišljena. Nisem se ganil nikamor. če ni šla tudi ona. Kadar je nisem videl, sem bil nemiren. Ljubosumnost je legla name. Gospa Fani ni zapazila vzroka teh izprememb. Pripisovala jih je zgolj dejstvu, da sem se zadnje čase ves izpremenil. Njena vera v Lojzo je bila tako velika, da naju je nekoč pustila ves popoldan sama. Črke so migljale pred mojimi očmi, pojmi so se mešali med seboj. Zaprl sem knjigo in položil roke nanjo. Z vzdihom sem pogledal Lojzo. Ta je vdevala nit v šivanko in me pogledala mimogrede. "Učite se!" "Ne ljubi se mi." Njen pogled je dalj časa ob-visel na meni; ko je pogledala v šivanje, je lahek nasmeh skrivil njene ustnice. "Berite mi kaj!" Vzel sem knjigo, ki sem jo znal na pamet bolj kot Prešerna in Župančiča — Cankarjevo "Erotiko". Bral sem s tako otožnim glasom. da so verzi strastno pla-kali v senci tihe verande. Naenkrat sem začutil solzo v očesu. nato se jih je vsulo več zaporedoma čez lica. Beseda se je zapletla. Pogledal sem Lojzo in videl, da joče tudi ona. Ves čas med branjem sem držal v rokah podobico z namenom, da dobim od Lojze poljub na isti zvijačni način, kot ga je dobila od mene prva ženska. Podobica je padla na tla. Knjigo sem zaprl in jo položil na mizo. Solz ni bilo več; le pekoča grenkost, ki je bila v srcu. se je povečala. Lepota je bila v tej grenkosti. (Dalje prihodnjič.) MALA JAPONSKA DEKLICA v Evini obleki je saplakala, ko Ji Je ameriški vojak nekje na pacifičnem otoku, ki so (a naše čete vse le Japoncem, ponudil kos čokolade. Vedno Je slišala, da se Je Američanov bati, ker če ti kaj dajo, Jc strup. Pa je končno le vsela in pojedla. Ameriško vojaštvo dobro ravna bodisi s Japonskim civilnim prebivalstvom, kakor tudi s ujetniki. Čemu toliko nepotrebnega strahu? Le čemu toliko poudarjanja in strahu, da bo Rusija po tej vojni, oziroma da je že sedaj najmogočnejša svetovna sila, katere se je treba vsem bati? Mar ni ves svet uverjen, da so zdaj Zed. države v vsakem oziru najjačja svetovna velesila, posebno na morju, v zraku in pa industrialno? Torej zakaj toliko bojazni pred rusko nevarnostjo, ko pa imajo Zed. države prvenstvo in skupno z Veliko Britanijo kontrolirajo vse oceane in vsa največja prirodna bogastva po svetu! Toda če Zed. države in Anglija ne bodo zadovoljile upov ljudstev, ki pričakujejo rešitve, jim ne bo zameriti, ako se bodo oslonile na Sovjetsko unijo. Tako svare vsi napredno misleči ameriški novinarji, ki so nastanjeni v inozemstvu. Kako Je s vašim snancem, sosedom. prijateljem? flte mu kdaj priporočili. da naj si naroči Proletar ca? Poskusite, morda ga pridobita! SPOMINI IN DRUGO Springfield. 111. — "Iveri" i Katke Zupančič v Proletarcu so I jako privlačno čtivo že radi tega, ker so nekako v domačem tonu pisani. Takoj v prvem Proletarcu, v katerem je pričela pisati Iveri, je med drugim rekla, da je škoda, ker je med nami premalo Kristanov. S tem izrazom me je pridobila, da njene Iveri vselej z zanimanjem preči ta m. Pri tem naj pripomnim, da kdor pozna ali je že slišal s. Etbina Kristana govoriti na kakem shodu, mora priznati, da izraz Katke je popolnoma na mestu. Če bi bilo dovolj Kristanov ne samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodi, potem bi bile razmere gotovo drugačne kot so. V Proletarcu z dne 20. septembra pa Katka opisuje svoje vtise izza časa njene vožnje iz Evrope v Ameriko in iz nekaterih tukajšnjih mest. To je obudilo tudi meni spomine na potovanje iz Nemčije v Ameriko. Vožnja sama na sebi me je zanimala in se mi priličnp dopa-dla. le obnašanje nekaterih ljudi se mi je videlo nedostojno in hinavsko. Na parniku sva se, spoznala z nekim Nemcem, če-gar imena se več ne spominjam. Govorila sva potem večkrat. Povedal mi je. da je on delal in živel v Essenu, in da je tam ostala njegova družina, sedaj je pa namenjen v Milvvaukee. Bil je srednje starosti in dokaj zgovoren. Med potniki je bilo tudi mnogo nežnega spola. Med njim je bila ena ženska, še jako mlada, ki je bila iz Amerike na obisku pri svojih starših v Essenu, in s to žensko se je omenjeni Nemec že na parniku seznanil. Prvo noč, ko smo se odpeljali po izkrcanju s parnika po vlaku iz New Vorka, sta si bila v vagonu že veliko več kot pa prijatelja in se ljubimkala da kaj! Drugi dan, nekako med 10. in 11. uro, je na neki postaji izstopila iz vlaka. Njen mož jo je čakal ob progi. Ko je stopila k njemu, sta se lepo poljubila ter po nekaj besedah odšla njuno pot. Jaz sem si mislil, "mož, če bi ti vedel njeno obnašanje in hinav-ščino, bi jo gotovo odrinil od sebe namesto jo poljubil!" Kmalu potem, ko je vlak zopet zasopihal. prisede k meni omenjeni Nemec in po kratkem pogovoru vzdihne: "Ah, du weisst nicht wie schone Zeiten habe ich letzte Nach t getabt," kar se po slovensko pravi: "O. ti ne veš, kako dobre čase sem sinoči imel." Pritrdil sem, da mu verjamem, ker sem vse videl. Povedal mi Je tudi. da mu je rekla: "Ah Sie haben so schonen Schnurrbart, mein Mann hat gar keinen." Po slovensko se glasi: Oh, vi imate tako lepe brke, moj mož jih nima nič. Povedal mi je dalje, da mu je priporočila, kjer se bo nastanil, naj ji piše in zo ba njim prišla. Potem bosta skupaj šla v drug kraj. Za denar mu ni treba nič skrbeti, ga imata z možem dosti in mu ga vzela in prinesla s seboj. Ko je nehal pripovedovati, je zopet vzdihnil, Oh, wenn meine F^au alles das wissen moehte. V slovenščini se glasi: Oh, če bi vse to vedela moja žena! Na vse to sem mu odgovoril, da ni pošteno od njega, niti od dotične ženske, in to mi je pritrdil. V Chicagu sva se potem razšla vsak v svojo smer. Sedaj pa nekaj o Clevelandu, kamor smo dosepli isti dan nekako ob 3. popoldne. Ko je vlak prenehal s svojo naglico in se pričel počasneje pomikati dalje, se razume, da je vsak bil obrnjen v okno in gledal ven, kot je to že v splošnem navada. Ko se je vlak popolnoma ustavil, pride mimo neki moški, bil je v uniformi, gotovo je bil kateri izmed uradnikov dotične postaje. Kar naenkrat se obrne proti nam in nam vsem pokaže precej dolg jezik. Kaj so si drugi mislili o njem. ne vem. Jaz sem si mislil: "Človek, ti imaš malo ali pa nič pod tisto kapo, akoravno se ti blišči na glavi." Prevzelo me je začudenje videti človeka v tujini s tako izobrazbo, kot je Katko prevzelo gotovo čuvstvo, ko je ogledovala poslopje sv. Vida. John Goršck. IZ KANSASA Kar smešno je, ker se že vsaka vas posebej pripravlja kako bo po vojni po svoje reševala brezposelnost, ki gotovo pride. Namesto da bi to vprašanje reševala federalna vlada, ki je edina zmožna saj deloma ublažiti brezposelnost, pa skušajo industrijalni magnati in drugi nazadnjaki poriniti to vprašanje posameznim državam pod pretvezo "State rights" in pa posameznim mestom in okrajem. Priporočajo jim, naj že zdaj pripravijo in organizirajo razna dela za brezposelne. V bližnjem Pittsburgu sem videl polo s par ducati vprašanj, ki so jo poslali. vsakemu hišnemu posestniku, da odgovori, kaj misli izboljšati okrog hiše po vojni, kar bi dalo saj nekaj dela brezposelnim. Pa so prišli — glasom kapitalističnega lista — zelo "ugodni" odgovori. Ta bo na primer po vojni barval hišo in morda še rabil nov hišni prag, oni bo delal novo garažo, to je, pod pogojem seveda, če bo prej lahko kupil nov avto, tretji rabi novo streho in pa pločnik Je treba pokr-pati, in tako faprej. Ampak najbrž da bodo ti mali hišni posestniki imeli po vojni sami obilo časa izvršiti taka popravila, brez najemanja drugih delavcev. Da se tudi naše mestece Ar-ma zanima za take probleme se razume. Pa so lokalni trgovci sklicali sestanek "vodilnih in vplivnih" oseb v mestu, da se pogovorimo kako in kaj. Kako, da so tudi mene prišteli k tem ljudem, nevem. Skratka, osebno so me povabili na to zborovanje petdeseterih. Pa sem si mislil, kot ljubljanska Mica, ki je spustila Janeza notri skozi okno, "bom le videl kaj da bo." Ker se pa taki problemi najlo-žje rešujejo pri polni skledi, so obenem priredili v šolski dvorani banket. Pa je nam na banketu zastopnik neke Bethel Co. iz Chicaga pripovedoval, da nam njegova družba postavi in zgradi tovarno v Armi, kolikršno že hočemo; odvisno da je v koliko se mesto samo zanima za to in koliko smo pripravljeni prispevati. Torej nekako po receptu "pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal". dasi je slednja pomoč popolnoma odveč, če si že človek naj prvo sam pomaga. Govornik, ki je bil nalašč za ta sestanek pozvan, je nam zgovorno pripovedoval yse prednosti in ugodnosti mesta Arme za razvitje velike industrije. Dasi nekateri živimo tukaj že približno 20 let in drugi še dalj, smo vendar kar strmeli, ko je nam našteval kaj vse imamo, ker kaj takega nam ni niti v sanjah prišlo na misel. Vendar smo se strinjali ž njim v toliko da prostora za postaviti tovarno imamo dovolj t Pohvalil je nas, da imamo med drugimi dobrimi stvarmi tudi lepe cerkve vseh glavnih ver, in pa dve banki, ki so sicer zamrznjene že zadnjih 20 let,, toda treba je le poiskati ključe od vrat, pobrisati prah po mizah in biznis se lahko spet prične. Saj bodo delavci iz nove tovarne komaj čakali, da bodo imeli kam prinesti denar. Na vprašanje, kako industrijo nam bodo postavili, je rekel, da je to odvisno od izvedencev, ki imajo te stvari v rokah. Sosed mi je pa po šepetal na uho, da bi bila najbolj uspešna pivovarna ali pa žganjarna, ker se za take produkte vedno lahko dobi odjemalce. Krožniki so bili prazni, banket končan in vprašanje nove tovarne poverjeno posebnemu odboru, ki bo v nekaj tednih poročal, da je to—neizvedljivo. A. Shular. 2EUA IZPOLNJENA Linden. N. J. — Chas. Pogorelec mi je enkrat pisal kartico z željo, da si naročim Proletarca in da se mu nekje v glavi skriva, da sva se že videla, ne more pa se spomniti kje. Pa sem mu pomagala iz te uganke s pojasnilom, da sva se videla pred 27. leti (leta 1917) v Leadvillu, kamor je bil prišel iz Puebla. ko se je pričela rudarska stavka. Govoril je našim ljudem v Slovenskem domu na Elm St. in jim tolmačil pomen unije in pa njene zahteve po boljših delovnih razmerah za rudarje in delavce v topilnici. V prvi hiši od omenjene dvorane smo mi stanovali. Po končanem sestanku so možje prišli k nam in med njimi je bil Chas. Pogorelec. Tako je torej ta zadeva raz-vozljana in list sem si tudi naročila. + Naša dobro znana Kate Hrva-tin in njena hčerka Lillian sta izvrstni šoferki. Prevozili sta nad tri tisoč milj poti iz Kalifornije v Nevv York. Take vožnje skozi gorovja, po puščavah in prerijah niso mačkine solze. Vozile sta čisto same in brez vsake nesreče. Gre jima priznanje, da vesta, kako ravnati z avtom. Sedaj je njena družina zaposlena v New Yorku. Ko smo jih z možem obiskali, so rekli, da so tu prav zadovoljni. Sli smo tudi k rek} East River, kjer smo videli mornarične patrulje. Mladi fantje v velikih čolnih za patrulje. Gotovo so iz vseh krajev dežele. S Katko sva mislile nanje, ker sva v skrbeh za naše sinove v mornarični službi. Agnes Pasarich. SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO Pod to osnačbo se priobčuje prispevke sa vsdrževanje Proletarca v kampanji, ki Jo Je sasnoval predsednik upravnega odbora Proletarca Joško Oven. Apelira, da se na ta klic odzove najmanj 200 prijateljev lista, ki bi prispevali po $5 vsaki ali več. Namen tega sklada Je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitaciji za njegovo razširjenje. Manjši zneski bodo i v naprej priobčevani v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca". XI. IZKAZ Math Bizjak. Cleveland. O. $ Frank Hribar. Cleveland. O. Mary Troha in Helen Jereb, Waukegan-No. Chicago, III. Jennie in Jacob Mesec, No. Chicago. III. Maria Cupin, Escondito, Calif. Frank Stih. Shebovgan. Wis. Kathrvne Jurman. Cleveland, 5.00 5.0*0 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 Ohio Lawrence Seiak, Star City, W. Va. 5.00 Vinko Coif, Cleveland. O. 5.00 Klub št. 49 JSZ. Cleveland. Ohio 10.00 Math Pishler, Cleveland. O. 5.00 Andv Bozich (k), Cleveland, Ohio ............................................................5.00 John in Agnes Faidiga, Denver, Colo. 5.00 Joseph Kosich, So. Chicago, III. 5.00 Louis Korošec, Pueblo. Colo. 5.00 Frank Boltesar, Pueblo. Colo. 5.00 Martin Miklich. Pueblo. Colo. 5.00 Paul Russ, Pueblo. Colo. 5.00 John M. Stonich, Pueblo, Colo. 5.00 Math. Radelj, So. Miluaukee, His 5.00 Matthe* Smole, West Allis, Wis. 5.00 Frank Valte, West Allis, Wis. 5.00 Joe in Louis Tesovnik. West Allis. Wis. 5.00 Frank Zajec, Miluaukee, Wis. 5.00 Skupaj $ 125.00 Prejšnji izkaz 949.00 Skupaj $1,074.00 Prispevateljev v tem izkazu 24, zadnji izkaz 168, skupaj 192, manj. ka še 8. Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave., CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI Pomožna akcija za stari kraj naj med ameriškimi Slovenci nikar ne postane žoga spletk in napadov v listih in na shodih. Vsi pogoji so dani, da se lahko skupno deluje. Le dobre volje je treba. na strogo komunistični podla- "Dokazi" so pač vsake sorte. Kar je enemu dokaz, je drugemu zmota. Saj to pričajo v svojih izrekih celo člani našega najvišjega vrhovnega sodišča. Am. domovina se moti, ko vz-jIn Pa razl*«f 0 P°tmenu te«a ali lic pojasnilom še vedno zatrju- one«a v svetem P,smu' je, da SANS podpira ZOJSA največ, ali pa mu morda le on nudi denarno podporo. (V prej- ivan Zupan se je "izmazal" iz Slapšakovih klešč z izjavo, da je tisto poročilo povzel iz depe- DOMOBRANSKA PRISEGA »Prisegam pri V»?moffotnera Bogu, tla bom zvest, hraber In svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nem« Ako oboroieno silo, stojeto pod porclj. iitvom vodjo velike UTemMJe, HH tetami In policijo, proti bandltom ln komunizmu kakor tndl njegovim zaveznikom svojo dolžnosti vestno Izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope« Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tu«ll svoje življenje. Tako ml Bog pomagaj,« šnjem Proletarcu ie bilo pojas-jše ameriške časniške agenture njeno, kako in kdo financira Associated Press iz Rima; pri ZOJSA.) Ker napačne trditve dražijo, kajti večina onih, ki be- občena je bila v nekem cleve-landskem angleškem dnevniku, rejo Am. Domovino, ne čitajo j kajti Glasilo KSKJ na A. P. pojasnil v kakem drugem slovenskem listu, bi bilo dobro, če GORNJE JE TOČEN POSNETEK besedila, fotografiranega is ljubljanskih listov. Ali se je potemtakem čuditi, čemu se koloboratorji sa-vesniške image tako silno boje? In kako si Z8i prtsadeva zakriti res-nieo, da so f lavni pomočniki Hitlerju v Sloveniji bai taki ljudje, ki so Service ni naročeno. Zupan, mo- pripravljeni isreči gornje vrste prisego sedaj Francu Jožefu, jutri Petru der na svojo starost kot je. je so ODGOVORNI uredniki, po- svojo opravičbo takole zaklju leg raznih ODGOVORNIH od-j*il: "Hvala Father Slapšaku za bornikov v vse sorte akcijah pojasnilo dvojevrstnih komuniz-v teh časih zares ODGOVORNI, i mov." G. Slapšak, če koga zani-Naj prevagajo vsako besedo injma. je kaplan pri sv. Lovrencu vsak načrt, predno gre v jav- v Newburghu. nost, pa bo dobro. JPO-SS je trdna ustanova, čeprav ni dosegla svojih upov. Nabranega denarja ji ne more nihče vzeti. A ker je splošno mnenje, da pomožna akcija med nami ne uspeva kakor bi radi. ni nič več kot prav, če se mero- Bombardiranja v Sloveniji so Redkokdaj otaehjena Zavezniški letalci so po vesteh, ki jih tu izvemo tu p4 tam, porušili Jeseniško tovarno, ljubljanski glavni kolodvor, frančiškanski most tik njega Majerjevo hišo, in Aleksandru, potem "dučeju" in čei teden ali dva pa flrerju! so in menda tudi mostove čez Gru- j ljudske stranke s fašizmom in hit-dajni faktorji, ki kontrolirajo | barjev kanal ln mogoče še kaj.1 lerismom njen grob. vsa relif na pod vzet j a za pomoč Točna poročila o vsem tem ima-' Nekaterim voditeljem te stran- Jugoslaviji, med sabo resno po- jo nedvomno v uradih Zveze I ke^ ki ima veliko dobrih tradicij, menijo, kje in kako se bi moglo j slovenskih župnij, ker tam na- ^ povedal tole svoje mnenje: kaj Izboljšati. (O tem več na l.ltančno izvedo, kje partizani ko-i Spomenik Janesa Kreka bo ostal V ""»<•«*> "#*> * ! S^SfSt & Cv" Prosim vse tiste Slovence v do-mobranstvu. ki so dostopni raslo-goni. da prestopijo v borbene vr- Josip Korsič v svojem dopisu;mu pokradejo živino in mu za- žgo kozolce in hišo Izidor Cankar, ki je bil pre- je resen človek In se mu sme bres kršnih tam trpe že tri dolga leta in ob enem se bore za novo, demokratično Jugoslavijo. Skoraj me je sram.da četrt milijona Slovencev v Ameriki (dvotirniki pravijo, da nas je tri sto tisoč, in vsi so naši, torej Še večja sramota), pa smo zbrali vsoto 76 tisoč dolarjev v treh letih, in še to je prispevala le majhna skupina. Enodnevno plačo v pomoč ljudem, ki so žrtvovali vse. bi mi morali z lahkoto pozabiti. Torej fojaki širom dežele, pokažimo našim trpinom v stari, razbiti in požga-ni domovini, da smo jim pripravljeni pomagati brez godrnjanja. bojasnl verjeti. 2. V partisanskih odelkih komunisti, toda partizanski pokret ni komunističen, pač pa selo Jak. dinamičen, discipliniran pokret. Ima ne toliko strankarske, kot pa narodne cilje. Meni je posebno hudo. ker je imela v organizaciji domobrancev Slovenska ljudska stranka največ | zapletenosti. Ako me vse skup ne ' vara, bo sodelovanje Slovenske iz Detroita v tej številki zelo dobro razlaga sedanji volilni boj, kar pomeni, da je med nami še vedno prilično rojakov, ki lahko položaj pravilno in pošteno tolmačijo s socialističnega stališča. "Princ" Hrebeljanovič, ki je bil v prejšnji vojni za JRZ. ker je nasprotoval Karadžoržem, je i sedaj — po podatkih v Srbobra-1 Titovega sporazuma. Pravi med nu, za Dražo Mihajloviča. Na I draginj: nekem shodu JRZ v Clevelandu i ..^pj, v to rU4o r Mdl je 1. 1919 napravil na navzoče \ln ielJi politične cej časa jugoslovanski poslanik j ste partizanov. S tem bodo sodelo v Argentini in potem do svoje resignaclje Petrov poslanik v Kanadi, je v Hrvatskem Glasu . Pomožno akcijo moramo po-stoteriti, da dosežemo kvoto, ki Republikanski kandidat T. E. Dewey je dobil v svoji kampanji precej aplavza, a po mojem mnenju bi zaslužil tudi nekoliko "buuvanja'1. Kje so zdaj vsi tisti, ki tako radi "buuvajo" kadar je najmanj potrebno! De-wey obljublja, da bo spravil Ameriko na noge. če bo izvoljen. Roosevelt jo je "zafučkar, zato je seda i potreben republikanski mesija, da jo reši iz propada. Ali bodo delavci nasedli njegovi posladkani propagandi, nam bo pokazal sedmi november. Ce volilci žele imeti kokoš v vsakem loncu in dva avta v vsaki garaži, naj se na volilni dan spomnijo Hoovra in Hoov-rovih "vili", pa bodo lahko napravili križ. Kar Dewey obljubuje delavcem in malim podjetnikom, se ne more nikdar uresničiti in tudi ne pod Rooseveltom. ker oba zastopata "svobodno podjetništvo" (free enterprise). Ker se pa delavci niso nič naučili od zadnje depresije, da bi si zgradili svojo stranko, bodo 7. no-izbirali "boljše izmed slabih", po Gompersovi taktiki, nagraditi prijatelje in kaznovati sovražnike. Imamo še tretjo stranko z dobrim programom. Ako bi se delavci zavedali svoje dolžnosti in volili za ta program, bi bila Amerika rešena pogube, ki ji preti od strani "free enter-priserjev". Ne verjamem, da bo imela dosti uspeha, ker bo mnogo tistih, ki k stranki pripadajo, volilo Roosevelta iz bojazni, da hi republikanci dobili večino. Eni pa se ne strinjajo z izolacio-nističnim kandidatom Thoma-sora in njegovim sovraštvom do Sovjetske unije. a Na nedavni konvenciji unije premogarjev (UMW) Je spet zmagal J. L. Lewis. John ne trpi nasprotnikov, zato najde pota, da se takega, ki si upa nastopiti proti nj*riu, odstrani na lep, in če potrebno, pa tudi na brutalen način. Kdor ne verjame, naj prečita poročila z zadnje majnarske konvencije. Se še spominjam, ko sem delal v premogovnikih, ko nam Je John je bila določena na Sansovem kongresu. Milijon dolarjev bi | povedal, da bo naš bodoči pred-mi morali v prihodnjih šestih sednik. pa če glasujemo zani mesecih z lahkoto nabrati kot ali ne Koliko časa bodo premo- prvo pomoč našim ubogim trpinom. Na žalost pa Je še veliko naših rojakov, ki se ne zavedajo, kako nujno potrebujejo podpore. Izgovori, da "bom že svojim pomagal, ko bo konec tega klanja," ne drže. garji to trpeli, nobeden ne ve. Upam pa. da ne bo kontroliral njihovih glasov pri prihodnjih volitvah. Konvencija unije avtnih delavcev (UAW, CIO) tudi ni storila nič konkretnega Največ ča- Pomislite, da nimajo vsi naši | sa na nji je bilo porabljenega. ljudje v starem kraju svojcev v Ameriki, pomoči pa so vsi potrebni, nujne in hitre pomoči. Mislim, da se bi marsikomu o-mehčalo srce, če bi moral le en kako spraviti še enega podpred | sednika h koritu, in kako obdržati protiatavkovno obljubo za časa vojne. Zmagala Je levičarska struja To Je znamenje, da Najbolj čudno se mi vidi. da ni bilo ne med odborniki, ne med delegati nikogar takega, ki bi prinesel pred konvencijo važnost časopisja. Samo v Detroitu nas je več kot pol milijona organiziranih delavcev. Ako je kje prilika ustanoviti delavski dnevnik, je gotovo v Detroitu. Sedaj izdaja vsak lokal dvakrat na mesec svojo fliko. Ali ni že skrajni čas, da bi šli na delo in ustanovili res delavski časopis, dnevnik, ki bi prinašal vse važne novice, poročila o športu, komični predel in pa uredniško stran za izobrazbo delavstva v politično socialnem, ekonomskem in industrialnem pokre-tu? Koliko časa bomo še čakali in godrnjali, da delavstvo še ni ! dovolj izobraženo za preobrat v boljšo človeško družbo* V knjigah in delavskem časopisju leži ves zaklad, ki ga delavstvo potrebuje za izobrazbo. Poslužuj-* mo se ga! a H koncu se zahvaljujem družini Franka Česna in Petra Sti-ra za gostoljubnost ob času mojega obiska v Clevelandu. ter Franku Oblaku, njegovi boljši polovici in drugii^ v SDD v Pittsburghu za časa vseslovan-skega kongresa Ako prilika nanese. boste tudi pri meni dobrodošli Pozdrav. Joseph Korsic. teden preživeti v mukah, v ka- se delavci prebujajo. 0 vseslovanskem kongresu Detroit, Mich. — Drugi ameriški vseslovanski kongres v Pittsburghu je bil velika manifestacija za predsednika Roosevelta in za slovansko solidarnost. Carnegie Music Hali je bila zasedena Tudi galerija je bila polna Iz vseh držav Unije so dospeli delegatje. Bilo jih je 2900 in lepo število gostov. Vzorna disciplina je vladala skozi vse zborovanje. Delegacija se je zavedala resnih časov in velikega pomena nastopa vseh Slovanov, da se prepreči rax-dvojenja, ki so glavni vzrok nesporazumom in slovanske nesloge. Ce bomo Slovani v bodoče enotno nastopali, bomo preprečili nov svetovni požar, ki bi ponovno uničil milijone nedolžnih ter upropastil našo deco in vnuke. Kongres je pozdravil pitts-burški župan Scolley. Zasedanje je vodil podpredsednik J. Zmrhal. Otvoritveni govor Je imel predsednik Vseslovenskega kongresa Leo Krzicky. Sledilo mu je več drugih. Vsi so poudarjali potrebo skupnega delovanja za dosego trajnega miru, bičali politiko izolacije in priporočali ponovno izvolitev Roosevelta. Kongres so pozdravili tudi jugoslovanski pomorščaki s predsednikom pomorskega društva. Nobeno oko ni ostalo suho. ko so najprej predsednik in nato kapitana Slovenec ln Hrvat v živih besedah orisali silno gorje, ki vlada v Jugoslaviji. Zbornica jim je neprestano vzklikala. Sploh pa jc bilo opaziti, da je jugoslovanska osvobodilna vojska z junakom Titom, poleg Roosevelta, dobila največje priznanje. Jugoslovanska delegacija (med temi 70 Slovencev) je nad-krilila v delegatih in sodelovanju. To se je posebno pokazalo, ko je predsednik ZOJSA Balo-kovič ob sklepu kongresa pozval Jugoslovane na skupno slikanje, da se odpošljejo posnetki našim hrabrim borcem v staro domovino in s tem moralno podkrepimo rtjih gigantsko borbo za obstanek in narodno svobodo. Ne smemo pozabiti, da je Slovanski ameriški kongres stalna organizacija. Vsi zavedni Slovenci bi morali biti njeni člani. Članarina je samo en dolar na leto. Zapomniti si moramo, da Slovani lahko postanemo odločujoč faktor ne le v Evropi, ampak tudi na svetovnem pozori-šču. če bomo skupno delovali, se otresli ostankov srednjega veka in klerofašizma vseh vrst. "Ne straši se truda, ne plaši se boja. kar more to mol je storiti dolžan.'* Goriški slavček je utihnil za zmerom, a njegove besede naj žive večno v naših srcih in se! naj zrcalijo v našem delu. Lia Menton. slovenski delavski center Chicago, III. — Lt. Michael R. Kumer iz Penne, gl. podpredsednik SNPJ, sporoča, da je bil premeščen iz Anglije v Francijo in zbolel, Sedaj je v bolnišnici. V pismu Frank Zaitzu pozdravlja vse znance v Centru. (Dne 9. oktobra smo dobili od Maj ko drugo pismo, datirano 3. okt., v katerem sporoča, da je bil iz Francije poslan v bolnišnico nazaj na Angleško. Pritožuje se, da vsled teh pogostih selitev pošto zelo neredno prejema.! Frank Groser, ki je bil pred nekaj leti predsednik Družabnega kluba in v raznih drugih klubovih odborih, je bil na bojišču v Franciji ranjen. Sedaj je v bolnišnici in iz obvestil je razvidno, da ni nevarno pobit. Naravno, da žele vsi v Centru Kumer ju in Groser ju čimprejšnjega okrevanja. Iz vojaške kempe pozdravlja balincarje DaiVin Taschwer. Vrt okrog poslopja, oziroma rože v njemu, nam polagoma uničuje jesen. Je zgodnja in večinoma hladna. Obiskovalci že par tednov niso bili navedeni. Le nekateri se podpišejo. Tu so bili Felix, Louise in Wayne Demshar iz VVashingtona, Pa., Anton in Ma-ry Gornick iz Milwaukeeja, Helen Zupan, hči Jakoba in Katke Zupančič iz Berwyna, ki je WAC v kempi Shanks v N. Y., Joe Omerza in soproga iz Ber-wyna. Cpl. Frank Vrechek s soprogo. ki je bil tu na obisku, nastanjen je pri letalstvu, prej na zapadu, potem na jugu. sedaj pa je bil (>oslan v Lincoln, Neb.; v Centru je bil s svojo materjo Frances Vrechek; dalje so se oglasili tu Cpl. John L. Olip, sin Johna Olipa iz Clarendon Hill&a, ki je nastanjen v New Orleansu, La.. 82-letni "old timer" Jakob Krainz iz Garryja, Ind., Valentine J. Bergles, Martin Potokar iz Lyonsa in njegova soproga, in pa Rosie Jurman iz Clevelanda s hčerjo Katherine. Koncertna priredba Palandechovih publikacij Chicago.—John R. Palandech, ki izdaja dva jugoslovanska lista. priredi pod imenom svoje firme v nedeljo 22. oktobra koncertni spored v American Hali ((preje znana pod imenom Ce-ško-ameriška dvorana) na 1436 W. 18th St Prične se ob 2. pop Vstopnina je 60c. Sodeluje ženski pevski zbor SŽZ, Prešernov kvartet in razni drugi zbori in solisti. dne 10. dec. naša prva predstava v tej sezoni Chicago. — Dasi se je slovensko dramatiko v naši naselbini poslednja leta zelo opustilo, v namenu, da se jo obnovi čim bodo razmere ugodnejše, se bo prva predstava vršila že v tej sezoni, namreč v nedeljo 10. decembra v dvorani SNPJ. Vpri-zorjena bo drama "Norec" v režiji Milana Medveška. voščilo ;big" tonyju Springfield. 111. — Zaeno s temi vrsticami vam obnavljam naročnirto, ker mi je ta list jako priljubljen. Zares bi moral zahajati v vsako slovensko hiši, Poleg naročnine pošiljam dolar v tiskovni sklad. Z ženo posebno rada bereva Tomšičeve dopise. "Big" Tony-ja poznam že od leta 1912. iz Kansasa. Toni piše, da se ne počuti dobro, pa je vseeno koraj-žen. Jaz in moja soproga mu želiva hitrega zdravja in njegovi soprogi veliko sreče. Proletarcu pa mnogo novih naročnikov. Frank Zattich. % zavezniki $e brez pravega načrta za bodoči mir (Nadaljevanje s 1. strani.) enem konservativno Anglijo in Ameriko svare. da bo nevarno, če pride država, ki je pod rusko sfero vpliva (Jugoslavija) tako daleč v osrčje Italije. Ti elementi še vedno delujejo za ohranitev omenjenih krajev pod Italijo, in za ustanovitev "samostojne katoliške" države Hrvatov in Slovencev. Poljski problem Zelo veliko glavobola dela posebno Washingtonu in Londonu poljsko vprašanje, ali bo lje, spor med poljsko zamejno vlado v Londonu in poljskim osvobodilnim odborom v Lubli-nu. Prvo podpira in priznava angleška in ameriška vlada in pomaga ji Vatikan z vsem svojim političnim in propagandnim aparatom po svetu, drugi ima zaščito sovjetske vlade. Ker deluje na licu mesta, ima pred zamejno vlado v Londonu vso prednost. Veliko prerekanja v zavezniških deželah je tudi vsled ponesrečenega upora Poljakov v Varšavi. Ker niso dobili podpore od zunaj, so bili v 63 dneh poraženi. Zamejna vlada v Londonu trdi, da so Nemci v tem času poklali pol milijona upornikov in civilnega prebivalstva, ker so zaman pričakovali, da iim pride rdeča armada preko Visle na pomoč'. Moskva je vse take očitke zavrnila in trdi, da se je general Bor s svojimi podtalci spustil z nemško armado v Varšavi v borbo ne da bi se prej posvetoval s sovjetskim poveljstvom. Zamejci na drugi strani dokazujejo, da je poljski radio pod rusko kontrolo prebivalstvo poljskega glavnega mesta pozval na čimprejšnji upor. Jasno je, da je med vodilnimi zavezniškimi osebnostmi vsled Poljske veliko nesoglasja. Dumberton Oaks skončal posvetovanja S takimi in sličnimi spori so 6e pečali tudi zastopniki zavezniških vlad na konferenci v Dumberton Oaksu. Njen namen sicer ni bil reševati medsebojna nesoglasja, a se jim je bilo nemogoče ogniti. Oglašani namen te konference je bil ustvariti načrt za bodoči mir na temelju vzajemnosti in sodelovanja. Izjava, ki so jo konferenčniki podali po "skončanem delu", obljublja lepe stvari, n. pr. mednarodno uredbo, ki bo ščitila dežele in narode pred agresorji in ustvarjala svet za lepšo bodočnost človeštva. Dasiravno se je vršila konferenca v Dumberton Oaksu za zaprtimi vratmi, vzlic temu so politični opazovalci izvedeli dovolj o nesoglasjih na nji, ki jih bi mogli rešiti le vrhovni trije poglavarji zavezniških dežel, namreč Roosevelt, Churchill in Stalin, oziroma prva dva na novem sestanku s Stalinom. Churchill že v Moskvi Zadnji pondeljek je bilo iz Londona poročano, da sta premier Churchill in pa tajnik vna-njih zadev Anthony Eden že dospela v Moskvo Sprejela $ta Ju Stalin in. komisar vnanijn zadev Molotov. Uradna vest iz Londona pravi, da bodo govorili o načrtu, kako Hitlerja čimprej spraviti na kolena, a prav gotovo bodo razpravljali tudi di-plomatične stvari, izmed katerih poljsko vprašanje ni edino, ki se go bodo dotaknili, ali so se ga že dotaknili. Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tlak, kakor podpirajo tavajalno časopisje. bi bilo ka-pitaltima kmalu konec. Priporočita prijatelju, »i naroči Proletarca. .................................... 11......... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO• OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING C0. T«|. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ill naj i PROLETAREC SE TISKA PRI NAS r Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. Joseph F Durn, tajnik podru žnice št. 48 v Collinwoodu po roda, da sta delegata Andy Bo žič (zidar) in Louis Kaferle darovala konvenčne dnevnice svoji podružnici. Ta podružnica je tudi podedovala polovico imovine razpuščene postojanke Slovenskega Sokola. Ti in drugi prispevki so pomagali ojačiti blagajno te delovne podružnice SANSa in vsled tega nam je odbor poslal ta mesec lepo vsoto $350. V septembru in oktobru nam je ta podružnica poslala že $1.050. Podružnica št. 51 v Barberto-nu, O., nam je zadnji teden poslala po svoji tajnici sestri Smerdel znesek $250. S. Agnes Za lokar iz Cleve-landa, bivša članica širšega odbora, je poklonila svoj ček za konvenčne dnevnice v znesku $20 v našo blagajno. Isto sta zaključila storiti SANSov častni odbornik dr. Frank J. Kern te* konvenčni predsedatelj Joseph Zavertnik. Na SANSovi konvenciji je gl tajnik Ameriške bratske zveze Anton Zbašnik v imenu svoje organizacije izročil SANSu ček za $1000. To ie že drugi ček za $1000 od ABZ. Podružnica št. 39 v Clevelandu je na konvenciji poklonila SANSu ček za $500 Skupni dohodki v septembru so znašali preko $3500. To je jasen dokaz, da je nas narod za nadaljevanje dela, ki ga vrši Slovenski ameriški narodni svet. Slovenski narodni dom v Clevelandu. kjer se je vršila naša konvencija 2. in 3. septembra, nam je dovolil vse prostore za dvodnevno zborovanje brezplačno. človeške"* "civilizirane'* nemške armade, ki je tako avtoma* tično pobijala "zanikane"- evropske narode. Tako jih namreč on imenuje. Sedanjo vojho je odobraval, doklet je Nertičija zmagovala, stKlaj pa jo označuje za "zverinsko vojno", zato, ker zavezniki ne prosijo Hitlerja za mir. Ta rojak ni imel trohice ljubezni do svojega naroda in je nima sedaj. Računal je, da se po nacijski zmagi vrne v tretji rajh, kjer bodo Nemci gospodarili nad evropskimi sužnji. Ampak vsi taki — s Hitlerjem vred sedaj vidijo, da so delali račun brez krčmarja Ali ni čudno, kako se obrača kolo sreče? - * V nekem dnevniku sem čital sugestijo, da se bi nevtralnim krščanskim deželam v Evropi dalo mandat, da one sklenejo in podpišejo mirovno pogodbo. Te krščanske, oziroma katoliške države naj bi bile Španija, Irska in Portugalska. Dasi se na tem čudnem svetu gode čudne reči, se kaj tako čudnega menda vendarle ne bo dogodilo. Ako bi se, se nam bi začele vse kokoši smejati. Isti čiankar svetuje, naj bi se omenjenim trem državam pridružil na mirovni konferenci tudi rimski papež, ker tudi on je nevtralen v tej vojni, kot so bili vsi njegovi predniki v prejšnjih vojnah. Ampak dosedaj ni še nobenega uravli^ga potrdila, da je bil Pij XII v t?j vojni res nevtralen. Izčrpek iz zapisnika seje Slovenske sekcije Jug. pomožnega Ddbori izirin SeL!?»i Vpra1San,la Pri"! icke n.Semu ,»a"rodu "v TtarJ Z-1vjetsko"Clado neuradno' SLntaj! t * SkUP"° akclj°' ^°,t movini' R^avanje blaga se zval, da naj priznajo na vseh sodelovanje s znano, zadnie čase nismo hi ___i 'j____T.________V-T- _ * . „ JPd-SS je na svoji seji sept. v Chicagu pripravljen na sodelovanje Šansoni v zbiranju relif nega d dovoljenje za razpečavanje frQnC\ Q hoče Sedež blaga, zato naj se odbor ZOJSA | ' * ,L:Lw>%: naprosi, da bi se nam doyolilo ^ m,r0vm m'*» posluževati se njih permita za General de Gaulle je dne 12. pošiljanje in razpečavanje ob-, septembra ameriško, angleško znano, zadnje čase nismo bili kaj posebno aktivni, to pa radi sklada, a ni pa se še odločil, kaj udejstvovanja pri SANSu. Kar- smatra z ozirom na Zojsovo re- koli bomo sklenili, bomo potem lifno akcijo. lahko poročali na skupni seji O slednji se je namreč defini- ZOJSA v Pittsburghu, ki se ima e pač naša dolžnost kooperirati n sodelovati z novo relifno ak-*ijo Združenega odbora. Ustroj TPO-SS je precej kompliciran n vodstvo mora najprej dobiti lovoljenje od glavnih odborov lesetih pridruženih bratskih organizacij, predno se more pridružiti in skupno delovati z /ojnim relifnim fondom Ame--ikancev južnoslovanskega porekla. Predno bo tako dovolje-ije izposlovano, bo vzelo mno-časa. Zima pa je pred durmi ;n narod doma strada in umira adi pomanjkanja. In radi teh "azlogov SANS apelira na svoje oodružnice in druge skupine, ki niso obvezane pošiljati prispevkov za staro domovino JPO-SS. da jih pošiljajo naravnost v naš urad. Tu bomo vodili pregledne račune o vseh prejemkih ter posvetili vprašanju primerno pu-bliciteto. * Zbiranje denarntn prispevkov in oblačila za stari kraj se e pričelo. Vsaka podružnica naj organizira odbore, ki bodo meli v oskrbi zbiranje gotovine n dobrega oblačila. Plačilne nakaznice, čeki. menice itd., naj bodo izstavljene na Slovenian \merican National Council in noslane na naš urad. SANS bo x>šiljal skupne vsote odboru v jsttaR&stts srcsvac- z&tesrzssrttr c » pod nadzorstvom ima vršiti JPO-SS Na popoldanski seji so se domenili. da se skupne seje ZOJ-Sa v Pittsburghu udeleže Cain- tivno sklepalo na Zojsovi seji,j v*.« 21. septembra In na lute-1 ki se je vršila 22. sept. v Pitts- ro smo vabljeni, namreč ves od- se udeieži burghu. v bor, kakor tudi odbori hrvat- . cemmlnulega tedn^^^^av-! Tajnik Joseph Zalar je poro- J^J™ ^ nS Ija sam na bol j so sliko, ki priča I čaL hiše £ da do kake posebne skupnosti Odkar je bila ustanovljena sali pisma vsem članom in čla-med to ustanovo in pa novo politična organizacija (SANS)., nicam naših podpornih jednot skupno relifno akcijo pod po-! ni bilo pri naši pomožni akciji in zvez, da bivali pisma sa-kruviteljstvom Zojsa bržkone, onega navdušenja in živahno- mo na vsa društva, na vse lokal-fe ne pride tako zlahka. jsti, kot bi bilo pričakovati. Ker je zapisnik JPO-SS s seje Z ustanovitvio SANSa in or-19. sept. za naš list preobširen, j ganiziranjem Združenega odbo-ga podajamo v izčrpku. Vodil i ra južnih Slovanov je bila naša ga je Janko Rogelj. Seje so se pomožna akcija (JPO-SS> neka-udeležili V. Cainkar, predsed- ko v ozadje postavljena Sicer nik JPO-SS, ki je ob enem v I so prihajali prispevki od meseca do meseca, ni pa bilo one prave in živahne aktivnosti kot bi morala biti. tem odboru zastopnik SNPJ, in pa sledeči zastopniki drugih pod|x>rnih organizacij: Joseph Zalar. KSKJ; Janko N. Rogelj, ABZ; Josephine Erjavec, SŽZ; Leo Jurjovec, ZSZ; Josephine Zakrajšek, zastopni- ne odbore JPO-SS in na vse podružnice SANSa. Popoldanske seje se je udeležil tudi tajnik SANSa. Mirko G. Kuhel. Na konvenciji Sansa v Clevelandu je bil sprejet sklep, s katerim se priporoča, da JPO-SS jn SANS delujeta skupaj, v kolikor je mogoče. _ . Končno je bil sprejet pred- \ ZV*Z1 z m°i° službo log. da se izda splošni apel in sem izvrševal po svoji najboljši priobči v časopisih, ki so naklo- zmoznosti. Denar, ki je bil meni njeni naši pomožni akciji, da se c« Progresivnih Slovenk." in i K* -?mJB ^P051«1 P"čne posebna kampanja za na- FranV7 wedk' Dm w BlagaJnlk \\ ** branje denarnih prispevkov in rranK j weaic, zastopniR uru- točno vsak mesec poslal izkaz nriDravlianie oblekp 7» ndnn žbe sv. Družine. Odsotni so vseh mesečnih nreiemkov Pripravljanje obleke_za odpo- bili John Gornik, zastopnik Slo- * JTl 1 prejemk°V . . šl,Jat n CA ItlfrA Lr/>iin bora. 'divors" drug od drugega. Več Vsa obleka in druga oblačila lis<>č ^ stara /godovina nam naj bo najprej očiščena, poprav- Pr,ca' da nlsta nikdar dobro 1 jena, pošita in spravljena v no- ,azumela sno stanje ter v večjih zabojih . . odposlana naravnost na: War Znana resn»ca je, da vsled Relief Fund of Americans of voine primanjkuje za civilno South Slavic Descent, 282 Ninth živalstvo zdravnikov in bol-Ave., New York N Y. ' n,sklh *trežnic, ter sob v bolniš- Podružnicam smo poslali po- licah za fcolnike Ampak nas to-Brat Rado Vavpotič iz Brook- j sebna navodila glede zbiranja ,aZ!i°- naJ potFpimo toliko časa, lyna. ki si je omislil izdelavati ravnanja in odpošiljanja obleke. da v resnici bolelo, partizanske zvezdice in izkupi-, Da bo podružnicam lažje po- Priznamo, da so nastale vsled a I Board u, Washington. D. C Ta-i^1 urad 2a Priseljeništvo in radi predloga za skupno relifno ka so vcdno | državljanstvo, prikazujejo, da akcijo, ki jo snuje ZOJSA V voč*sno poslan 1 se tujerodno prebivalstvo ne-ta namen je bila sklicana skup- !DACC . ... . . državljanov izza leta 1941 znatna seja vseh narodnosti, ki so no zmanjšalo. Takrat je bilo od-včlanjene v Združenem odboru ^apnlf {194K Z na8?s akc,>° rejeno, da se morajo vsi tuje-južnoslovanskih Amerikancev. ™ približno ^^ nedržavljani 'registrirati. birati prispevke za SANS in re- voJne izjer«ne razmere in da so . _______ ______ ______ lifno akcijo ZOJSA, smo sesta- našl voJaki P1^1 upravičeni do manjše vsote pa že prej. Brat vili v slovenščini primerni apel pravniške in bolniške postre- ček izročiti Sansu, nam je samo v septembru izročil $71.40 Nekaj drobiža Ručigaj, tajnik zbora Slovan, na naše rojake. Omejeno števi- nam je poslal $29.75 za iztržene lo iztisov lahko dobite v našem zvezdice. Na konvenciji ABZ v uradu in jih razpošljete med Ročk Springsu, Wyo., je brat ljudi predno se prične pobirati. Ignac Zaje nabral za zvezdice Mirko G. Kuhel, tajnik, med delegati $46.50. Med našo mladino je najaktivnejša narodna delavka mlada Josephine Peshel, hčerka'! . , tajnika podružnice št. 63 v Chjcago III. — N^oUfisem Brooklynu. Prodajala je part i- l ^ ^ ^ zanske zvezdice in nam poslala tko !*> P^k obsodb "jt- $50.13 čistega dobička. erjevemonlne generale na vb- lice v dneh, ko je Hitler imel Še Relifna akcija popolno oblast nad nemškim na- V nekaterih krogih se dela rodom. Prepričan sem, da se vtis, da se je SANS polotil or- bliža čas, ko ne bo treba nobe-ganizirati svoje podružnice za ne* obravnave zoper Hitlerja, pomožno akcijo, da kompetira Nemški generali ga bodo likvi-in kljubuje slovenski sekciji dirali in nemški narod pa ga bo JPO-SS. Temu ni tako. SANS na to obsodil. Ali ni to dokaz, je osnovni del Združenega od- da so tudi preprosti peki zmožni bora južnoslovanskih Ameri-! pravilno soditi? Posebno ker je kancev, ki je pred kratkim do- eden izmed njih določil vešala bil od predsednikovega odbora za nacijske poveljnike. To je za kontrolo vojnih relifov po-slovnico št 583 za zbiranje in distribucijo prispevkov in mate-rijala za reveže v Jugoslaviji. Obveščeni smo, da je to edina jugoslovanska organizacija, ki ima podporo od Ameriških Jugoslovanov, z dovoljenjem za prvič, da sem postal res malo ponosen na svoj poklic. 2al, da je danes med nami tako malo takih "pekov". * Pred par leti, ko je nacijska armada bila še zmagovalka po Evropi in morila, ropala ter po- distribucijo. Ker postaja velika žigala na desno in levo, se je potreba za nujno delitev relifa, en naš rojak radoval te "nad- IZŠEL JE DR. KERN0V Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA pnoi 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. žbe. A ne gre mi v glavo, zakaj si je pa Duchess of Windsor tako zlahka najela 10 9ob in šest bolniških strežnic, ko je bila v bolnišnici Roosevelt v Nevv Yor-ku, dočim mora delavska mati petih otrok čakati od štiri do šest tednov, predno dobi zdravniško pomoč v bolnišnici za enako bolezen, kakor jo je imela Duchess of Windsor. Ali zdrav-ske oskrbe res primanjkuje, ali pa jo morda manjka le za tiste, ki so iz delavskega sloja? ir Jaz bi sugestiral, da bi mero-dajni odbor znižal dostropno ceno za jajca, ker jih je toliko, da so jih vse zaloge polne. Sedaj, ko Je volilna kampanja, bi ljudje stara jaca. če bi bila poceni, pokupili in jih porabili na republikanskih shodih. * Film "Wibon'\ ki portretira zveznega predsednika iz prejšnje vojne, njegov padec in polom lige narodov, stane $5,200,« 000. Cena propada lige narodov pa dosedaj še n! bila precenjena Ugotovljeno Je. da bodo Zed države po zaslugi takratnega kongresa izgubile približno 30 milijard dolarjev. Tisti kongres je uničil Wilsona in ligo. Zgodovina se rada ponavlja. V prihodnjih volitvah je treba opreznosti. * Uživajte več čebule "and win the vvar". Tako apelira WFA na ameriški narod. Zavedamo se, da predno pride zmaga, bo vsak dan preteklo še na potoke solza tudi če se bi nič ne pečali s čebulo. In predno bodo Vsi narodi po svetu postali svobodni, bo iz teh solznih potokov nastalo novo morje, v katerem se bo potopilo vse vojne ladje. Nimam nič proti priporočilu, da bi užival več čebule. Do tu je vse v redu. Ampak predno Jo moreš užiti, Jo je treba pripraviti, in to Je delo, ki človeka pri-mora pretakati solze. Zato jaz tako nerad kuham golal. * Italijanski kraljevski dvor apelira na ameriške Lahe, naj pošljejo v svoj rojstni kraj cvir-na. in pa dvom. da si bodo na njemu svoje kraljevske cape zakrpali. V zadnjih 21 mesecih nisem zaslužil še enega dolarja, a vendar bi radevolje kupil toliko "štrika", da bi se lahko x njim vsi italijanski dvorjani obesili. John Chamazar. da bi se pogovorili glede možnosti skupne akcije v pomoči, katero bi mogli nuditi osvobojenim krajem. Datum te skupne seje je bil določen za soboto 16. septembra v Slov. nar. domu v Clevelandu. Napovedana seja je bila zadnji čas odpovedana iz razloga, ker Hrvati niso hoteli priti na to sejo, čeprav so se na skupni seji ZOJSA v Nevv Yorku vse narodnosti strinjale, da je taka seja potrebna, zlasti ker je ZOJSA izposloval dovoljenje za nabiranje in razpečavanje skupne pomoči pod imenom War Relief of Americans of South Slavic Descent, ki bi posloval z dovoljenjem Preti-dent's War Relief Control Boarda, registracijska št. 583 Nadalje izjavlja predsednik, da se je v Washingtonu delalo na to, da bi se združile vse jugoslovanske vojne pomožne organizacije v eno pomožno akcijo, oziroma, da bi se spojile vse obstoječe s tako zvano United Jugoslav War Relief Fund in America, katere pravo ozadje je organizacija Amer. Friends of Jugoslavia in katera je bila faktično pod dominacijo bivše-ga jugoslovanskega veleposlanika Fotiča. Radi tega je bilo med nami mnogo dopisovanja in zastopnik omenjene organizacije Je tudi osebno obiskal njega (Cainkarja) ter Jos. Zalarja in Ju poskušal pridobiti, da bi pristala v spojitev. Oba sta mu pojasnila, na kak način smo mi organizirani in kako se vrši naše zbiranje prispevkov ter kako imamo začrtano pomožno akcijo, ter da vsled tega taka spojitev ni mogoča, nakar je vse ostalo pri starem. O teh poskusih je izvedel tudi L. Adamič, ki je nato merodajnim osebam stvar še posebej pojasnil. Brez-dvomno je tudi njegovo posredovanje precei pomagalo, da so potem odnehali. v Končno je posegel v zadevo ZOJSA. Prizadetim uradom je pojasnil, da bi bilo najbolje, ako bi se njim izdalo dovoljenje, nakar bi lahko sledilo skupno delo vseh jugoslovanskih narodnosti. In to so tudi dosegli. Dovoljenje jim je bilo dano pod imenom War Relief of Americans of South Slavic Descent. Smejo zbirati prispevke ter pomoč dostavljati v Jugoslavijo. Možnost sedaj postoji, da se bo tudi že prej imenovani United Jugoslav War Relief Fund of America priključil tej akciji. Uslje Je Cainkar izvajal: Ker nismo mogli obdriavati skupne seje v Clevelandu kot je bilo namenjeno, sem smatral potrebno, da imamo vsaj Slovenci svojo sejo, na kateri bi se leta in pol. Za ves ta čas 7nasajo plovni strogi »79.50. Torej v u7bilo^dnoTz^^rŽ" treh letih in pol smo im?li ra- ,.oV; » ,___ . .... ^ *7o en n ♦ - v vah se okrog pet milijonov ne- mo $79.50 stroškov Pa tuai tft državljanov Sedaj jih je še stroški bi ne bil, v toliki m:n .okrog ^,600,000 £ {JeT kot so ako bi ne bilo zaradi pre- 000 moških in j 976 400 žensk mije blagajnikovega poroštva i . In če ne bi bilo treba vladi v L Vff°* ^^ 2manj*anemu Washington, D. C., pošiljati po- ^tevjlu državljanov je seve-ročila, ki morajo biti priprav- da deJstv°. da J*h J« veliko šte-ljena po računskih veščakih Z zaPro*ilo tekom zadnjih drugo besedo rečeno, stroški, ki (Teh . treh let za državljan-smo jih do sedaj imeli, so bili f?™*: Statlstika kaz*. <*a po večini v zvezi s poročili ra- 21 _?T ?lkd*\ ^ v zg°dovini čunskih veščakov (Certified ! fed; drž?vyP°Jozenih toliko pro-Public Accountants) in pa pla-l*^ 23 dr^vljanstvo kot jih je čano nremiio oH hl^inilm™™ I bll° v *eku *asa od L 1941 sem. Razumljivo je, da so število tujerodnih državljanov deloma RELIFNI PROBLEM SEDAJ NAJBOLJ V OSPREDjU (Nadaljevanje s 1. strani.) kot pa če bi prišla tudi med Slovence zaradi relifa taka sporna polemika, kot je med Hrvati. Nekateri slovenski listi—ali saj za enega vem, je že udarit. Ne sicer ker mu je za enotnost, ampak ker mu ni zanjo, pa pozdravi vsako priložnost, da bi jo iz-podkopav«l. Vsekakor bo boljše, če pride med vodilnimi faktorji na obeh straneh do delovnega sporazuma na način, da bo koristilo namenu/ za katerega se gre. in to je, kako relifno akcijo vršiti s čimboljšimi rezultati. Tudi merodajnemu vladnemu odboru bo to ljubše, ker želi enotno jugoslovansko relifno akcijo. Se nekaj o tem bom razpravljal v prihodnji številki, med drugim o relifni akciji "Prijateljev Jugoslavije", ki je bila doslej finančno najuspešnejša, pa tudi najdražja. čano premijo od blagajnikovega poroštva. To omenim zato, da bo javnost vedela, da vsi, ki imamo posle v zvezi z našo akcijo, ne prejemamo nikakŠnih plač ali odškodnin. Blagajnik Jurjovec je čal, da ima sedaj v blagajni $77,047.35. kar smo nabrali v treh in pol letih. Skupni stroški znašajo $92 00 Včlanjene podporne organizacije plačujejo skrčili tudi naravni vzroki, to je, smrt, odhod iz dežele ali pa deportacije. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK • sova knjižica, s poljudnimi navodili kako posUti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysbiirgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Pocdine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici .*• samo 50 centov • poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO Z3, ILL. PbŠLUŠAjTE vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovcnsko ra Porazdeljenje tujerodnih ne-jdiO Uro V Chicagu 00 9. OC 10. ure dopoldne, poste.ja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo Georae Morchon državljanov je zanimivo in zna-P0™: čilno. V državi Nevv York, n. pr. živi skoro ena tretjina vseh nedržavljanov, okrog 1,022,000. Večje Število tujerodnih nedržavljanov imajo % Californija, 352,100; Pennsylvanija, stroške njih glavnih uradnikov, j Mas^h^te,"'233,60^ ki se udeležujejo sej odbora1 JPO-SS, same. Direktor publicitete Rogelj je poročal, da je pisal članke, ki so bili poslani vsem listom. Za vzrok, ker ni ta akcija uspešnejša, navaja neprijatelje. ki zanašajo med naše ljudi po naselbinah zlokobne vesti. Tako je bilo v nekem slovenskem časopisu priobčeno, da se namerava izročiti denat JPO-SS "komunistom" v Jugoslaviji. Louis Adamič, ko je govoril o novem skupnem odboru ZOJSA, je poudaril, da ves denar, ki je bil nabran pri Slovencih v Ameriki, bo poslan le Slovencem v domovini. Josephine Zakrajšek je poročala. kako so se ženske v Clevelandu že organizirale v tri skupine, da bodo nabirale, šivale in pripravljale obleko. Pravi, da obleka mora biti vsa čista in oprana, ker drugače se je ne more poslati. Stare čevlle in klobuke ni potreba nabirati, ker se Jih radi sanitarnosti rtfe more pošiljati preko morja. To skušnjo so imeli pri Ruskem pomožnem Odboru. Tudi nogavice morajo biti nove. V razpravi o bodočnosti JPO-SS je bilo soglasno sklenjeno, da ves do sedaj nabrani denar, kakor tudi ves denar, ki bo v bodoče pri JPO-SS nabran, ostane ood nadzorstvom in kontrolo JPO-SS Dalje, da ta ustanova ostane tudi v bodoče samostojna kot dosedaj Kar se tiče pošiljanja obleke v staro domovino, je bilo sklenjeno, ker ima ZOJSA sedaj tu- Illionis, 222,100; Michigan. 216,000; Connecticut, 122,400; Ohio, 118,100. Drugo zanimivo dejstvo, ki je razvidno iz poročila naseljeni-škega urada Zed. držav je to, da so priseljeni nedržavljani povečini starejši ljudje, katerih povprečna starost je 51.7 let, dočim je povprečna starost sedanjega prebivalstva Amerike 29.5 let. Od pol milijona registriranih tujerodcev, katerih rekordi so bili pregledani, jih je čez 28% v starostni dobi 60 let ali več, ostalih 26% pa jih pripade v starostno dobo med 50 in 59 let. Okrog 90% nenaturaliziranih tujerodcev, ki so stari čez 60 let, je prišlo v Ameriko pred letom 1924. Statistike tudi prikazujejo, da je med Poljaki in Italijani največji odstotek teh čez 60 let starih nedržavljanov, kot tudi onih med 50. in 59. letom. Tudi angleški priseljenci v Zed J državah tvorijo proporčno visoko število nedržavljanov v prej omenjenih starostnih skupinah. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOT1 NAROČITE SI DNEVNIK "PltO»SVETA Slana sa cclo lato SS.OO, pol lata S3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (Ic) j« treba sa novo dru&tvo. Naslov za list in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. f ♦ Miii»tMniM*MMim»# Zdravniški poklic v Rusiji prevzemajo ženske V medicinski fakulteti v Moskvi je le 10 odstotkov moških, 90 odstokov pa tvorijo dijakinje. Slično razmerje je tudi v večini drugih sovjetskih medicinskih učiliščih. To čudno razmerje je ustvarila vojna. Ruske zdravnice so se tudi na bojiščih izkazale za prat tako dobre, kakor najboljši moški zdravniki. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURCEON 3724 We»t 26th Street T»l. Crawford 2212 OFFICE HOURS: , 1:30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) S:30 to S: 30 P. M. (Exrept W«d., Sat. and Sun.) 221» So. Ridf«way Arm. Tal. Crawford 6440 If na anawar — C »H A ust in 5700 ^miiimimmmhmuhi BARETIHCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers /at T^rr^ A T^ /> EDUCATION % 1 3 1 9 i 11 Li l A 1) lj i i ORGANIZATION OFFICIAL ORGAN OF 1 rv 1 II 1 /A r% ri CO-OPERATIVE J. S. F. and Its Educational Bureau COMMON VVEALTH NO. 1935. P«blUh«d W««kly «1 2301 S«. L«wnd«U Ava. CHICAGO 23, ILL., October U, 1944. VOL. XXXIX. Localism in Social Insurance Approval of social security comes late, very late, from the Chambcr ,of Commerce of the United States. But at l^ast the principle of pro-viding "a minimum layer of basic proteetion against the major economic hazards of life" has now been endorsed by the nation's leading businessmen. The Chamber proposes extension of social insurance to groups not now covered, and privately financed medical benefits, vvith public aetion if that fails. Given acceptance of the security principle. the question of state or iederal sponsorship becomes iargely one of mechanics. Which form of administration vvill best attain the goal? The Chamber, stili honing for a dead past. demands that state and local governments run the program. It demands, in other words, unequal rather than uniform benefits; competition among the states to keep benefits at minimum levels; a repetition in social insurance of our unsuccessful attempt to establish minimum wages by states. The national economy is not built along state lines and social security will be 111 adapted to its funetion if forced into an artificial mold. As economic hazards are national rather than local, the means oi dealing with them must be national. One insurance systerr> for ent people is the goal. — The Chicago Sun. THE MAR C H OF LABOR "Is Dewey Fooling Anybody ?" tMt KANSAt Acr Of 1920 FORfVAPt STftlttS AMD MAC* ARBiTftATiOM ČOMPULSOftY IN 6* $AMUCl60MfC*Sy W4 MS TtSTlMOMT R- w« tm£ u-vcomm- i Ission ON inoustrial oiAnoN« suraonnr %THI GoiOtNO prlnclptfc Of IABCKMOVI-Hlirr iSIDSACURf A fiCTftfc Ufl FORAtlf 1914 We placed quotation marks around the title of this editorial because we swiped it from an exchange. And our answer is "yes and no." Dewey isn*t fooling anybody vvho believes him vvhen he says that the workers of America have been hog-tied and straitjacketed in a manner to a degree first noted in nations that make no claim to being democracies. He isn't fooling anybody vvhen he says that vvorkers must go, hand in hand, to bureaucrats in VVashington for favors. But Dewey is fooling whoever believes that things vvill be dffferent under Dewey. • • • We wish vve could make every American understand that vvhether a Democrat or a Republican occupies the White House next year there will be no let-up on the controls that have been imposed upon us ali. The fact is that the capitalisft economy can't funetion at ali as a • free" institution. It has been preserved by the controls that Roosevelt and the Democrats set up. It vvill continue to be preserved in the same way — if at aH — no matter vvho is to preserve it. Even with us Socialists, the question is not vvhether vve shall have new controls. With us it is WHO is to do the controlling ... and WHY? • i • If the American people organise to plan and control economic pro- Aad if the purpose of sueh coatrols is social welfare instead of private profit . . . Then controls over things vvill result in a greater and a higher freedom for the people. • • • If. however, political representatives of the ovvning class continue lo do the control Uag . . . And if the purpose of sueh controls ia to ezploit vvorkers for the profit of a super class . . . Then people. as, vvell as things, will have to submit to the controls about which Dewey talk s Dewey is fooling people vvhen he talks as though people could possibly be free under a postvvar class economy. And so is Roosevelt!—-Reading Labor Advocate. Let s Not Make This Big Blunder! F.D.R.-Dewey Duel A Cream-Puff Affair , K. M. LANDIS II. in The Chicago Sun If you think vve are having a rough campaign, listen to this nevvs from Cuba. Senator Santiago Rey has just fought the first of 30 pištol duels, in which he is the challenger, vvith Representative Antonio Fraga. Although neither man vvas in-jured, Senator Rey stili "Traktu els booked vvith 20 other pollticians vvho said things he didn't like during the recent Cuban eleetion/ Novv you may thirfk this is just an old Spanistv custom. but vve used to have a political tradition of our ovvn virile enough to make the recent exchange betvveen Roosevelt and Dewey look like a cream-puff affair. Alexander Hamilton and Aaron Burr said some pretty mean things about each other, and after one eleetion they ended their feud vvith pištol shots on the banks of the Hudson. Then there vvas Andrevv Jackson. Jackson Poured It On Jackson vvould think Roosevelt shovved vveakness of character in professing not to resent attack on his wife. For 33 years Jackson kept tvvo pistols cocked and pri med for just sueh emergencies. One day ln his hearing, Gov. John Sevier of Tennessee referred to the fact that Jacksons vvife hadnt received a final divorce from her first husband vvhen Jackson married her. Clubbing his vvalking stick, Jackson lunged at Sevier, crying: "Great God. Do you mention her sacred na me T" Saved by the crovvd, the gov-efnor refused to give JaJkson satis-factlon until the follovving adver-tisement appeared In the Knox-ville Gazette: "To aH vvho shall see these pre-sents, Greetings. "Knovv ye that I, Andrevv Jackson, do pronounce, publish, and de-clare to the vvorld, that his ex-cellency, John Sevier. is a oase co-vvard and poltroon. He vvill basely insult, but has* not the courage to repair. Andrevv Jackson." Hit by Quotation from Ovid Forced to a duel, the govemor escaped death by dodging behind a tree. Not so lucky vvas Charles Dickinson, vvho vvas shot in the stomach by Jackson for making a similar slur. In the present campaign. much has been made of Hillmans support of Roosevelt. De vve y probably thought he vvas pretty daring vvhen he refarred to Roosevelfs "motley crew." But President John Quincy Adams and Henry Clay vvould have considered this a compliment. John Randolph one denounced their supposed eleetion deal as the coalition of Bilfil and Black George ... "the combination, un-heard of till then, of the Puritan vvith the blackleg." Not satisfied, Randolph deserib-ed Clay as "this being. so brilliant yet so corrupt, vvhich, like a rotten mackerel by moonlight, shined and stunk." Clay challenged Randolph to a duel and shot at him tvvice, the second bullet piercing Randolphs vvhite flannel vvrapper. And the scholarly Adams hit him vvith a quotatlon from Ovid: "His face is Uvid, gaunt his vvhole body; , His breast is green vvith gaII; his tongue drips poison." Hovv tame, after ali, vvas Deweys "He asked for it. Here It is." Peace-Time Conipulsorv Military Training ls Not Necessary; Having Licked Hitler, We Shouldnt Km h race His Doctrine An atempt is being made to stampede Congress into adopting peace time compulsory military service. In other vvords, at the very hour vvhen vve are about to destroy Hitler and the Japs, vve are asked to adopt a policy dear to the hearts of ali totalitarian dietators LABOR can diseuss this issue vvith great freedom. because this paper has always advocated adcquatc preparedness. But vve vvant the kind of preparedness vvhich vvill make it impossible for foreign foes to set their feet on our soil, but vvill also make it possible for us to preserve democracy, vvhich after aH, is our most precious inheritance. • • * We have the most povverful fleet in the vvorld. LABOR believes it should be kept at that standard We have an overvvhelmlng air force. That, too, must be maintained. With the most povverful navy and the most povverful air force in the vvorld. and an army made up of vveil-trained and vvell-paid volunteers, no nation in thc vvord vvould dare attack us. Thafs plain common sense. • • 4 Incidentally, that is the possition taken by the Railway Labor Ex- eeutives' Association, as cxpressed at its last meeting in Wa»hington. The American Federation of Labor is in substantial agreement. • • • Advocates of peace-time compulsory militarv service argue that this vvar revealed that millions of our young men vvere unfit for military service—some because they vvere illiterate, some because of physical oefects. Military training, they insist, vvould remedy ali this. That is not a convincing argument. Give the American vvorker fcdequate wages and he vvill see that his boys and girls get the food and tare needed to develop them physically and he vvill give them proper educational opportunities. Peace time compulsory militarv training is a poor substitute for a vvell-filled pay cnvelope every Saturday night. • « • Instead of urging peace-time compulsory militarv training service for our ovvn eountry, vve should insist that the evil thing bc abolished in ali countries. Dovvn through the centuries. conscription of men for military purposes has been the surest vveapon of tyrants vvho vvished to vvage vvar, because conscription alvvavs gave them an army, ready made, vvhenever they vvished to use it. -|n fighting autocracy, thc most democratic of nations have some-times been compelled to resort to conscription. but novv that vve have »«utocracy flat on its back, vve should shun the things that have made autocracy possible. — Labor, Washington, D. C. IN THE WIND From THE NATION Ex-Governor Talmadge of Geor-I gia evidently has some difficulty I in pronouncing sueh names as Sid-i ney Hillman. James Loeb, Jr., and Reinhold Niebuhr. In his weekly nevvspaper, the Štatesman ("Editor —The People; Associate Editor— i Eugene Talmadge"), he lists* the members of the National Citizens' I Political Aetion Committee, and a/ter each non-English name puts a qucstion' sueh as 'Can you pronounce the above name and tali vvhere he is from?" After Dr. Nie-buhrs unmistakably German name j he says, "I vvish that I had a Rus [sian dictionary." By heck department; That old sed-buster Louis Bromfield, the food e\pert, is listed as a featured speaker at the annual convention of the Ohio State Realtors this vveek. The announcement aays his 1,500 aere farm isr organized as a cooperative in vvhich the employ-ers share profits." The thing is obli viously a typographical error, but ifs the kind that could happen only to a Republican. A pool of 72,000 citizens by the Wichita. Kansas. Beaeon shovved that three out of every five did not knovv the name of either candidate for the Vice-Presidengy. Don't worry too much about thc familiar cry that corporate taxes should be reduced in order to per-, mit accumulation of capital for j post-vvar produetion. The monthly j business letter of the Guaranty Trust Company of Nevv York says. "In general, corporations have ex-perieneed an appreciable inerease Jn vvorking capital during the vvar," vvhich should "serve to re-iuce the demands for investment funds on the one hand and add to the supply of funds seeking investment on the other." Festung t: u ropa: We do not share the racist views of Lord Van-sittart. but evidently the editor of the Hamburger Fremdenblatt does. Thus: "If they defeat us vvithout killing us aH, they vvill only breed a nevv generation of German fana-tics—millions of boys of the Horst Wessel type. It is quite clear that our enemies vvant to destroy the German idea' of National Socialism, but thcy vvill never be able to destroy it if they let any Germana live." • ALL-OVER EXAMINATION The svveet young thing had broken her glasfes She took the remains back to the optometrist ,4Will I have to be examined aH over,M 9 "No," he replied, "just your •yes." IN NEXT ELECTION, BRITISH LABOR PARTY WILL FACE CRISIS LONDON, Eng. — When Hitler takes a nose-dive, there may be a general eleetion in England. It should have been heid long ago No Parliamant is supposed to hold on for more than five years. This Parliament, controlled by the Con-servatives, has extended its ovvn life from time to time. That kind of thing can be done in England because this country hasrVt any-thing like Uncle Sam s vvritten Constitution, i If Churchill decrecs a general , eleetion, vvhat vvill the Labor Party do? That question is being de-bated vvberever politically minded citizens get together. For the greater part of this vvar. the Labor Party has been part of the coalition government and »everal of its leaders occupy high positions ln the cabinet, including Minister of Labor. Ltft to themselves, these leaders vvould prohably be eontent to ročk along as memberii of a coalition government. but most of the members of the party don t see it that way. They take the position that the Labor Party must fight as an independent party or sacrifice practically aH its influence. Those leaders vvho are members of the coalition goveriunent reply that it is aH very vvell to talk that v*ay, but that no party can hope to defeat Winston Churchill if he goes before the eleetorate vvearing thc laurels of victory. A party conference vvill convene in December. Chiefs of the big trade unions vvill control. It is be-lieved they are inclined to go along vvith Churchill, but they may yield to the pressure from the rank and file and take a chance on making n straight-out figlit. — From Labor. THOUGHTFUL The nevv convict—he vvas a Har-vard man—summoned the wardcn to his celi. '^arden," he complained, "I don't like the food here. don't like my quarters. And vvhat's more, I don't like the type of vvork rve been given.'* "Anything tise you don t like?" inquired the vvarden, grimly. "Yes," added the convict heated-ly. "I don t like this early-to-bed ruling. And also I don't like your face." The vvarden tried to control hi« tem per. "Anything else you don't like?" he snapped. The priaoner shrugged. "Thafs aH for the tlma bting," he murmured. "I don't vvant you to think I'm unreasonable!" SWEDEN SH0WS SOME C0MMIE SVVING; SOCIALISTS LOSE RIKSDAG SEAT TO CP STOCKHOLM. — The Social Democrats, vvhose leader is Prime Minister Per Albin .Hansson. lost 19 seats (as many as the gained in the 1940 elections) in the Second Chamber of the Riksdag in the September 17th national eleetion, vvhilc the Communists made vvhat is termed "a somevvhat greater gain than expected" by vvinnlng 12 seats. which gives them a total. of 13. The Social Democrats' se t back vvill cost them the absolute major-ity in the Chamber, vvhich they have enJoyed for four years. Novv they have exactly one-half of the total of 230^818 in the Chamber, the other half being held by five other parties. The Farmers* Union, too, gained ground, capturing eight seats, or the same number they lost four years ago. The People's Party gatned tvvo, vvhile the Conserva-tives lost three seats. "As has been expected," says the American-Svvedish Nevvs Ex-change, "the eleetion again spell-ed disaster to the Svvedish Nazi adherents. Three different Nazi groups participated, but they received in aH not more than 13,247 votes." Over three million votes. or 70% of the eleetorate, vvere čast. PAGING NTEA! Sez a N. Y. Times nevvs item on co-ops iri Brazil: "a nevv co-operative lavv provides for the compulsory liquidation )f company stores and the substitution of consumers co-ops. The co-op •avv grants full exemtion from aH stamp, income, and property taxes, .eduetion in transport charges and legal fees, and short-term exemp-tion from Federal taxes. To obviate failures, a co-operative credit fund A $15 million is being set up (by the gov't). Revenue from co-ops taxes ind private deposits vvill be added to the initial capital." We are somevvhat dubious about that kind of paternalism building iound, healthy co operatives. Contrary to the misinformation peddled by our enemies. vve in the U. S. Co-operative movement have never isked for special favors. ah vve vvant is a fair chance to shovv, in cqual competition, the excellence of our form of business. But neitner vvill ve knuckle under to discriminatory legislation, sueh as ;he current jffort to get co-op's non-existent "profits" taxed. So go south, voung Nat'1 Tax Equality As'n, go south! There Ben McCabe and the other co-op enemies could really yell about govern-nental favorism to co-operatives.—The Co-Operative Bullder, Norman Thomas on PAC And Hillman... In an open letter to Sidney Hillman, S. P. presidential candidate Norman Thomfs called the CIO Political Aetion Committee (PAC) "a ompany union in polities... its tactics have delayed rather than ad-/anced intelligent labor aetion in the political field." Thomas assailed Ihe attacks on PAC made by the Republican as unfair. and defended abor participation in polities. but told Hillman he has become "one of :he motley crevv of bosses vvho control that extraordinary conglomera-lon of northern city political machines and southern bourbons, knovvn is the Democratic Party." The Socialist leader termed Harry Truman a "protege of the convict boss Pendergast." He deplored the influence of the Communists in ^AC, "because they have no principles except a desire for povver." The PAC, he commented, is less advanced than the AFL political committee, m that the AFL crosses party lines to endorse its "friends." vvhile the PAC endorses only Democrats, including some reactionai-es. Tne PAC is undemocratic—its meetings do not formulate policy, but execute plans dietated by Hillman. While contributions are "volunUry," CIO members feel that "it vvould be unhealthy" not to support PAC. Norman Thomas criticized the CIO cynism that leads to printing a pieture of the Chicago massacre of 1937, "vvhere vvorkers vvere vietims of Mayor Kelly's police, as if it had happened under a Republican Administration." 'The President, vvith your approval, is preparing the way for future vvar by undervvriting ... the Balkanization of Europe and the main-tenance of the French, Dutch, and British Empires," the Socialist can didate deelares. You have a rare opportunity to start effective organization of thc vvorkers on behalf of some nevv political realignment based on principles. You could have helped pave the way for an American equivalent to that promising organization of aH progressives, backed by the most enlightened sections of the farmers and industrial vvorkers, the Cana-dian Cooperative Common vvealth Federation." — The Nevv .-^eader. A Matter of Wonder! Uncle Sam can be a generous Uncle and no one can assail the Uncle's generosity tovvard big business so far as post-vvar planning is concemed. Everything is being done to see that business continues in an orderly fashion to help economic recovery from any post-vvar affects. Uncle Sam also passed the Gl bili of rights, vvhich vvill give veterans aH they need after the vvar to see that they are properly fitted back into normal life. But the men and vvomen vvho make business possible, vvho kept the soldiers and sailors and airmen supplied vvith everything they needed to help vvin the vvar—these men and vvomen are neglected, kicked about and totally ignored. The only bili before congress for the benefit of the common man, thc bili vvhich would give the home front soldier equal rights vvith the big business and the returning veteran, vvas the Kilgore bili, and hovv that bili vvas destroyed by a handful of vvillful congressmen is already too vvell knovvn to be worthy of more mention. Funny, the diggers get the dirty end—*lways.—The Progressive Miner. P0ST0FFICE TO PLAY SANTA TO SOLDIERS Delivering betvveen 80 and 90 million Christmas packages to members of the armed forces ia a Job the Postoffice Department is getting ready to take in stride. | "It is a tough but pleasant task," declared Postmaster General Fr. C. VValker, "and vve are determlned that no soldier shall be disappoint-ed on Christmas Day," Base envy vvithers at another's joy, and hates the excellenee it cannot reach.—Thomson. JITDICIAL 8ARCA8M Judge—What possible excuse did you feliovvs have for acquitting that murder? Juryman:—Insanity, Judge—Really? The wholo 12 of you? HE'S GOD, HE'S GODNO, NOT FATHER DIVINE 1 ■ » » We've been thumbing through pages of the proceedings of the United Mine Workers' convention, struck by some of the nevvspaper reports of the speeches made in praise of John L. Levvis. Scanning through the introductory speech of John Ovvens, here is vvhat we've come a cross: "Once in every century there is born an emancipator. The history of their lives is the history of our nation. John L. Levvis stands amdng them, the greatest emancipator of labor in the world's his tory." That vvas boldfaced in the pages Df the United Mine VVorkers Journal In lightface, vve find the follovving: "In aH these struggles for a quarter of a century, in every great movement vvhich had for its purpose elevating the plain citizen of this country John Levvis has been either the leader or the inspiration Naturally, like Christ, like John of Are, like Abraham Lincoln, they vvould like to cruclfy him ..." A/ter this gorgeous purplish prose, I got set for a great orator-Ical outpourin from the great pro-phet. I expected the Bible and Shakespeare But vvhat do I g«t? Reference* to "lace-pantied gigol-os" vvho oppose him. Sad. sadf Only at the very end did I get a hint of the tremendous oratorv vvhich that shaggy head can spevv forth Speaking to the convention he pulled himaelf up and crled: "l il face any enemy vvho seeks to break a lance on jrour defenseless breast." And the Mine Workers' editor put that in boldface. Good boy!—Murray Everett in The Nevv Leader. N. A. M. W00S THE LADIES "BiH' Evjue, editor of the "Cap-itol Times" of Madison, Wis., general^ knovvs vvhat he is talking about. In a recent radio address. he charg« that the National Association of Manufacturers, is flirt-ing vvith the leaders of "vvomen s organizations" in VVisconsin and is >resumably doing the same thing n other parts of the country. The idea iS that "panel diseus-3ions" vvil be arranged and the N A. M. vvill explain its "economics" to the ladies vvithout anyone from the outslde — sueh as leaders of Tarm and labor organizations — interrupting the debate. Evjue points out that a similar srrangement vvas made by the N A. M vvith the Wisconsin Educa tional Association, made up of teachers and supervisory officials in the schools of the state. The N. A. M spends more than a million dollars a year on that kind of propaganda Ifs ali vtry elever and very vicious In the l6rt| ago, the N. A. M. spent most of its mo-ney "fixing" legislators, state and federal Novv Jt seeks to attain its objeetives by poisoning public thinking—LABOR Hope ia a flatterer, but the most upright of ali parasities; for she frequents the poor man's hut as well as the palače of his superlor —Shenstone