Proučevanje asimetrij in asimetričnosti je postalo ena od osrednjih tem družboslovnega proučevanja v svetu v devetdesetih letih. Zanimivo je, da so se razprave o tej tematiki v takratni Jugoslaviji začele že ob koncu osemdesetih let, vendar pa jih v svetu skorajda niso zaznali. Prispevek predstavlja nekaj konkretnih primerov obstoječih asimetrij v svetu (npr. v Veliki Britaniji, Španiji, v bikomunalnih skupnostih, v federacijah nasploh in podrobneje v Belgiji in Kanadi, pa tudi v mednarodni skupnosti in zlasti v mednarodnih integracijskih procesih) in v Sloveniji, še zlasti pa se ukvarja z njihovo politično in normativno (pravno) dimenzijo. Opravljena analiza potrjuje izhodiščno (delovno) hipotezo, da obstoječi koncept (eno)nacionalne države ter na njem sloneči - simetrični, hierarhični in notranje (zlasti etnično) homogeni - ustavni in politični sistemi ne ustrezajo današnji pluralni, izjemno raznoliki in asimetrični realnosti v svetu. Prispevek navaja nekaj konceptov in predlogov reforme (npr. decentralizacija, devolucija, regionalizacija, federalizacija, itd.), ki so jih oblikovali v posamičnih državah, da bi omogočali izražanje in uveljavljanje najširšega (zlasti pa kulturnega in etničnega) pluralizma in asimetrij znotraj obstoječih političnih sistemov.

Pravice