D M L, A ¥SMO tiki SS CK A ENOTNOST l1 nedeljo oii o BAZOVICO na pbo&lauo bpomina SazomShih htm 24 delavcev na zatožni hlepi ker so branili najosnovnejše pravice in enakopravnost Andrej A. Zdnnov K'torek 31. avgusta je umrl A. A. 2DANOV, sekretar VKP (b), brani-(11 Leningrada, zvesti sodelavec Stalina, vztrajni borec za zmago so- cializma. Na za.tožni klopi vojaškega sodišča se>di 24 delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Zagovarjati se morajo, ker so kršili proglas VU št. 1 in italijanski kazenski zakon. Predsednik sodišča je major Bayliss, javni tožilec kap. I.eaning, zagovorniki so odvetniki Zennaro, Moro, Tam-maro, Baša in Sardos. Obtoženci: A. Albertini, S. Dile-na, K. Fuk, Q. Milani, N. Novel, R. Pači, P. Babuder, X. Ceglar E. Krevatin, A. Giurco, S. Kandiek, P. Košane, C. Marc, S. Miiocco. G. Nessi| Q. Parovel, A. Persi, R. Pol-li, G. Pomosan M. Sodnik, G. Sta-cul, A. Tuli, M. Velussi in R. Za-nolin. Razvoj dogodkov, ki so dovedli do procesa, je vsem dobro znan. Potrebno pa je, da ponovno o njih spregovorimo, da bomo jasneje razumeli vse ozadje, šovinizem ravnateljstva ladjedelnice in voditeljev Delavske zbornice. Kakor po vseh tovarnah in industrijskih podpetjih, imajo delavci tudi pri Sv. Marku svoj stenčas. Že od početka je bil napis dvojezičen. To pa ni bilo všeč italijanskim šo- I vinistom, ki so sprva mirovali, ko 1 pa so dobivali vedno večjo potuho, so se opogumili in zahtevali odstranitev dvojezičnega napisa. Ravnateljstvo je prav rado ustreglo šso-vinističnim predstavnikom Delavske zbornice. Člani tovarniškega odbora so zahtevali pojasnila in jpoštovanje osnovnih pravic delavstva. Zahtevali so tudi,naj člani Delavske zbornice objasnijo svoje stališče pred delavstvom. Toda za odgovor so dobili ciničen pogled. Vse to je razburilo delavce in prišlo je do malega spopada. Sledila je prva stavka Delavske zbornice V znak protesta - stavita gospodarjev. 2e po zaslišanju prvih obtežilnih prič, ki so zašle večkrat v protislovja in izpada, za kar jih moral predsednik sam opozoriti, je razvidno, da je sovraštvo do slovenskega jezika in do demokratičnega delavstva vzrok tega procesa. «Qui si parla soltanto l’italiano» To bi hoteli zopet uveljaviti. Ing. Carlini je izjavil, da je podjetje osna ofenziva velekapitala pvoj ofenzive velekapitalistov V^jiliopih šovinističnih hlapcev 1' ‘ delavskemu gibanju je dove-Procesa, ki je sedaj na Voja-JT sodišču. To je odlomek sploš-Ve»tztve, ki se je vnela po vseh ki so pod vplivom anglosaškega velekapitala. j(. nas je ta dogodek še večje Hcne važnosti, ker ( yhr>il najosnovnejše so prizadete narodnostne e. Italijanski šovinizem, ki je v ladjedelnici zaradi dvo- , nega napisa na Stenčasu, je Mrljiv znak. Dokler slišimo po Havana ali XX Settembre po- ,9 bivših )v so zahtevali odstranitev Oblast naj pomaga kmetom ki so zaradi toče utrpeli ogromno škodo O veliki škodi, ki jo je povzročila toča po Krasu, smo v našem listu že obširno pisali in pozvali vojaško upravo naj takoj priskoči na pomoč prizadetim kmetom. Zvedeli smo, da so vojaške in civilne oblasti bile že večkrat po vaseh, da ugotovijo škodo. Strokovnjaki so napravili svoja poročila in jih izročili VU, ki pa je baje zaenkrat določila, da bo znižala davke oškodovanim kmetom v odstotkih povzročene škode in le za površino vinogradov, ki jih je toča uničila. Kmetu, ki je utrpel največjo škodo, bi bili davki znižani kvečjemu za 500 lir. V sedanjem položaju in vrednosti Ure, bi ta mali znesek bil kot kapljica v morje, tembolj, ker bi morali na znižanje davkov čakati še dolgo časa. Komisije strokovnjakov so se prepričale kako veliko škodo so utrpeli kraški kmetje ne samo za letos ampak tudi za več let, ker se trte ne bodo opomogle v enem samem letu. Toča pa ni razdejala samo vinogradov, izbila je drevesa in Uničila ponekod cele njive koruze. Kmetom preti beda, če jim oblast ne priskoči na pomoč, a ne samo z znižanjem davkov v tako majhnih odstotkih. Nekateri predstavniki oblasti so omenili, da bo morda VU začela po prizadetih vaseh javna dela, tako da bi kmetje lahko nekaj zaslužili. Namen je že dober. sam po sebi. O potrebi javnih del, vodovodov, cest, elektrifikacije vasi, itd., smo že obširno pisali skoraj za vsako vas tržaške okolice Toda koliko gmotne koristi bodo imeli kmetje od tega? Res, s tem se bo dvignila skupna gospodarska raven cele vasi. To je že nekaj. Toda kmet, ki ne bo imel v jeseni v hramu koruze in v kleti vina za oddajo, ne bo mogel prehraniti družine in ne popraviti vinogradov. Poleg tega pa je najbolj važno, kolike si bo on zaslužil pri javnih delih? Podjetja bodo brez dvoma gledala na svojo korist. In naše kmetijstvo bi bilo še bolj oškodovano, ker bi kmetje zanemarjali zemljo. To ni korist skupnega gospodarstva, kar mora tudi VU upoštevati. Cas je, da se začno po vaseh potrebna javna dela, kjer pa naj bodo zaposleni v prvi vrsti le poklicni delavci, ki jih je vedno več nezaposlenih. »Ladjedelnice Sv. Marka# italian-sko z italijanskim kapitalom. Zato morajo biti vsi napisi v italijanščini. Čudna logika kapitalista! Q poteku procesa ni potrebno, da bi pisaU ker bj za to porabili preveč časa. Priča sledi priči, vse izjave so si enake, vse žene le sovraštvo do članov tovarniškega odgora do naprednega gibanja, vsi s0 polni mržnje do slovenske besede, V svoji jezi se izgubljajo v protislovja, tako da je vsem jasna podlost in neresničnost njihovega pričevanja. Vse demokratično prebivalstvo, posebno pa delavci sledijo z velikim zanimanjem potek procesa in zahtevajo oprostitev obtožencev. Številne organizacije so poslale v ta namen protestna pisma sodišču in pozdrave delavcem. Tudi SHPZ je poslela odprto pismo v katerem jih pozdravlja v dneh ko se morajo zaradi svojega plemenitega dejanja zagovarjati pred sodiščem. Pismo med drugim pravi: »S pravim čutom delavske solidarnosti in borbenosti ste nastopili v obrambo dvojezičnosti in obrambo enotnosti našega ljudstva obeh narodnosti#. «V teh težkih dneh, tovariši, smo v Vami, z vsem pošteno mislečim demokratičnim ljudstvom Primorja in prepričani smo, da bomo izšli iz te borbe še bolj prekaljeni in trdno povezani v srenejšo bodočnost. Naj živi naša borbena enotnost!# (Nadaljevanje na II strani) nerede. dtf udarili so po stebru, da bi 1 'mili. Odpusti z dela, uniče-^Ustrije, zapostavljanje spe. J, vse to in drugo ima na-r;i,i a ^ zruši odpor delavskega i, bi jim to uspelo, bi bila ij ,nad srednjim slojem, nad ii(’n drugimi mnogo lažja. Ve-1 bi zmagal. hJjdaj izrabljajo dogodke v ci> da bi z obsodbo delati* \^li nevaren udarec vsemu kotijo, se. Kajti ravno ta- ko ravnanje bo še bolj utrdilo borbenost delavstva. Motijo se, ker bo vsako preganjanje slovenskega jezika in netenje razdora še bolj okrepilo zavednost našega ljudstva in utrdilo slovensko - italijansko bratstvo. Zaradi malega spopada, ki so ga sami povzročili, uprizarjajo sedaj velik proces, češ da je bil poškodovan sedež odbora Delavske zbornice za 26 tisoč lir in da je nekdo dobil nekaj zaušnic. Koliko naših sedežev je bilo popolnoma uničenih, koliko delavcev in demokratov napadenih, ranjenih in celo ubitih? In koliko procesov je bilo? Seveda na to uho nočejo slišati gospodje, ki jim je vsak proces proti delavstvu dobrodošlo orodje Za njihovo gonjo proti demokratič. nemu gibanju. Rekli smo že, da spada vse k splošni ofenzivi velekapitala. Povzročajo izzivanja, kličejo na pomoč policijo in sodišče, ko delavstvo na izzivanje odgovori. V tem je vsa njihova igra. Prav zaradi napada iz vseh strani je potrebna strnjenost in budnost vseh demokratičnih sil v borbi proti kapitalizmu in njegovim agentom. Delovno ljudstvo pozorno zasleduje vse te dogodke in je solidarno s tovariši, ki so bili prizadeti. Po tovarnah in ustanovah je bilo v kratkem času nabranih nad milijon lir za žrtve razredne borbe. Ljudstvo se zaveda, da je to njegova broba, da je to borba za obstoj in razvoj. Tovarišem, ki so jih spravili na zatožno klop, pošiljamo topel tovariški pozdrav. Vsi pošteni demokrati pa so dolžni zahtevati njihovo oprostitev. SPORED PROSLAVE bazoviških žrtev Danes v nedeljo in ponedeljek bodo vse demokratične organizacije Trsta in okolice skupaj proslavile 18. obletnico ustrelitve bazo. viških junakov. Spominske svečanosti bodo imele naslednji spored: DANES 4. SEPTEMBRA BO OB 21. URI KOMEMORACIJA PRI SV. IVANU Z NASLEDNJIM SPOREDOM 1. Nagovor v slovenščini in Italijanščini. 2. Slovenski pevski zbor »Škamperle# zapoje »Bazoviško# In pev-.ski zbor »Tomažič# pa dve pesmi v italijanščini. 3. »Kakor da Je mrlič v hiši#, recitira tov. Raztresen, član SNG. 4. »Talcem# in »Materi padlega partizana#, poje tov. Kozem Rožica. 5. »Uno dei tanti casii, italijanska enodejanka. 6. »Le vkup uboga gmajna#, poje zbor »Ivan Cankar#. 7. »Beseda#, recitira tov. Lukeš, član SNG. 8. »Seljačka# in »V nove zarje# poje zbor »Škamperle#. V NEDELJO 1. Maša ob 2. Povorka zbori iz Bazovice, »Ivan Cankar# in »Tomažič pesem »Žrtvam#. 3. Dva govora v slovenščini in eden v italijanščini. 4. »Ah, ne mislimo#, poje bazoviški zbor. 5. Godka »Rlnaldi« igra žalostinke med polaganjem vencev. 6. Pevski zbor »Ivan Cankar* zapoje: »Pesem talcev#, »Bilečan-ka» »Jutri gremo v napad#. S. SEPTEMBRA V BAZOVICI: 9 uri. k spomeniku na strelišču, kjer bodo zapeli pevski POPOLDNE OB IS URI MNOŽIČNA PRIREDITEV V BAZOVICI Z NASLEDNJIM PROGRAMOM: 1. Godba »Rinaldi* zaigra: »Hej Slovani#, »Inno di Mameli#, »Internacionala; 2. Dva govora v slovenščini, eden v italijanščini; 3. Združeni slovenski pevski zbori zapojejo: »V nove zarje#, »Udar na udar#, »Stalingrajska#, »Bazoviška#; 4. Združeni italijanski zbori zapojejo štiri pesmi. V PONEDELJEK 6. SEPTEMBRA NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI OB 9. URI : 1. Godba zaigra žalostinko. 2. Blagoslovitev grobov, slovenski in italijaaski govor. 3. »Žrtvam#, poje zbor »Slava# s Kolonkovca. 4. Polaganje vencev. 3. »Beati sunt», poje zbor »Slava# s Kolonkovca. SHPZ poziva vse pevske zbore, da se udeleže proslav in da pri njih sodelujejo. Zlasti pa vabi vse pevske zbore, da se gotovo udeležijo množične prireditve v nedeljo popoldne v Bazovici. Preveč krivic v erisMi Za delavce ni niti stola in ne mize, ne tople vode in kopalnice, drugi pa so si nakopičili milijone Tržaško pristanišče je svetovno ker ni stolov in ne miz. Tudi od-znano. Zadnja stoletja se je pro- j počiti si ne morejo. Vsega tega stanja met močno razvil, trgovina je zacvetela. Mnogi so bogato zaslužili. Izboljšale so se naprave, ker je bilo to v korist trgovini in podjetnikom. To pa je veljalo le za nekatere, za trgovce in' pomorska društva. Pristaniški delavec pa je ostal vedno le «Iakinr, ki je moral garati ter tvegati zdravje in življenje pri tovorjenju in raztovorjenju blaga. Pristaniki delavcev je življenje pristanišča. Brez njega bi bilo slednje mrtvo, četudi je najbolj moderno opremljeno. Ko govorimo ali čitamo o prometu in tonah blaga, si moramo misliti, da je šlo vse to po rokah delavca. Tega se seveda ravnateljstvo glavnih skladišč noče zavedati in samo obeta že leta in leta. V pristanišču je delo naporno. Delavci se znoje in praše ves dan, a nimajo prhe, ne tople vode, da bi se očistili, kljub temu da so te priprave v takem podjetju neob-hodno potrebne. Jesti morajo čepe ali naslonjeni na zabojih, vozovih, Obvarujmo se tifusa! neznosnega stanja je delavcem že preveč. Ne marajo več čakati ali poslušati lepih a praznih obljub. Milijone in milijone so porabili za obnovo starega pristanišča. Napravili so si lepe pisarne in urade. Za delavce pa nič! Pristaniški delavci se zavedajo svoje sile in pravic od katerih ne bodo odstopili. NA LJUDSKI VESELICI V TREBČAH e,sc ■ ie - Cehoslovaška, Avstrija, Madžarsk*« Švica, ZDA, Anglija, Portugalska* Palestina in morda še druge žave. Razstava bo v prostorih pomori ske postaje in pri Sv. Justu. Povsod hite s pripravami preurejevanjem prostora, Jug°sla' vija bo letos dobila še manj prost®" ^ ra kakor lani, zato ne bo mog'a i ; pogazati vsega, kot bi brez dvorO* ih zanimalo tržaške kroge. *” Tržaški velesejem bo pokazal g0" spodarski napredek dežel nove d*" mokracije. Dokazal bo tudi, da ie gospodarski razvoj Tržaškega oz®111' Ija brez povezave in sodelovanj8 z državami naravnega zaledja, n®" mogoč. Priprave za velese/ em Cez dva ledna bo v Trstu mednarodna sejmska razstava, za katero se zanimajo vsi domači trgovski krogi in sosednje države. Urad- NA PROSLAVI V DOLINI ^Prisiljeno vpisovanje v novo bolniško blagajno Okupacijska uprava je pred nekaj dnevi izdala nov odlok, ki je močno razburil uslužbence mestne občine in lokalnih ustanov. Po odloku št. 305 se morajo namreč vsi vpisati v novo ustanovljeno bolni ško blagajno INADEL. S tem bi se morali odpovedati članstvu Bolniške blagajne, ki je kljub nedostat-kom bolj priljubljena in vzbuja večje zaupanje kakor novi zavod. Ker je ta problem tudi socialno-sindikalne važnosti, bi se morali o tem poprej e dogovoriti s sindikalno organizacijo in delavci. Iz tega je razvidno, da so začeli spletkariti na škodo delavstva in stare bolniške blagajne, katero bi na ta način zelo oškodovali. Enotni sindikati so napravili potrebne korake, da se upoštevajo zahteve delavcev, jci hočejo, da se odlok prekliče in da se izboljša ad ministracija Bolniške blagajne. Ker je zadeva velike važnosti tudi za širše občinstvo, posebno za one, ki so bili prvi prizadeti, je dolžnost vseh ustanov, da se za stvar zanimajo. Javnost naj ve, kakšno spoštovanje imajo okupacijske oblasti do naših starih ustanov in v kakšni meri spoštujejo koristi delavstva. *fu le* A K Ul ta "t* id l'1' ta le ta Dunajski visokošolci oos ti tržaškega mesta Skupina dunajskih visokošolc®’ in slušateljev visoke tehnične š°le ^ so na študijskem potovanju v f8 ho šem mestu. S pomočjo ravnatelj' ^ stva Javnih skladišč in luške ka' ta pitanerije so si dunajski visokoš°l' ‘9 ci lahko ogledali luške napraV® jta in sam zaliv. Mestna občina P3 r Po dolgih pogajanjih so tudi gradbeni delavci dosegli novo delovno pogodbo. Kljub temu, da je delo zidarjev in sploh vseh delavcev, ki so zaposleni pri obnovi cest in kanalizacije, zelo naporno in v nekaterih slučajih nevarno ter zdravju škodljivo, je bila ta vrsta delavcev od strani delodajalcev preveč izkoriščevana in neupoštevana. Pogajanja za novo pogodbo so se vršila skupno z DZ in so trajala več mesecev. Delavci so dosegli z novo pogodbo povišek od 20 do 40% poviška gole plače, ne vštevši raznih doklad. Povišek velja ie za posebna dela kot n.pr. v vodi, na splavu, v greznicah itd. Najvišja pridobitev pa so delavske menze, ki jih bodo morala postaviti vsa podjetja na gradiliščih. To Je za delavce, ki so večkrat zaposleni izven središča, velike važnosti. Dosedaj so morali delavci večkrat hoditi v opoldanskem od- moru daleč na hrano, ker ni bilo v bližini gostilne ali menze. Bilo je nekaj menz, ki pa so nastala na pobudo privatnikov. V tem pogledu so delavci zadovoljni, čeprav niso še dosegli vsega kar so zahtevali. Letos bo več vina v Istri Letos je na splošno dobra letina v Istri zaradi obilnega deževja. Krompir je nenavadno debel, razen breskev je vsega sadja dovoljj žito je dobro obrodilo. Sedaj je na vrsti grozdje. Vse kaže, da bo tudi vina več kakor lani. Jagode so debele, grozdi veliki in zdravi, ker se kljub deževju nista pojavili niti plesno-ba, nitj peronospora. Vina bo več* čeprav bo nekoliko bplj šibko kakor preteklo leto. Koprski udarniki Preteklo soboto je odšlo 65 uradnikov iz Kopra na prostovoljno delo v Ljubljano na progo V. Kongresa. Ob prihodu na gradilišče so bili prisrčno sprejeti, nato pa so skupno z ljubljanskimi brigadami delali vse dopolne. Tako so najlepše dokazali povezanost s slovenskim narodom. sam zaliv. Mestna občina r- ^ jim je dala na razpolago dva avl0* L busa, ACEGAT pa brezplačne v°z, h , ne listke, »a so si lahko ogled8’1 k, razne zanimivosti mesta. tat V sredo zjutraj je župan odv«1" ta nik Miani povabil visokošolce I0* tal ste na kosilo y ekonomsko rest8'1 racijo v ulici XX. septembra. Prl ^ tem je bila gostom izrečena dobr^ ^ došlica, prisoten pa je bil tu* (uit funkcionar avstrijskega zunanje!* |ta etnifc tai h »ve; ministrstva. Po kosilu je odveb Miani novabil ervttn no nmd Justa. Včeraj zjVtraj so Dunajčani iskali pomorski muzej. Pri tem j*!' k ] je razkazoval zanimivosti Prof' j6 J Gridelli, nato pa jim je dr. saC’ chi razkazal mestni vodovod. . di Tatovom vse prav prid® ta Včeraj se je zglasila na P°licli! H Evlalija Knablach iz Vicolo del G* ' ta] torno št. 9 in povedala, da 80 . ta noči od 31.8. do 1. 9. neznanci v njeno stanovanje. Vlomilci preskočili vrtno ograjo, odprli v*8' p ta stanovanja in odnesli 1000 O.’ s. moški jopič, dve nalivni Per*fJ *1 električni aparat za britje, 60 ° larjev in še nekaj drugih drobofj J rij v skupni vrednosti okrog 08-liči Nadaljevanje s J strani) VU pa naj da prizadetim Pla- tom čimprej pomoč v denarju, ^ kc ta; tao L { gu ali živežu. Kmetijski odsek ^ bi s svoje strani preskrbel bita plačno nove sadike in druge P ' trebščine po najnižjih cenah. Prepričani smo, da bo VU ta; Jj0 dela te potrebe in stvarno P , b 1 ‘ta, PH stal«0 ta,, gala kmetom. Za to se bori kmetijski sindikat, kamor ^ prihajajo oškodovanci, ta. bi kmete samo razburilo. Le P - ‘ ^ mVSKl ZiOSR & LOMNI ,_:ansk* S. na oprostitev davkov in ta zaleg Sk, % »pomoč oblasti bo nekaj J Razvoj šolstva v Istri v luči narodnostnega vprašanja Zgodovina našega šolstva v Istri t skromna, mogli bi jo označiti tono z nekaj letnicami in dogod-^ Toda gledajoč razvoj šolstva toži priznano neprestano borbo ^venskega prebivalstva za osnove tocionalne in socialne pravice, loznamo šele kako težki in v zad-:ii dobi celo nemogoči so bili po-!»ii za ta razvoj. Zato ob tem pro-jltmu ne moremo mimo gigantske '“rbe ljudstva, ki je bilo skozi sto-toja potujčevano, v času fažizma ,9 je bilo žrtev najhujšega tero-'is in zatiranja. Jasno je, da so Italijani kot dominantni družbeni razred že zelo tedaj mogli razvijati svojo kul-teo in šolstvo. Ze za časa Kasie-tea najdemo po vseh obalnih me-ph med njimi celo retorične. To-' z uvedbo fevdalnega družbene-I® reda, je tudi tu kulturno pro-tetno življenje zamrlo in celo naj-TOi duhovniki in plemiči so bili ^Pismeni. Ko so se drugod začele tlanavljati takozvane samostanske jih v Istri ne najdemo, pač ® nam poročajo zgodovinarji o j^ujočih učiteljih. Obalna mesto m začela v tem času ustanavljati ^oje mestne šole in so tekmova-? tned seboj za pridobitev najbolj-^ učiteljev. Tako se je v Ko-"P leta 1378. odprla prva laična ^stna šola, leta 1290. pa v Pira-K Ko je duh reformacije zajel tu-® beneško Istro je zajel preprosto todstvo in nižji kler. Novi filo-^fsko-verski moment je vplival Ni na kulturno vzgojno življenje, ‘ljub temu pa so ostale mestne J>le še dalje privilegij gospodujo-italijanske plasti prebivalstva, Nim slovansko ljudstvo ni smelo Peti pravice do najosnovnejše izo-fazbe. S tem so njegovi gospodama pač mnogo dalj časa in lažje Sabljali njegovo delo in moč v teje namene. Leta 1689. se je otvoril v Kopru Jmvi slovenski seminar z namenom, ® vzgoji duhovnike, ki bi mogli Niti versko slušbo med sloven-prebivalstvom. Osnoval se je aaej samo zato, da bi cerkvena Nast prodrla do ljudskih množic P se med njimi utrdila, ne pa za-da bi slovenskim tlačanom po-tedovali omiko in prosveto. Vse Ndstvo je bilo torej popolnoma tei vplivom cerkve in njene hie-tehije.. Ko je beneška zvezda začela zajedati v kulturno in moralno de-pdenco, so se začele izboljševati Jaiturno prosvetne razmere v habs-Jteškem delu Istre. Z reformo JJarije Terezije, odnosno s šolskimi reformami Ignacija Felbingerja, je po vseh avstrijskih deželah /Jedla šoloobveznost otrok od pe-do dvanajstega leta. Zato se } po kampoformijskem miru, ko J Avstrija dobila tudi beneški del flre, začelo širiti prosvetljenstvo Ni med ljudstvom. Videli bomo, ^ je Avstrija z različnimi šolski-H reformami sicer navidezno fjspeševala napredek in prosveto Na samo v toliko, kolikor je to rji. Ljudstvo je zahtevalo takoj-Npiralo njeno državno tvorbo, tiroma obstoječi družbeni red. ^--------------------------------- Za časa francoske okupacije se je v vseh ilirskih provincah, kamor je spadala tudi Istra, uvedla stroga šoloobveznost in materinščina kot učni jezik. Cerkvenim oblastem pa je bilo odvzeto vsako vmešavanje v šolskih zadevah. Toda kljub naporom francoskih oblasti je šolstvo v Istri nazadovalo vsled vojne in odpora italijanskega dela prebivalstva. S habsburško restavracijo je tudi na tem ozemlju nastopila najhujša reakcija. Vzgoja je bila spet vrnjena cerkvi, ki seveda ni hotela nadaljevati s francosko šolsko tradicijo. Leta 1820. je stopila v veljavo nova šolska reforma. Osnovali so osnovne šole z materinskim jezikom, dalje gimnazije in liceje. V višjih šolah je bil učni jezik italijanščina ali nemščina, slovenskemu ljudstvu je zakonodajalec s tem zaprl pot do višje iozbraz-be in s tem možnost da bi iz njegove srede izšli izobraženci. Šolski nadzornik v nobenem primeru ni mogel biti laik,, ampak samo duhovnik. Najvišji šolski organ je bila cesarsko-kraljevska šolska komisija v Trstu. Leto 1848. je tudi Slovencem v teh krajih vsaj do neke mere pri- neslo nekoliko kulturne svobode. aSlavjansko društvo« je imelo v svojem programu borbo za kulturno neodvisnost. Za slovensko šolstvo je predvsem važen drugi ljudski Tabor v Šempasu pri Gorici. Ljudstvo je zahtevalo takojšnjo ustanovitev slovenskih šol na vsem slovenskem ozemlju. Vendar je država sama mnogo premalo storila za slovensko šolstvo in zato se je ustanovila Ciril-Metodova družba leta 1877, ki ima neprecenljive zasluge za razvoj našega šolstva. Njen ustanovitelj je bil slovenski duhovnik Peter Flego, domačin iz Istre, ki je z vso odločnostjo in doslednostjo branil interese slovenskih šol in slovenskega jezika jasno je, da je v tem času že dovolj močni Italijanski iredentizem napadal to slovensko društvo in oviral njegovo delovanje. Po mnenju iredente so bile slovenske šole samo politične točke in v njih naj bi poučevali samo politični agitatorji. Za Slovence pa so bile šole v resnici prvi uspehi njihovega trdega političnega boja. Toda kljub vsem naporom iredentistov, je v ckladu z resničnimi potrebami raslo število slovenskih in hrvatskih šol in padalo število italijanskih. ZGORAJ — SPODAJ — IZ MLADINSKEGA KONGRESA KMEČKA MLADINA SE PELJE V STANDRE2U NA KONGRES Sergej Kaftanov: Kazcvet socialistične kulture v Sovjetski zvezi V razvoju zgodovine je trideset let pač kratko razdobje. Vendar je bilo dovolj dolgo, da je sovjetsko ljudstvo docela preobrazilo svojo deželo. Po zmagi Oktobrske revolucije 1.1917 so si narodi prejšnjega ruskega carstva ustvarili politično in socialno resnično demokratično oblast, ki je najnaprednejša v svetu. Prvič v zgodovini človeštva je ljudstvo vrglo izkoriščevalske razrede. Sovjetska država je odpravila izkoriščanje človeka po človeku in u-stvarila ljudstvu neomejene možnosti gospodarskega in kulturnega razvoja. Tako smo videli, kako se je ta gospodarsko zaostala dežela izpre-menila v veliko silo prvovrstno industrijo in naprednim kolhoznim poljedelstvom. Na duhovnem področju je socialistična kultura, ki se je razširila v Sovjetski zvezi, kultura milijonov ljudi. Z njo se odpira novo obdobje v napredku človeške kulture. Sovražniki socializma včasih trde da se nova socialistična kultura ne meni za kulturno dediščino, nakopičeno v preteklosti, 1. r ni prav nič res. Po marksistično-leninistič-nem nauku, ideološki osnovi sovjetske socialistične kulture, morajo najdragocenejše stvaritve človeške civilizacije služiti seveda pod pogojem, da jih kritično pretresemo-graditi nove družbe. »Marksizem si je pridobil«, piše V. J. Lenin »svetovnozgodovinski pomen kot ideologija revolucionarnega proletariata ne samo s tem, da nikakor ni zavrgel najdragocenejših pridobitev buržoazne dobe, temveč je nasprotno vsrkal in preobrazil sadove več kot dveh tisočletij razvoja človeške misli in kulture« Razvoj sovjetske socialistične kulture predvideva postopno odpravo nasprotstva med duševnim in ročnim delom, nasprotstva med me- stom in ročnim delom, nasprotstva med mestom in vasjo. Da bi si ustvarili natančno predstavo o ogromnih uspehih, ki jih je doseglo sovjetsko ljudstvo na kulturnem področju, da bi videli grandiozne perspektive kulturnega razcveta,, ki se mu odpirajo, se moramo ustaviti na podrobnostih napredka na področju šolstva, znanosti, književnosti in umetnosti v Sovjetski zvezi in na kulturnem razvoju federalnih repuklik. II Po ustanovitvi oblasti sovjetov se je izvršila v Sovjetski zvezi velika kulturna revolucija. Kriterij za presojo kulturne ravni nekega naroda je stanje njegovega šolstva, osnovnošolskega in srednješolskega. Po stanju šolske mreže lahko presodimo, kakšno po. zornost posveča država šolski izobrazbi. Kakšen je bil položaj v predrevolucijski Rusiji? Do izobrazbe niso imeli dostopa otroci delavcev in kmetov, izobrazba je bila privilegij bogatašev. Po uradnih statistikah iz 1.1914 je obiskovalo šolo 8 milijonov učencev, to je ena petina vseh otrok in doraščajoče mladine. Več kot 30 milijonov otrok pa ni hodilo v šolo in zaradi tega ni znalo niti čitati niti pisati. Caristična vlada je bila izrecen sovražnik šolske izobrazbe. Caristjčni režim je postavljal ovire šolski izobrazbi predvsem v obrobnih področjih, kjer prebivajo neruski narodi. Zaradi tega je bil odstotek prebivalstva, ki je znalo čitati ali pisati, ze- lo nizek na Kavkazu, v centralni Aziji in drugih področjih carske ■Rusije. Tam je bilo zelo malo šol. Štirideset teh narodov ni imelo niti pisave niti abecede. Imenovali so jih »bespismene«. Takoj po uvedbi sovjetske oblasti so s pozivom prebivalstvu razložili bistvena načela šolskega izobraževanja v novi državi: splošna šolska obveznost za otroke obeb spolov brezplačen pouk, šolam in učiteljem zagotovljeni materialni pogoji itd. Sovjetska vlada je potrošila ogromne vsote za šolstvo. Mreža šol in število učencev se je naglo dvigalo v letih stalinskih petletk. V tem razdobju je število šol doseglo številko 200.000. —- Število učencev se je v primeri s predrevolucijsko dobo skoraj petkrat povečalo. Tik pred domovinsko vojno. t. j. 1. 1940 je bilo na osnovnih in srednjih šolah Sovjetske zveze 32.9 milijonov dijakov. Zahvaljujoč se temu silnemu napredku ni bilo med prebivalstvom Sovjetske zveze več nepismenih. Skoraj v vsaki delavski in večini kmečkih družin dobiš ljudi, ki so končali ali končujejo svoje srednješolske ali visokošolske študije. »Doseči hočemo«, je rekel J. V. Stalin 1. 1939, »da bodo vsi delavci in vsi kmetje izobraženi in kulturni ljudje in sčasoma bomo to dosegli.« Med vojno se je mreža šol zmanjšala, kajti število so jih uničili ali zažgali Nemci. Toda zahvaliti se moramo vztrajnim naporom sovjetske družbe, da so bile te šole hitro obnovljene in se sedaj njihovo število približuje predvojni ravni. Omenimo mimogreJ~ da je v kapitalističnih državah in celo v ZDA na milijone nepismenih in polpismenih ljudi. (Se nadaljuje) Prežihov Voranc: J trs in BolvH .^aša zemlja je bila gladovna in Jjjia je vedno primanjkovalo. Si-I najemnike po navadi dolžijo, da }°jenju ne posvečajo dovolj paz-^tesii in da stremijo predvsem To pa je le gola gruntarska r tem, da izbijejo čim večji pri-Jek. To pa je le gola grunte ,Tekljivost, kajti pri nas je bil L°i tako čislan kakor kruh. Ime-v teli srno ga črni blagoslov in v otroške duše se je njegov po-vtisnil z nič. manjšo skrivno-ij0 kakor pomen hostije. Za steljo bila pri nas trda, ker grofi niso b,1 klestiti. Tudi živine smo imeli tealo in umetnega gnoja nismo ihteli. Zato smo gnojili le pleme-\Jteim setvam, rži in pšenici, Pa ovsu. Tako je oče tudi lastnoročno trosil gnoj, da bi betvico enakomerno upo- Ob vsaki setvi je opominjalo: »Gnoji gnoj, gnoj...« Z zaifistjo in z bolečino v srcih smo zrli v sosesko, kjer se je po njivah kar trlo gnojnih kupov, medtem ko so pri nas komaj drug drugega doklicali. Ako se je vol usral na vozarah, smo planili po odpadku in ga previdno spravili na njivo. Brez premisleka smo z golimi rokami prenašali tople živinske odpadke. »Gnoj, gnoj, gnoj...« Tako je zrlo iz očetovih in materinih oči in razoranih lic, kadar sta se v nedeljo popoldne vrnila od žitnega ogleda. Tako nas je stalno opominjalo iz miznika in spremljalo pri rezanju kruha. Takrat sem bil v desetem letu. Bilo je v postu, sušca meseca. Sneg je še z gladko skorjo pokrival gorovje, v nižavah' pa je ležal le še v nicinskih legah. Pri nas so se njive že sušile in ozimina je začela dobivati barvo. Brežni kmetje so začeli voziti gnoj in se pripravljati na setev, čeprav je bilo še zelo zgodaj. Nekega jutra je tudi oče nenadoma napregel. Mati se je protivila: »Ali boš sredi zime oral?« Toda oče je molčal in šel orat. Pri oranju je bil silno samovoljen. Neko hubo je zapustil samo zaradi tega, ker mu je lastnik zapovedoval. kje in kako naj orje in seje. Jaz sem gonil. Tedaj smo imeli precej odrasel par volov, pametno, navajeno živino. Priročni se je imenoval Jirs, odročni pa Bavh. Bila sta domače prireje, navajena udarcev in vsakega giba in slehernega glasu oračev. Zato sem brezskrbno gonil in pasel svojo vigre-dno prešernost z razgledovanjem okolice. Oče je bil sprva nenavadno tih, le svoj zategnjeni »Hej, hap...« je enakomerno, brez potrebe ponavljal, kajti vola nista zaradi tega pospešila svojih korakov. Kmalu se je pa zatopil v samogovor, ki je bil vedno glasnejši. Vedel sem. da na ta način rešuje svoje skrbi. Njegovi računi brez konca in kraja me niso zanimati. Kmalu pa sem začul vedno razločnejše izreke: »Prodal jih bom, da, prodal jih bom...y> Potem so zopet sledili nerazumljivi računi, pomešani s kletvami. Uganil sem, da je sklenil vola prodati in kupiti druge. Toda tega nisem bil vesel, zakaj na Jirsa in Bavha sem se bil prav posebno privadil, ker tako pametne živine še nismo imeli pri hiši. Toda ugovarjati si nisem upal, ker mi je bilo znano, da oče v takem zatop-Ijenju tega ne želi. Moje upanje pa je bila še mati, ki je imela tudi besedo. In res. zvečer, ko je izpregel, je oče dejal: »Vola bom prodal!* »Zakaj? » Materi se je po glasu poznalo, da ji to ni pogodu. Oče spet ni nič odgovoril; šele pri večerji je razodel načrt, ki ga je iztuhtal med oranjem: «Ne preostane mi nič drugega... O Šentjurju moram plačati polovico najemnine, plačati moram požarno zavarovalnino, otroci so potrebni obleke in tudi midva sva že bosa. Kje naj sicer vzamem denar? Zima nam ni dala nič. Ako pa vola spravim dobro v denar, si lahko toliko prihranimo. Ce že ne več, pa vsaj za najemnino in za zavarovalnino, ker veš, da gospoda ne čaka. Na Jožefovo bi jih poštami na sejem, potem pa bi šel na Štajersko po druge. »Ako ti spodleti?« je rekla mati, a se je vendar vedilo, da se že vdaja. »Spodleti! Kako spodleti? Našd imata gotovo enajststo kil in če kupim junce z osemsto kilami, mi pri sedanji ceni ravno za poglavitne potrebe ostane!« Otroci smo se kislo držali, ker (Nadalevanje na 4. strani) n mu um m mul Slovenska pomorska akademija ..~ .. ..—nam vzgaja bodoče kapitane Pred dnevi je odpotovala iz kopra na križarjenje po Jadranu šol-Jka ladja «Viševica» s slovenskimi kapitani in gojenci prve slovenske pomorske akademje. Ze tisočletja živimo Slovenci oU obali od Devina do Istre, toda nikdar nismo mogli na odprto morje kot prost narod. Naši Kontoveljci, Križani in drugi so smeli le ribariti ob svoji obali. Redki so bili fantje, ki so lahko obiskovali pomorske višje šole in postali kapitani. Učiti so se morali v. tujem jeziku, vzgajali so jih v tujem duhu. Ko so se pa izučili so morali (lužiti tujcu-izkoriščevalcu. Naši fantje, ki so hrepeneli po morju, po spoznanju širnega sveta in so se vkrcavali na ladje kot mornarji, so bili zaradi svoje narodnosti vedno zapostavljeni, čeprav so bili večkrat boljši kot ostali. Toda kljub žalostni zgodovini zatiranja, ko so nas hoteli na vsak način izpodriniti od morja, se mu naš narod ni nikdar odrekel, ker se je vedno zavedal, da je morje okno v svet. Tudi ta krivica je sedaj odpravljena. Slovenci imamo sedaj svojo pomorsko akademijo, kjer se naši gojenci vzgajajo v materinem jeziku in demokratičnem duhu. Sola je bila ustanovljena oktobra 1945 zaradi tehničnih ovir pa se je začel pouk šele marca 1947. V prvem času je bil sedež šole v Semedeli pri Kopru. Ker so bili prostori neprimerni,, je bilo to le začasno. Letos pa so popravili primerne prostore v Piranu, ki je mesto ribičev in pomorščakov. Tu ima sedaj pomorska akademija lep sedež in se bo lahko nemoteno razvijala. Pirančani so sprejeli v svoje mesto šolo bodočih pomorščakov z veseljem in velikim zadoščenjem. Sola ima tri oddelke: plovbene-ga, strojnega in ladjedelniškega. Vpišejo se lahko fantje in dekleta, ki morajo bili krepkega zdravja Jirs in Bavh (Nadaljevanje s 3. strani) smo bili sploh zoper prodajo vsakega teleta; naša čustva so bila pred gospodarskimi težavami. Oče se je obrnil k meni: «Ne gre drugače, moramo imeti denar, sicer nas preženejo s hube. Ti pojdeš z menoj na sejem in vsi drugi dobite pa odpustke.« S tem je bila stvar zapečatena. Toda mene niti obljuba, da bom šel na sejem, kljub vsej mikavnosti ni mogla prav utešiti. Nato smo z oranjem hiteli. Oče je s tem računal, da bi izhajal s čim lažjimi, cenejšimi junci in da bi od izkupička čim več ostalo. Vreme je bilo trajno lepo in do sejma smo do malega ostanka res skoraj vse preorali. Dva dni pred sejmom pa smo izpregli, da si žival odpočije. Med oranjem sta vola pri nas zmeraj hujšala, toda to pot smo jima krmili samo seno in jima polagali mnogo lizanja, da sta bila vsak dan napihnjena kakor bobna. Zadnja dva dneva jima je oče posvetil vso skrb. Jedla sta skoraj samo lizanje, kuhan oves, krompir, kvas, sol. Meni se je to vse skupaj in so dovršili z uspehom nižjo srednjo šolo. Pouk na šoli traja štiri leta. Po določenem študiju se absolventi plovnega oddelka vkrcajo na ladje in po potrebni praksi postanejo kapitani dolge proge. Kdor pa dovrši strojniški ali ladjedelni-ški oddelek, postane strojniški ali ladjelniški mojster in s tem lahko inžnir. Poleg pouka v šoli, kjer se učijo predvsem tuje jezike, matematiko in mornariške vede, se gojenci usposabljajo dnevno pri praktičnem delu na morju in pri strojih. Prav zaradi tega so pred nekaj tedni odšli na poučno potovanje po Jadranu, da postanejo res pravi pomorščaki in dobri kapitani. Obiskali bodo vso dalmatinsko obalo, s praktičnim delom na morju po dnevi in ponoči bodo utrdili znanje, ki so ga pridobili med letom v šoli. Med našimi dijaki vlada za to šolo veliko zanimanje in se jih je za prihodnje leto mnogo priglasilo. Tudi naša dekleta hočejo spoznati svet in se ne strašijo morja. V šoli sta že od začetka dve gojenki, bodoči kapitanici, ki v ničemer ne zaostajata za svojimi tovariši. * * * In pluli bomo skoz’ viharje skoz' meglo, dež, prek vseh meja, in z nami pojde naša domovina, in njen ponos in čast, hura, hura! (Iz himne gojencev, ki so jo sami spesnili in uglasbili.) Mladi godbeniki so obiskali vse istrske vasi Pred dnevi je obiskala vse večje vasi istrskega okrožja mladinska pionirska godba iz Ljubljane. zdelo zagonetno in zastonj sem skušal prodreti v ozadje te nenadne spremembe. Oče je trdil, da morata dobiti tečno hrano, ker bi drugače med potjo vse izsrala in tako preveč izgubila na teži. Počasi pa se mi je začelo svitati in kmalu sem po-gruntal, kakšen namen ima. Kmetje, posebno pa barantavci nabijajo sejmsko živino z raznimi tečnimi krmili, da pri tem na teži pridelajo. Ker sem imel pomisleke, me je oče učil: «To ni greh! Med potjo se živina izhodi in utrudi, posebno če trde ceste ni navajena kakor naša. Vsi mešetarji in prodajalci tako delajo. In potem — bog ve, kako dolgo ostane živina brez krme, posebno če daleč potuje«. Na predvečer je priklel od župana: «Ze zopet so zvišali takse na živinske potne liste! Prekleta gospoda...« Jaz pa sem moral na predvečer sejma opraviti še neko skrivno dolžnost. V mraku sem se tiho spla-zal v hlev, da vzamem od volov slovo, sam, brez vsake priče. Čimbolj se je sejem bližal, tem bolj me je skelela vsaka krivica, katero sem kdaj poprej voloma prizadel. Kajti V dveh tednih svojega gostovanja je priredila 23 koncertov. Godba je bila ustanovljena leta 1945. Sodeluje 100 dečkov in 5 deklic. Povsod je istrsko ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem male godbenike, ki so prinesli bratski pozdrav iz Slovenije. Koncertov so se številno udeleževali tako Slovenci kakor Italijani in Hrvati. Vsem je zelo ugajalo mojstrsko izvajanje malih godbenikov. Po končani turneji so imeli poslovilni koncert v Kopru. V imenu ljudstva so se jim zahvalili predstavniki masovnih organizacij in jim izročili darila. Vsi pionirji so se počutili v Istri zelo dobro, kar presenečeni so bili nad prisrčnim sprepemom, ki se je po več vaseh spremenil v pravo veselico. Sprejema v Padričah, Marezigah, Pobegih, Šmarjah in še drugod, prav gotovo ne bodo nikdar pozabili. Mladi godbeniki so dokazali, kako se lahko delavska mladina kulturno razvija in kakšne možnosti ima za to, kjer je ljudska oblast. Bivša stepa postaja rodovitna Pred Oktobrsko revolucijo je bilo področje Astrahana nedogledna peščena stepa, ki se je spomladi in prve mesece poletja spremenila v prav tako obsežno jezero. Vsa ta ogromna površina zemlje je bila neizkoriščena in ni donašala nobenih koristi. Po Oktobrski revoluciji »o pričeli zemljo postopoma odvzemati dotlej nebrzdanemu elementu večnih povodnji s tem, da so napravili potrebne nasipe. Na obširnem ozemlju, ki se razteza od ustja Volge do bližine Stalingrada, so medtem izdelali mrežo prekopov, ki služi namakanju v mesecih suše. Na tem področju je več kot 800 črpalnih postaj z več kot 900 motorji ki jih potrebujejo za namakanje polja. Mnogi kolhozi so s tem zmanjšali površino suhe stepe in spremenili zemljišče v plodno področje, kjer dosegajo dvakratno ali celo trikratno žetev. Sadovnjaki, ki merijo več kot 4000 ha, donašajo prav tako kolhozni-kom velike dohodke. Do druge svetovne vojne so rešili 22.000 ha zemljišča, kar pa je smatrati samo za začetek velikopoteznega dela za nadaljnje izboljanje tega področja. Povojna petletka ima v načrtu namakanje nadaljnih 15.500 ha zemljišča. Površina, na kateri bodo izvedli ta načrt znaša 400 km2. Na pod-rošju oblasti Sasikosk so zgradili 9 km in 3 in pol m visok zemeljski nasip, v oblasti Kapustinjar pa prav takega - v pičlih dveh mesecih. zelo zgodaj sem se naučil pretepati žitniio in kadar me je kaj jezilo, sem se pri vsakem najmanjšem povodu znašal nad njo. Prevzela me je neka neutešljiva miloba, napolnjena s kesom, in dolgo sem se jima privijal k natrpanima vampoma, se jima ovijal okrog mogočnih vratov, ju poljubljal na oči in na slinasta gobca. "Odpusti mi Jirs, odpusti mi Bavh...« In vola sta menda razumela moj srčni izbruh. Puhala sta vame s toplo sapo, lizala me z raskavima jezikoma po rokah, po obrazu in pomirjajoče sopihala. «Pri novem gospodarju bosta jedla samo deteljo.« sem jima prigovarjal. Vola sta zadovoljno hrpala. «Ne bo vama hudo...« Drugo jutro je oče vola že napajal, ko sem jaz šele vstal. Bila sta tako sita, da je mati zatarnala: "Ali jima ne bo hudo?« "Preden prideta na trg, se bosta ze zravnala.« Do trga je bilo dobre tri ure, zato smo se zelo zgodaj odpravili na pot. Na vzhodu je že svital sončni prihod, ali zarja se je dotikala šele najvišjih vrhov Karavank. Doline so bile polne težke meglei iz tega ODHOD «VISEVICE» A merikunec iz Neaplju in tiipienmi Iz €crcnea\ Ako zanese človeka opravek v mraku po ulicah, ki vežejo Veliki trg s trgom Cavana, lahko opazi, kako se od vseh strani iz zakotnih stranskih ulic zbirajo improvizirani »trgovci«, ki gredo na lov za svojimi klijenti. Vsi ti ljudje imajo kakšno specialiteto, kakšno »ugodno priliko«, da lahko nudijo svoje blago »na pol zastonj. »Tu sta, ki na dolgo in široko razvijata in zopet spravljata skupaj blesteče da-maščaske preproge in posteljna pregrinjala v najbolj živopisanih in rožnatih barvah, ki zlasti mikajo angleške in ameriške vojake, ko se prizibljejo včasih tod mimo še v treznem stanju, ako je še dovolj zgodnja ura. »Mister, kupiti, izredna prilika, poceni, »ponuja zajetna ženska beneške ogrinjače in jih sili pod nos dvema Apierikancema, ki se že malo sumljivo zibljeta na negotovih nogah. »Nič denarja, ti kupiti«, se branita ta dva v slabi italijanščini in eden povleče iz žepa lep foto aparat, ki bi ga rad prodal. Takoj je pri njem »veščak«, možak 30 let, ki pravi da je fotograf in da se ra. zume na take stvari. Ta vzame a-parat v roke, ga pazno ogleduje odgira in preizkuša od vseh strani ter' išče navidezne ali prave hibe. Ni mnogo vreden. Koliko hočeš zanj«, se je delal brezbrižnega. »Samo petindvajset tisoč. V A-meriki stane 80 dolarjev«, je dejal vojak, da bi podprl svojo zahtevo. Po dolgem prerekanju in potem, ko mu je ponudil najprrej 5000, sta se končno pogodila za deset-tisoč. Vojak je izginil z »vešča-kom« v zakotno ulico in se čez pet minut vrnil s šopom bankovcev ter krenil s »kamaradom« v bližnjo gostilno »Alla Grotta«, da bi si ute-šila žejo po tako naporni kupčiji. Kakor se vršijo zvečer kupčije predvsem med civilisti in vojaki, tako prodajajo ti poulični »trgovci naivnežem, ki nasedejo njihovim zvijačam. Pred nekaj dnevi je nek tip, ki je imel ves videz mornarja s trgovske ladje, koračil z oguljenim kovčegom po ulicah in se oziral okrog, kot da bi nečesa iskal. »Prosim, kje pa je Svečarska ulica?« se je obrnil v italijanščini z ameriškim naglasom do človeka, ki se mu je zdel primeren, da bo najlaže nasedel. Medtem ko mu je ta opisoval, kod mora iti, sta se zaplela v pogovor in zgovorni mornar je pri. povedal novenu znancu o neki a-meriški žlahti, ki ga je prosila, naj odda ta kovčeg njihovim sorodnikom v Trstu. Bil je že na naslovu, pa teh sorodnikov ni več tukaj ker so odšli za dalj časa V Švico. Vratarica mu je dejala, naj se obrne do njihovega prijatelja in čuvarja stanovanja v Svečarski ulisi. »Sit sem že tega tavanja in najrajši bi se kar takoj iznebil tega blaga«, je mornar brcnil jezno kovčeg pred seboj. 1 V tem je pristopil neznan gospod s palico, visoke postave, z belo brado in dostojanstvenega, skoraj diplomatskega obnašanja. »Kaj Pa jezite, dobri mož?« je vprašal gospod s palico mornarja skoro P0" kroviteljsko. Mornar je še enkrat Pon0'”! ^ svojo zgodbo. Diplomatski gosp0® V se je malo zamislil, pogledal brez- ^ brižno na kovčeg na tleh in k°™V no dejal: »Pa ste vsaj pogleda*1',^ kaj je v kovčegu?« ^ »Prav za prav ne. Sicer pa lahfc®^ pogledam zdajle«. Takoj je vzel telovnika ključek in odprl kovčeg* pr v katerem je bilo osem kosov pri škega sukna. Diplomat je pregled®1? j blago in »ugotovil« da je blago vj"i)0 neno in pristno amerikansko. f)a*sod to se je važno obrnil k mornarj®%pr. »Veste kaj, 50 tisoč vam d. jaz za vse skupaj, pa nesite onin\ sorodnikom v Ameriko denar o® Ker mesto blaga. Saj zanje je tako se ^ boljše«. iom Mornar se je branil, da je blag®’, d vredno mnogo več in bi ga Pr°bii de gotovo mnogo bolje prodal, ako \°ki se mu ne mudilo na ladjo, ki odpluJjičn je še danes. Ko pa se je že f Pe udal in pristal na ponudbo, se ieivo vmešal v kupčijo tudi oni, ki hoteI! iz prvi govoril z njim in ki je tudi biti deležen ugodnega naku! Diplomat je po dEiljšem obotavl) 'se nju končno le pristal, da bosta P1/Pnj čala vsak polovico in vzela vs® {eč polovico blaga. Ko je bilo takr°?v vse dogovorjeno, sta odštela 1110 narju denar, si razdelila bla8° ,e. . kovčegu in se prijateljsko P r*ti slovila. v Za možaka, ki je v družabništvi ^ z diplomatom kupil blago, * kmalu začela vrsta razočaranj-mov grede se je oglasil pri n6*.. L ‘ starinarju, ki je bil njegov Pr .. I . telj in mu pokazal, kaj je kUP^A Ta je takoj videl, da blago ni amerikansko, niti ne volneno, pak da je navidezni mornar n)e»,jko vega prijatelja pošteno op®*1 ..L ker je bilo blago najslabše vf | ^ in vredno komaj nekaj tisočak Skupaj sta šla torej ng policij0 ^ opisala ves potek kupčije. K°. možak, ki je kupil blago, °P^,R, ] mornarja in dozdevnega dipl0”® e|etn je inšpektor vstal in vzel iz. o^3j0|(ia šop papirjev. Po dolgem listab;ia|ol je izvlekel dve sliki: »Ali sta Ja, morda ta dya?» »Da prav ta dva sta bila«, 5® ia) e | 1 možak in začudeno P0® ' p. jal policaja . »Oba tička prav dobro P020^ !^1 in sta že večkrat sedete zarorj-, svojih sleparij. Tudi v vašem P ^ s sta meru sta bila domenjena, da^fjSi ^ vas skupaj prepetnajstite«, ie . s komisar, kot da bi uganil, kal če vedeti opeharjeni možakar. „ [ h nrjjelUj dni so res Cez nekaj »mornarja« in »diplomata«, ' dar sta bila oba brez denarja g L brez blaga tako da jima .q\js lo , žrtev ni mogla ničesar odvzeti, ,e ^ ^ možaka pa sta se vrnite v 9 ^ staro bivališče v ul. Coroneo. ,j;( M- 1 'Hiti ’ > meglenega morja so kipela zaspana slemena hribovja. Vse to je pomenilo zopet lep dan. Oče je vzel čedro, jaz pa lepo obrobljen, izrezljan prizemnikovec, ki sem ga bil nalašč za sejem pripravil. Ko sem prišel v hlev, je bilo vse pokonci; živina je slutila, da se bo nekaj posebnega zgodilo. Ko so zarožljale volovske otveze, se je nemir še povečal. Vola sta z očmi še enkrat obsegla ves temačni hlev, na drugem koncu je zamakala z otožnim glasom stara Bavha. Ona je rodila Jirsa, toda že davno se nista več poznala kot mati in sin; zdaj pa je -zaslutila resnico. Jirs ji ie takoj odgovoril z zategnjenim vekom, nakar je ves hlev zatrobil otožno poslovilnico. Družina se je zbrala na 'dvorišču, da se poslovi od volov. Razkoračena sta hlastno mršila nozdrvi in vohala v daljavo, kakor bi slutila tuji zrak. Mati je z žegnano vodo prosila za srečo in blagoslov. »Siromaka toliko časa sta nam pridelovala kruh, zdaj pa gresta...« "Mogoče ph pa nihče ne bo hotel kupiti!« j0 je tešil moj osemletni brat. °"Za koliko si rekla?« je vprašal "Izpod tri jih ne daj!« "Cenil jih bom pa tri i” i:°. ^01 gledala za tfo Družina je gieuiuu <*« ■' ... ...no se vzpenjali v hrib za smo bili na vrhu, je mati z ^ "Izpod tri jih ne daj! Potcfl mo rajši Bavho prodali!« __ ^ Preko hriba je skozi mimo brežnatih kmetij vodi IUUHU UTKtTlUlin KlUVUJ njica do glavne ceste. Okro ^ je budilo zgodnje ui0r® ” ^0- tro. Oglašale so se prve P^ce’.icoP krotno frfotanje je !lU^ka^0,esii vejevje, nekje v globokem celo zaskovila sova. Cez - ^ njeno vejevje se je šibilo vejevje ne ------- sK'1 zlo slano, pod katero so se nara0e prrvi poganjki prebujajoče ajairt> Cim niže proti dolini sva p cbUja!a-tem bolj se je narava P1 Od vej ie kapala r0Sfl's° na obronic\0že- bolj se vej je je zeleneva, se odpirale vigredne Sončni žarki so Pr®P^^0ia ^ vo meglo, ki se je urn nicino. , !ofi uf-O01., Medpotoma si je oče '“ta^nil cvetočega vresja in 0° za ^rat ^ klobuk. V samoti je če _ nač* začetka do kraja predelal kupčije. (nadaljevanje v prib- Stran 5 M /A**** p+uueietr W>: \ ' ■ ' i*. KMETIJSKA PRILOGA ŠTEV. 18 posode, preše in kleti Postraiishe gozdne vrste dreiia /a pridelavo dobrega vina je po-■“no, da imamo poleg dobrega (®dja, tudi pravilno pripravljene fe> drugo vinsko posodo, prežo Pa klet. Seveda je potreben tu .Pravilen postopek pri prešanju [ Pravilno ravnanje z moštom. / tem poglavju si bomo ogledali j1"0 to, kakšni morajo biti sodi, Ha ter preša in kako moramo .'Praviti klet, da bomo lahko re Ha je vino res brez vsakih na- .Ker pride pijača najbolj tesno l*® največ časa v dotiko prav 'otn, kakor jtajtur jo shranimo, je ja-da ne sme imeti sod nobenega Hga ali privzeteaa vonia. ni- ,°kusa, ako nočemo, da preide JHi vonj ali okus tudi na pija-i fia ne samo vonj in okus, tudi H potegne pijača vase! Zato jT®mo tudi vsa morebitna barvi-L12 sodov odstraniti, preden na-'iftio pijačo yanje. 'se umivanje, izkuhavanje, izpa-ijhje in luženje sodov ima to- 6 (na pr. kuhinjnjska sol). moramo vliti v sod vrelo ter dobro zabiti, nato pa sod ko-H sem in tja. Ker sili v sodu «joča para skozi vse špranje 9njice, moramo Pri zapariva-l.s°da zadelali špranje med do-5 koruznim ali kakim drugim tj1; Ce pa ima sod prevelike 'Jv in luknje, se para v njem Im luicnje, se para v njem ter ga je treba dati v po. *0 in nafr\ r\r\r\r\*iY\r\ ti i - in nato ponovno zapariti Hrjamo, da je treba vodo iz-11. iz soda dokler je še vroča, , Je zaparivanje brez učinka! Nameravamo sod od rdečega porabiti za belo vino, ga mo-, ‘oliko krat s kropom in sodo m, dokler ne izgine iz vode, ,‘^lijemo, poslednja sled rde- 'ako moramo izparjenje z ■, v°do vsaj 3 do 5 krat ponovi ij| Nameravamo sod, v katerem i doslej sadjevec, uporabiti za vost. Ce se nahajajo v notranjosti soda le tu in tam manjše površine plesni, ki je bele barve, zadostuje po navadi, da sod s trdo suho krtačo na teh mestih toliko časa drgnemo, da plesnoba docela izgine. Nato yes sod oribamo še s hladno vo. do, vstavimo dno, izparimo tolikokrat, da vonj po plesnobi docela izdigine ter končno z mrzlo vodo izplahnemo. Ce pa je plesnoba že postala sive ali zelenkaste barve, je to znak, da se je vjedla že tako globoko v les, da je s krtačo ne moremo več odstraniti, marveč le z obličem ali s strugalom. Ce pa so plesnobna mesta postala že rumenkaste ali rdečekaste barve, je plesnoba pre-rasba les ž etako globoko, da jo je sploh nemogoče odstraniti in tak sod za pijačo sploh ni več uporaben. Tudi sod, v katerem smo imeli kis, za pijače ni več primeren. Iz previdnosti porabimo tudi sode, ki so bili plesnivi in smo jih ozdravili prvič raje Za sadje, kot za vinski mošt, ker je pač pri sadjevcu škoda manjša, ako je sod vendarle ohranil nekaj plesnivega vonja. Nove sode, oziroma sode, katerim smo vstavili novo dno ali nove doge, je treba pred uporabo ovini-ti, to je, izlužiti iz lesa tanin, ki sicer povzroča počrnjenje pijače. Izluženje lahko izvedemo bodisi s sodnato vrelo vodo, s katero izpa-rivamo sod toliko časa da postane voda (ki jo moramo še vročo izta-kati!) popolnoma čista, brez vonja in okusa. Nato sod z mrzlo vodo nekolikokrat izplaknemo in uporabimo prvič, če le mogoče za sadjevec. Izluženje z mrzlo vodo se izvrši tako, da nalijemo v sod do vrha čiste hladne vode, pustimo dva dni, nato pa izlijemo to vodo in napolnimo sod s svežo. Tako po-' stopamo 14 dni, po potrebi pa še dalj — dokler voda ni popolnoma čista. Pravočasno je treba poskrbeti tudi za dovoljno število veh, zamaškov in čepov, namazati obroče Z minijem in lakom, peto vijaka v sodovih vratcih pa s parafinom. Pri roki moramo imeti tudi nekaj cementa ali kake dobre zmesi za zadelavanje špranj pri sodih, ki pu. ščajo. Nadalje je treba skrbno očistiti, to je po potrebi s krtačo in vročo sodnato vodo oribati, nato pa z mrzlo vodo izprati sadni mlin, presni koš in vso posodo, s katero pride mošt v dotiko. Kajti ne samo sod, marveč tudi nesnažna in celo plesniva preža, mlin ali posoda nam lahko pokvari pijačo — in to ne — popravljivo! V tem oziru ne pore-mo biti nikdar dovolj natančni in skrbni in se vsaka malomarnost hudo maščuje! Obroe pri prešnem košu in vse Železne dele pri sadnem mlinu sveže prelakirajmo z lakom, ki ne sme imeti vonja, niti ne sme biti razjedljiv ali kakor koli, odstra-nlji. Ce takega laka ne dobimo, je bolje, da samo odrgnemo rjo in namažemo železne dele z jedilnim oljem. Končno moramo tudi klet pravilno pripraviti za pijačo. To se pravi, odstraniti moramo iz nje vse prazne sode in vso navlako, ki se je tekom leta nabrala, nato pa stene in strop dobro omesti. Enako očistimo tudi tla in podlage za so-de- Obenem treba klet dobro prezračiti. Samo po sebi je umljivo, da ne sme niti klet sama, niti nobena v njej se nahajajoča stvar zaudarjati po plesnobi ali po kakem drugem vonju, ki bi se ga seveda tudi v tako klet shranjena pijača takoj navzela. Sodobna industrijska uporaba lesa je pred nekaj desetletji tako-rekoč »odkrila# topol jn ga uvrstila med najpomembnejše drevne vrste. Topole so pričeli gojiti, kot vsako drugo poljedelsko kulturo in izkazalo se je, da je njihova gojitev zelo donosna tudi v primerjavi z ostalim poljedelskim iskoriščevan-jem zemljišča. Glavna vrlina topolov je namreč hitra rast. Povprečen prirastek lesa na leto in na hektar znaša pri topolu od 12 do 15 kubičnih metrov. Pri ugodnejših razmerah zemljišča in podnebja pa doseže prisastek celo 25-30 kub. metrov na leto in hektar. Povprečen prirastek pri drugih vrstah drevja ne prekaša v istem merilu 3-4 k.m. Pri nas nimamo sicer obsežnih področij, ki so primerna za gojitev topola če izvzamemo nekatera obmorska močvirja. Kljub temu pa lahko uporabljamo to drevo v mnogih primerih. Dobro nam služi topol tudi za protivetrovne pasove, da ne govorimo o sorazmerno hitrem uspehu pri nasadih, ki nam služijo pri obsenčevanju in okraševanju določenih objektov. Topolov imamo več vrst; vsaka vrsta pa nam nudi mnogo različ-nic, ker se topoli zelo radi medsebojno križajo. Pri nas je najobičajnejši domač qmi topol (Populus nigra) ter beli topol (Populus alba), ki se razločuje od prvega predvsem po finejšem belem lubju. Iz severne Amerike je prišel k nam kanadski topol (Populus canaden-sis), ki se razlikuje od prejšnjih po piramidalni obliki in lepi zeleni, včasih rdečkasti barvi listja. Slednji je primer zlasti za celulozni material, medtem, ko uporabljajo les ostalih dveh v mizarstvu. Notranji deli pohištva iz topola so n. pr. mnogo bolj odporni proti črva- vitvi kakor pa smrekovina alj jelo-vina. Topolove sadike lahko pridobivamo v drevesnici potom semena. Naj omenimo ob tej priliki, da rodi vsako drevo topola velikanske količine semena (10-20 milijonov!) in da se zaradi tega topol zelo rad širi na goličave, seveda, če so zato dani ugodni pogoji. Ker razmnoževanje s semenom v drevesnici nudi razne nedostatke, se bomo primerneje posluževali sadik, ki smo jih pridobili na naslednji način: Ko smo zbrali lep topol zaželene vrste (4-5 let starosti), odrežemo primerne ne pretanke in ne predebele veje. Vrhove vej in 30-40 cm dela veje v bližini stebla moramo odstraniti, ostalo vejo pa prerežemo na 25-30 cm dolge palčice. Tako pripravljene palčice posadimo v dobro pognojeno zemljo (15-20 cm globoko) ta" ... Kmetijski opravki v septembru Je čas setve zimskih krmilnih rastlin. Osnova našemu gospodarstvu je živinoreja, ki pa zahteva dovolj sočne krme. Letošnja bogata košnja nas ne sme premotiti. Od najbolj upoštevanih krmilnih rastlin, katere pridejo v poštev sedaj, je detelja inkarnatka (enoletna detelja). Sejemo jo po strnišnih posevkih samo ali pa med koruzo »Cinkvantin#, repo ali v hribih med ajdo. Inkarnatka nam do zgodnje pomladi daje zeleno krmo. V septembru sejemo strnišno repo. Začnimo s spravljanjem zelene koruze, pri tem pazimo, zlasti letos, da bo krma suha. Tudi pri shranjevanju krmilne pese pazimo, da se poprej dobro posuši. Vsled vlažnega vremena je krompir zelo podvržen gnilobi, katero preprečimo, če zaprašimo krompir z »Karzanom# (na 300-400 kg praška). Gnitje pri krompirju, repi, pesi in korenju preprečimo na ta način, da potresemo med gomolj-Čnice in koreničnice Živo apno v prahu, ki ni drag in si ga lahko nabavi vsak kmetovalec. Na 300 kg krompirja ali korenja potresemo 1 kg apna. V žitnih shrambah uničujmo žitnega molja in žužka z ogljikovim žveplecem. Vrtnarstvo i| .s°d ni bil dodobra čist, ko | Htočen (seveda do zdaj opi-LjjMranje z vodo ne zadostuje) ff N Vratca, oziroma dno izvze-k Notranjost dobro odrgniti S N katero namakamo v vroči J raztopini. Sele nato lahko i k Nhio, izparimo in z mrzlo (5 Heremo. ^ jj® sod plesniv, kar opazimo } sajSnoHem vonju, ki zauda-|i, JNo, je treba predvesm ugo-k^ko globoko je plesnoba že V.V les. V vsakem primeru < b je brezpogojno potreb-VjHu izvzamemo dno. Nato '°* kake barve je plesni- Se je čas sejati solato, endivijo, peteršilj, špinačo, motovilec, redkvico, majsko čebulo. Te povrtnine sejemo v sončnih zavetnih legah. Podaljšamo rastlinsko dobo pri paradižnikih, jedilnih bučicah (cukete), kumaricah in papriki s tem, da jim pognojimo z vodo kateri smo dodali nekaj apnenega nitrata (norveški soliter-na 100 1 vode 10 dkg nitrata) ali z razredčeno gnojnico. Na enak način pospešimo rast špinači, radiču in zeleni. Presadimo na stalno mesto zimsko zelenjavo (cvetačo, broko-lo, želji). Nadzemeljske dele belušev (špargeli) odrežemo tik nad zem Ijo, kakor hitro močno pordečijo plodovi. Ker se v teh delih navadno skrivajo razni škodljivci, ali rastlina boluje na rji (poleti se nahajajo na vseh nadzemeljskih delih rjavi mozoljčki), moramo vse nadzemeljske dele na licu mesta sežgati Skrbimo za dobro seme paradižnika, paprike in drugih povrtnin. Sadjarstvo Prekopljimo zemljišče okoli sadnega drevja in posejmo inkarnatko ali lupino za poznejše zeleno gnojenje (podoranje). Ne pozabimo na gnojenje v tem času. Dokler so rastline (podlage) še sočne, cepimo v «oko». Koncem septembra o-brezujemo sadno drevje. Pregledujmo stebla in veje, če se ni v njih razvil drevesni črv (Coxus ligni-perda), ki dolbe v notranjosti in uničuje drevesa. Tega škodljivca uničujemo neposredno tako, da v rove vrinemo debelo žico. Drugo učinkovito sredstvo je ogljikov žveplec ali bencin. V luknjo, katero je izdolbel črv, vtaknemo nekaj bombaža, katerega smo namočili v ogljikovem žveplecu ali bencinu. Luknjo nato zamašimo z ilovico ali drugim mazilom. Plin, ki se pri tem razvije, uniči školjivce. V sadovnjaku odstranimo izpod dreves vse odpake, ki jih sežgemo. Hruške in jabolke, ki so močno napadene po »škrlupu# (fusikladium) škropimo z modro galico. Prilepimo na debala češenj, češpelj, jabolk in hrušk lepilne pasove, na katerih se vjamejo črviči in gosenice raznih škodljivcev. Pripravimo si čim-več koščic divjih breskev, lešnika, divjaka »kaki# za vzgojitev novih rastlin v drevesnici. Vinogradništvo Zaznamujmo najboljše trte, da od istih pozneje vzamemo cepiče. Treba je tudi precepiti trte. To leto je nevarno, da nam bo grozdje gnilo zaradi zelo vlažnega vreme- na. Pred trgatvijo merimo z «mo-štometrom# količino sladkorja v moštu. Takoj pri trgatvi ločimo zdravo grozdje od bolnega. Kletarstvo Klet naj bo pripravljena za sprejem novega vina. Iz nje odstranimo vso nepotrebno šaro. Čistoča je prvi pogoj kletarstva. Posoda, vinske, stiskalnice in sploh vsi pripomočki za trgatev morajo biti čisti in razkuženi. Ko je klet že dobro prečiščena, jo moramo še za-Žveplati, nakar jo prezračimo. Ce je klet premrzla, jo moramo prezračiti le ob toplih urah. s #HI LEPA PLEMENSKA SVINJA LEPO OBETA LETOS GROZDJE V ISTRI — DOVOLI BO VINA in sicer v vrstah, kjer imajo sadike 20-25 cm razdalje ena od druge, vrsta od vrste pa 0,80-1 m. Sadika od sadike ima lahko tudi o-krog 40 cm razdalje v vrsti sami; rfied vrstami bomo v tem primeru pustili le 60 cm. Dobro je da pred saditvijo razkužimo sadike s škropivom, ki ga pripravimo na isti način kakor antiperonosporično brozgo za škropitev trt (2% modre galice). Sadike, ki smo jih dali v zemljo spomladi bodo godne že naslednjo jesen ali pomlad za presaditev na stalno rastišče. Največkrat se dogaja, da sadijo topole preveč na gosto. Zapomniti si moramo dobro, da potrebuje topol mnogo luči in sonca. Napačno bi bilo tudi saditi na gosto, računajoč s tem, da bomo nasad pozneje redčili. Med sadiko in sadiko moremo zaradi tega pustiti najmanj 4 m prostora. Le če sadimo topole v r. :dalji 2 m, medtem ko morata biti vrsti v razdalji 3 metrov. Bližnji dve vrsti pa ne smejo v tem primeru biti v manjši razdalji od 9-10 m. Po možnosti naj imajo vrste smer sever-jug, da bodo tako rastline deležne več luči in sonca. Le v slabših zemljiščih lahko sadimo nekoliko gosteje. Topol ne zahteva po nasadu velike nege. Dobro je vsekakor, da v prvih letih njegovega življenja od-tranim) škodljive poganjke iz spodnjega dela stebla. Po 10-12 letih bomo iz topola že pridobili prve sortimente za celulozo in papir. Vsako drevo bo tehtalo najmanj 7-9 stotov. Na enem samem hektarju bomo pridelali okrog 150 stotov celuloznega lesa. Za druge uporabe (mizarstvo, vezane plošče itd.) bomo morali seveda čakati več časa, a vedno neprimerno manj kot za vsako drugo drevno vrsto. Ponekod izrabljajo topolovo listje zlasti za zimsko krmo ovac. V tem primeru bomo držali topol v nizkih gozdovih. Drugje uporabljajo topole tudi kot žive kolje v vinogradništvu. Velike zasluge nam nudi topol pri utrjevanju nestanovitnih str-minskih zemljišč. Topola zasluži zaradi njegovih vrlin vsekakor večjo pozornost s slrani naših kmetovalcev. To velja zlasti za istrsko okrožje. Dr. S. O. Vzreja mlade goveje živine Vzroki volčiča pri govedo Vzreja res dobiekanosne govedi pa je sposobnost, ki zahteva pridnosti, točnosti, potrpežljivosti, skrbi in opazovanja rejca. Pomniti morami , da potomci dobrih plemenskih živali prinesejo s seboj na svet kot dediščino staršev le dobro podlago za poznejši razvoj telesnih oblik, za zgodnjo zrelost, za mlečnost, za dobro izkoriščanje krme itd. Vse te sposobnosti pa mora rejec šele vzbuditi v mladem živalskem organizmu, kar pa doseže le s pravilno nego, krmo, pašo in higiensko urejenimi hlevi. Same se te sposobnosti brez odelovanja rejca ne razvijejo, ali pa se razvijejo le pomanjkljivo. So kot dobro seme, ki pade na slabo zemljo ali v senci. Ni resničen samo pregovor da krava pri gobac mol ze, ampak znano je tudi, da gre tudi pasma skozi gobec. Da se nam reja izplača, moramo stremiti za tem, da zredimo čim več dobrih telet s čim manjšimi stroški. Pri tem pa ni na mestu prevelika varčnost ali celo skopost. Rejec goveje živine si mora zapomniti enkrat za vselej, da rabijo teleta za razvoj mnogo mleka in čim več časa, kajti prehrana v zgodnji mladosti je podlaga za donosnost odraslih živali. Kar smo zamudili pri teletu, tega ne moremo več popraviti pri kravi. Žalostno je, kako vzrejamo mlade živali kar brez pravega cilja, brez prave ljubezni in zanimanja. Takoj po porodu vidimo teleta dobrih staršev, da imajo lepo razvit širok križ in hrbet, močna prša, dobro oblikovana rebra, vitko telo. Ce jih pogledamo pri dobrem rejcu čez 6 do 10 mesecev, so še istih oblik, le težja in večja sj postala. V slabih, zanikrnih hlevih pa postanejo prava strašila, so suha, shujšana, hrbet koričast,, morda celo sedlasto vleknjen, rebra potlačena, trebuh velik kakor sod sega malodane do tal, dlaka pa je skuštrana in brez leska. Ali naj pričakujemo cd take živali velikih koristi? Nikakor ne! V prvem primeru smo trud, čas in denar dobro naložili, v drugem pa je zanikrnost ali nevednost in skopost rejcu le škodovala, ker taka žival ne bo nikdar dobra ne za mleko, ne za delo, še za meso ne. Ostala bo vedno le blago nižje vrste. Ze pri prvem dihu novorojenca prične dober gospodar skrbeti za mlado bitje. Takoj po porodu je povrženo tele v nevarnosti, da se potom popkovine okuži z nevarnimi klicami. Popkovina se pri večini porodih sama odtrga od plodnic. Pri lažjih porodih, kjer ostane popkovina še nepretrgana, jo je treba kake štiri prste pod popkom prevezati z razkuženo vrvico in nato pod prevezo odrezati s razkuženimi škarjami. Odtrgani oziroma odrezani ostanek popkovine naj se dnevno enkrat ramaže z jodovo tinkturo, dokler se popolnoma ne posuši. V hlevih, kjer se pojavljajo izgube telet zaradi popko-vih okužb, je treba teleta pri porodu položiti oziroma vloviti na prekuhano rjuho, nato pa na omenjeni način poskrbeti za popkovino, Paziti je pri tem, d i to opravimo z dobro razkuženimi rokami. Obnašanje krave pokaže, kako naj postopamo z novorojencem, da ga očistimo sluza in mokrote po koži. Navadno zahteva mati mladičh v svojo bližino. Zato ga položimo pred kravo, posujemo z otrobi, katerim pridenemo žličko soli, da ga krava dobro obliže in s tem obnovi krvotok v mladem teletu. Ce pa mati ne kaže zanimanja za svojega mladiča, ga moramo odrgniti in posušiti s suho slamo, nato pa ga položimo na dobro nastlano suho ležišče, zavarovano proti prepihu. Materi pa postrežemo z mlačnim otrobovim napojem, ki ga malo osolimo kot okrepčilo za iztrebljenje. Za rejca pa je napočil čas, da se odloči, kako bo tele hranil, ali ga bo pustil sesati ali pa ga bo napajal umetno iz napajalnika. Oba načina sta dobra, vendar co se naprednejši živinorejci odločili za naoajalnik. Pri vzreji s sesanjem poznamo dva načina: poljubno sesanje brez nadzorstva ter sesanje ob določenem času s pripuščajem. V prvem primeru lahko pustimo tele prosto pri kravi ali ga privežemo za tako dolgo vrv, da lahko doseže vime, kadar sg rnu zljubi V drugem pri- , meru pa tele odstranimo od matere in ga pripuščamo pod kravo samo ob določenem času. V vseh primerih pa je treba vime po sesanju, tako vedno ob istem času dobro izmolsti, da mleko ne zastaja v v menu in ne povzroči vnetja mleč-i nih žlez. To škoduje zdravju teleta, pa tudi vpliva na poznejšo mlečnost krave. Kadar sesa tr' pri kravi, pomolzejo nekateri rejci kravo še prej kakor pripustijo telička, da dobi potem bolj mastno mleko.. Drugi pa pomolzejo le dva seska. Za napajanje rabimo primerno golido, najboljša je pločevinasta, ki se da dobro osnažiti, ali pa posebni napajalnik, prirejen nalašč v te svrhe z gumijastim seskom. Poljubno sesanje je naravno in ■ enostavno ter da malo dela. Tele pije kadar hoče in kolikor hoče. Motnje v prebavilih so pri tem bolj redke. Seveda i. ta način hranjenja tudi slabo stran. Tako nikdar ne vemo, kolik mleda tele popije, ker nikdar do zadnjega ne posesa in dobi tako le manj mastno mleko. Obstaja možnost, da se preveč napije in i ill. Vimena morajo biti pod stalnim nadzorstvom, ker tele pije lahko tudi mleko, ki vsebuje bolezenske kali. Slednjič nam tako tele kakor krava dela težave pri odstavljanju. Napajanje omogoča, da brez težav nadomestimo polnomastno mleko s posnetim in da mleku lahko dodajamo mlečne nadomestke. Teletu dajemo le toliko mleka, kolikor vemo po izkušnjah, da ga potrebuje z ozirom na svojo starost, težo in namen, za katerega ga hočemo rediti: za prodajo mesarju, za pleme ali za rejo kot delovno žival. Pri napajanju takoj opazimo, ali pije tele brez teka, ali pušča mleko, in slednjič ga tudi veliko laže vzredimo, če bj morda krava obolela ali celo poginila. Ta način vzreje je mnogo bolj gospodarski kakor prvi. Napajanje pa zahteva veliko snago, na kar ljudje radi pozabijo. Predvsem moramo paziti na to, da zlasti prve tedne dajemo teletu piti vedno ie telesno toplo mleko, to se pravi, brž ko smo ga namolzli. Množima mleka, gi ka tele potrebuje za svoj razvoj, je odvisna od tega, v kakšne svrhe nameravamo žival rediti, od njegove velikosti, od pasme, spola, starosti, pa tudi od velikosti želodca, želodec novorojenca je slabo razvit, zlasti kapica, devetogub in vamp; le sirščnik, v katerem se vrši prebava mleka, je razmeroma velik. V prvih dnevih ima prostora za približno en liter mleka. Vsled tega moramo dajati teletu le po en liter mleka po štiri do petkrat dnevno. Glede prvega mleka — mlezve — je važno sledeče: to mleko ima za mlado žival posebno vrednost, ker vsebuje množine beljakovine in soli. Pospešuje preosnovo v telesu in počisti mlado črevesje od smoli-kaste črevesne vsebine. S svojo zdravilno obrambno močjo pa varuje mlado telo pred škodljivimi klicami. Ni pa rečeno, da je uživanje tega mleka teletu neobhodno potrebno. Nekateri rejci uporabljajo to mleko v druge svrhe, tele. tu ‘pa dajajo v prvih dnevih piti mleko drugih miadomolznih krav. V drugem tednu dobi tele dnevno tri do štirikrat po 1 do 1.5 1, v tretjem samo še trikrat dnevno 'po 2 do 2.5 1 mleka. Od tretjega tedna da]ie dajemo teletu piti le po trikrat dnevno, toda množina mleka mora biti vedno večja, dokler naposled ne doseže 4 Utre na obrok. Koliko časa naj dobiva tele mleko, je odvisno od gospodarskih razmer in od tega, v kakšne svrhe smo tele določili. Zapomniti si moramo le, da mleko teletu vedno koristi. Vzrejo telet delimo v tri dobe: V čas sesanja oz. napajanja, v čas odstavljanja in v dobo po odstavitvi. Cim dalje traja prva doba, tem močnejša postane žival. Dobri rej ci plemenskih bikcev jih hranijo do enega leta s polnomastnim mlekom. Na vsak način ne smemo od. tegovati teletu v prvih 4 do 6 tednih polnomastnega mleka. Teleta, ki jih dolgo hranimo z mastnim mlekom, razvijejo dosti bolje si-riščnik, ki ohrani tudi pozneje večjo zmožnost za prebavo beljakovin. V naprednih živinorejskih krajih dajejo teletom 2 do 3 mesece polnomastno mleko, bikcem, določenim za pleme, pa že dalje. Nato pričnejo polno mleko nadomeščati posnetim, katerega jim dajejo. Samo še nekaj mesecev, množina je različna. Ravna se po telesni ki teži, ZMKa pribui ,o en*.- šestino eže ie. leta. Tako dobi na primer 35 kg težko tele — do 7 litrov, 50 kg težko tele okrog 8 litrov in 65 kg kg težko okrog 11 litrov posnetega mleko na dan. Ko je tele 14 dni staro, mu ponudimo malo dobrega sena. Pri štirih tednih ga že povžije približno pol kilograma dnevno. Tek po senu mu vedno bolj narašča. Po treh mesecih ga poje 1 in pol kg, s štirimi meseci 2 do 2.5 kg,s šestimi meseci 3 do 4 kg in z dvanajstimi meseci Po 4 do 5 kg dnevno. Poleg sena mu dajemo po prvem nasecu iz nizkih malih jasel ali iz koritca, postavljenega na tla, dnevno po četrt kg dobrega ovsenega zdroba. Po nekaj tednih mu primešamo enako množino tudi v mleku, tako da dobi dnevno po pol kg takega zdroba. Oves in seno morata biti dobre kakovosti. Seno naj bo dobro suho, košeno na suhih, gnojenih travni- Ako postane koža pri goveji živini nekoliko manj gibčna in trda, pravijo naši živinorejci, da ima volčiča. Ako naberemo tako kožo v gubo, čutimo pod prsti, da je koža bolj groba in manj prožna, kakor po navadi. Ta pojav označuje vsak živinorejec za volčič, ki pa v re- (Nadaljevanje na 7. strani) snici ni nič drugega, kakor to, da so spodnje plasti kože slabše prekrvljene. Ta pojav pa ima le redko svoj izvor v kožnih boleznih. Ako govedo nič ne čistimo, ako pustimo živino brez strehe na planinah skozi celo poletje, se prav lahko dogodi, da postane kožalj manj gibčna in manj prožna. Naj-j večkrat pa je kriva pri govedu sla-t( bokrvnost. Ta bolezen se pojavi]^ navadno bolj pri suhih kravah- 5 navadi je znak nepravilnosti v n°‘. tranjih delih telesa. Ako odstrani tudi i m mo notranji vzrok, izgine «volčič». . Dati natančna navodila, kako najli se te notranje obolelosti v vsakem® slučaju zdravijo, je tu nemogoca-
  • stekati k sadnemu dreVJ^Ljpo, ^ . naj se steka v gnojnično J < mor spada. dreV,3 2 gnojnico pa ^"e^pjUML lahko gnojimo in sicer J® 23 “^nja P^’ nejši čas zima ali pa prav zgodnj“ ^ojd Paziti pa moramo, da m jeSar !] pregosta, premočna, vsled z vo", najboljše, da jo razredčim ^0j Pni f ali pa polivamo 6no3niCO„7moč®('5lb dežju, ko je še zemlja f‘edn<> Vendar svetujemo gnojit -• -a razredčeno gnojnico* Razvoj poljskih sindikatov ■ f‘ zgodovini sindikalnega gibanja 1 'iške še ni bila zabeležena tako |'ahna delavnost kakor danes, jtdar še niso poljski sindikati ili tako važno vlogo v družbe-političnem in gospodarskem -'Ijenju. Pred drugo svetovno voj-i!so bile sindikalne organizacije in razcepljene. Niso bile raz-jfcne samo po politični, ampak po nacionalni in verski pridnosti. V eni in isti industrijski panogi , Mio več desetin sindikalnih or-jizacij. Tako so kovinarji imeli (8a 9 sindikatov z 62.000 člani, PVni nameščenci devet, učitelji jiindvajset. obstajal en sam sindikalni ceneni odbor. Razdor med njimi so Jzročali buržoazni elementi in ^Posestniki, ki so izkoriščali /bo delovnega razreda v svojo K Najmočnejši sindikalni centralni ^°r je bila centralna komisija Skatov. Na čelu so bili refor-iz vrst stare poljske sociali-stranke. Leta 1939 je ta cen-štela 237.000 članov. Velik je imela tudi Poljska zveza likatov, ki je bila zasnovana ! Nacionalističnih in oportunistič-j načelih. Ta zveza je imela oko-JtS.OOO članov. Poleg teh so objeli še Krščanski sindikati, ki so f V tesni zvezi s katoliško cerk-V njih je bilo 67.000 članov. i%o so, tik pred vojno, prista-^ilsudskega organizirali fašistič-zvezo sindikalnih organizacij. i-bupno število sindikalistov de-pnv in nameščencev je znašalo P vojno 888.000. Večji del deškega razreda je ostajal izven pikata. Borba za enoten sindi-!n pokret, ki so jo organizirali lt|nisti, je zadela na ogorčen od-Voditeljev vseh tedanjih sindi-'V. Sele po osvoboditvi Poljske ®mške okupacije in v ustvarja-hove, svobodne in demokrat-bržave, se je pričelo enotno sin-Itio življenje. : od prvega početka so se Enot-■ndikati vključili v borbo za JVo poljskega narodnega go-,b«rstva in preureditev države jlovih demokratskih načelih. S so vložili vso skrb v izbolj-lje Življenjskega standarda de-ijbpga razreda so si sindikati ,1’bili veliko zaupanje delovnih J*'- Tako je naraslo število sin-if^o organiziranih delavcev od 4' ** 1945 do aprila 1948 od 644.000 e(3'0OO.OOO članov. Pravljcna Je razcepljenost de-sindikatov. Sindikalna orgija kovinarjev šteje danes članov, namesto prejšnjih fl^Sanizacij gradbenih delavcev fOOO člani, je osnovana sedaj /Na zveza gradbenih delavcev z člani. Zveza železničarjev ? 3990.000 članov itd. 3ski sindikati imajo veliko , 8o v hitri obnovi dežele, v aJH izvedbi agrarne reforme in / Nalizacije, v težki in srednji nP/iji, in drugih panogah indu-Iv in proizvodnje. Poljski sin-^ so se postavili na čelo de-''8a tekmovanja ljudstva za do-^ifiletnega plana v obnovi in jjpiovanju narodnega gospodar- Industrija premoga, kovine, metalurgije, gozdarska industrija in elektro-industrija so prekoračile plan leta 1947. Z uspehom so izpolnile plan kemijska, tekstilna in elektrotehnična industrija. Tudi državne železnice so prekoračile svoj plan. Mnogo je storjenega tudi z graditvijo novih stanovanjskih zgradb. Vzporedno z aktivnim sodelovanjem v razvoju gospodarstva, pazijo sindikalne organizacije, da u-strežejo vsem potrebam delavcev in nameščencev. Veliko pažnjo polagajo kulturno-prosvetnemu delu in športu. Tisoče delavcev najde zatočišče v sindikalnih sanatorijih in letoviščih. V krožkih skrbe za dvig družbeno-političnega in kulturnega nivoja delavcev. V umetnosti sodeluje na tisoče delavcev. Tako jena festivalu gledaliških diletantskih družin v preteklem letu sodelovalo 40.000 članov sindikata. Samo ena zveza - kovinarjev - je imela v za- četku tega leta 34 kulturnih domov 457 krožkov, 204 knjižnic, 136 orkestrov in 122 pevskih zborov. Fiz-kultura je predvsem priljubljena delavski mladini. Poljski sindikati aktivno sodelujejo v političnem življenju dežele. V času volitev v poljski parlament so se sindikati vključili v blok demokratske stranke. Vodeč neprestano borbo proti poljski reakciji In njenim pokroviteljem v ZDA in Angleški, podpirajo poljski sindikati politiko demokratske vlade, ki ščiti suvereniteto Poljske, tesno sodelovanje s SSSR in demokratičnimi deželami, kakor tudi borbo za mir v svetu. Mnogostransko delovanje poljskih sindikatov dokazuje, da so te sindikalne organizacije postale v kratkem času važen činitelj v družbe-no-političnem in gospodarskem življenju dežele in da jim je uspelo pridobiti si zaupanje širokih delovnih plasti. K uporna in vztrajna borba jT^ečanje proizvodnje, za pobiranje izkustev najboljših if^v, je pripomogla k uspeš-s#.v«dbi prvega leta triletnega kmetova tri ii v Istri i-ttajte koščice di-breskev, ki jih ir zelo ugodnih j^ah kupujejo ^etijske zadruge! LESNA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI Hrzava podpira kulturne dele USJ S sklepom vlade FLRJ je dodeljeno Centralnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije 400 milijonov dinarjev kot pomoč za kultur-no-prosvetno delo v sindikalnih organizacijah. Ta ogromna vsota, ki jo daje država v drugem delu petletke za kulturno delo sindikatov, jasno govori, kako ogromno pozornost posveča ljudska država kulturnemu napredku delovnih množic, v prvi vrsti delavskega razreda. Poleg pomoči kulturno-prosvet-nim društvom, knjižnicam, poleg nagrad itd., bosta iz tega fonda zgrajeni dve sindikalni šoli, od teh ena v Sloveniji in druga v Bosni, 34 domov kulture, in sicer v Srbiji 9, na Hrvaškem 10, v Sloveniji 5. v Makedoniji 5, v Črni gor; 1 in v Bosni 5. Popravilo se bo 108 že obstoječih takih zgradb in delavskih klubov. V Sloveniji bo opremljenih 100 novih rdečih kotičkov; zgradilo se bo nekaj lesenih zgradb za kulturno-prosvetno delo gozdnih in poljedelskih delavcev. Razumljivo je zato, da bo to dejanje Zvezne vlade postalo nov izvor delovnega poleta in socialističnega tekmovanja v delovnih kolektivih. Vzreja mlade goveje žinine Nadaljevanje s 6. strani) PRI DELU V LITOSTROJU kih, pomešano z deteljo ali lucerno. Z, odstavljanjem začnemo s 4-6-12 tedni, kar je odvisno pač od gospodarskih prilik, na ta način, da teletu odtegnemo dnevno pol do 1 liter polnega mleka in ga nadomestimo s posnetim. Namesto odtegnjene maščobe pridenemo 50 do 60 gr lanenega semena na liter posnetega mleka. Ko pa je tele staro 5 6 mesecev, prenehamo tudi s posnetim mlekom, tako da mu ga dnevno odtegnemo po pol do en liter. Zato pa naj dobi dodatke močnih krmil raznih vrst in male mno-ine mineralnih soli (živinska sol, klajno apno). Za teleta napravimo v hlevu majhno stajico v izmeri kake tri m2 z nekaj letvami ali deskami, kjer se tele lahko prosto giblje če pa imamo več telet, napravimo za vse skupno ogrado ali stajo, seve- TOVARNE in SOLE RASTEJO v Cerknem, partizanski prestolnici Potnika, ki potuje z avtobus«« iz Tolmina proti Idriji, preseneti nenadna sprememba, ko zavije pot na Zelinu na leyo proti Cerknem. Grapa se nenadoma zoži, na desni in levi strani so hribi gosto obra-ščeni z gozdovi. Kmalu se dolina razširi. Na obeh straneh so sadna devesa, travniki, njive, koruza, krompir in ajda. V prijazni kotlini pa se v naglem tempu obnavlja gorski trg Cerkno. Cerkljanska kotlina je zelo zanimiva in bogata na prirodnih lepotah. 2e pred prvo svetovno vojno je bila cilj mnogim izletnikom. Zelenje, ki prerašča do vrha vse hribe in gore, ti pove, da je tukaj doma živinoreja. To so dobro vedeli tudi nacifašisti in švabobranci, ki so odgnali nad GOO glav živine1 kom. Vse do osvoboditve so se prebivalci bavili s kmetijstvom, živinorejo in gozdarstvom. Italija je po prvi svetovni vojni takoj začela neusmiljeno in nenačrtno izkoriščati največje bogastvo gozdove. 2e po prvih letih so številna pobočja jela kazati gola rebra. Leta 1941 je partizansko gibanje preprečilo to neusmiljeno iztrebljanje. Poleg ostalih kmetijskih pridelkov so pred več kot 50 leti kmetje sejali tudi lan in ga sami predelovali y platno. Z razvojem industrije pa je domače izdelovanje polagoma izginilo. Cerkljanska kotlina je dala tudi več znamenitih mož. Tu se je pri «Qayletu» rodil sloveč matematik dr. Franc vitez Močnik, pri «An-Žigovcu« je bil rojen knez in nadškof goriški dr. Franc Sedej, katerega je fašizem nasilno odstavil; tukaj je doma Peternelj Metod, slikar, in mnogo drugih, ki so se izkazali tudi v osvobodilni borbi. Cerkno je kraj ustanovitve »Vojkove brigade«. Tukaj je bil sedež osvobojenega ozemlja. Trg sam je bil močno bombardiran, skoraj vse hiše porušene. Požgane pa so bile vasi Sebrelje, Reka, Larec, Jagar-šče, Otalež in deloma Krnice. Pri Gorenjcu je bila ustanovljena tehnična baza. Po osvoboditvi je začelo ljudstvo z navdušenjem obnavljati. Ker je primanjkovalo gradbenega materiala, je bila zgrajena v kratkem času ob vhodu v Cerkno velika opekarna, ki je velikega gospodarskega pomena in y ponos ljudstvu. 2e sedaj zaposluje precejšnje število delovne sile. Poleg navede- ne opekarne so Cerkljam ustanovili tudi radio-elektro-mehanično podjetje »Rempod«, ki skrbi za elektrifikacijo vasi, popravlja motorje, radio-aparate, pisalne stroje in drugo. Mizarska delavnica zaposluje vse mizarje iz okolice in obratuje s stroji. Stari Andrej iz Cepelsa pravi: »Tovarne rastejo tu doli, kjer je bilo včeraj le nekaj večjih trgovin in za nekatere Cerkljane — preveč gostiln«. Gospodarska zadruga je prevzela Vso lesno trgovino in s tem onemogočila raznim špekulantskim lesnim trgovcem njihovo izkoriščanje. Velika pridobitev je gimnazija, katero je preteklo leto obiskovalo nad 100 dijakov. Ljudska oblast je sedaj poskrbela za gradnjo novega šolskega poslopja, ki bo na mestu nekdanje karabinerske vojašnice. Obnova trga bo dala pečat jnirne in privlačne gorske vasi; preusmeritev. nekaterih kmetijskih kultur V druge donosnejše bo kmetu prinesla olajšanje v delu in večji pridelek. Izletniki bodo radi zahajali v te kraje, ki so polni spominov na partizanske borbe. O. da toliko večjo primerno številu živali, da niso ovirane v prostosti. V take skupne staje jih namestimo lahko že po štirih tednih ali pa vsaj po odstavitvi. Kadar koli dovoljuje vreme, jih spuščajmo na prosto, da se naskačejo in navžije-jo svežega zraka. Ko smo tele odstavili, je minil najbolj kočljiv čas. Nadaljnja reja ne povzroča več toliko dela in pozornosti. Dobro seno, žitni zdrob ali druga močna krmila naj bodo glavna hrana, ki vsebuje dovolj beljakovin. Pa tudi v tem času ne smemo pozabiti na male obroke soli in klajnega apna. Za napajanje uporabljamo le dobro čisto, svežo vodo. ki pa pozimi ne sme biti ledena. Krmila, ki svebujejo mnogo vode, niso primerna za teleta (mokri ostanki sladkornih tvornic, sve. Že repno in pesno perje). Poživljajoče delujejo na prebavo mali obroki zrezane repe ali pese, ki jih primešamo rezancem ali plevam. Po 6 do 7 mesecih si oglejmo tudi teletove parklje, ali so v redu. Bikce, ki jih ne nameravamo rediti za pleme, skopimo. Da ostane hrbtenica lepo ravna, ne krmimo mladih Živali nikdar iz visokih ja* sli, kamor se morajo naporno stegovati in pri tem krivijo svoja mlada telesa, pač pa uporabljajmo nizke jasli ali koše, postavljene na tla. Kadar koli je mogoče naženi-mo mlade živali iz hleva, ven na pašo, ki vpliva najbolje na njih rast, razvoj in zdravje, pa tudi poceni rejo. V drugem letu je prehrana mlade živine še bolj enostavna. Bike pričnemo s 15. meseci po pameti uporabljati v plemenske svrhe. Da ohranijo svojo spolno čilost, jih krmimo z dobrim senom ali ovsem, ne pa s prazno slamo ali krmili, ki so preveč vodenasta. Ko so dovolj razvitij jim bo dobro delo, če jih pričnemo po malem vpregati, da ostanejo bolj krotki in da se prehi. tro ne zredijo in polenijo. Kot krma za telice pa je dobro vse, kar se doma pridela. Močnih krmil jim ni treba več pokladati. Kakor je v prvem letu krmljenje z močnimi krmili koristno, tako nesmiselno in negospodarsko je, dajati jim tako hrano v drugem letu, saj plemenskih telic ne smemo mastiti, ;vko hočemo, da gredo po plemenu. Krmljenje mora biti sicer zadostno nikakor pa ne preobilno. Živali, ki smo jih določili za delo, pričnemo z nekako 20. meseci vpregati, brž ko so kosti in sklepi dovolj razviti. To bi bile glavne smernice za vzrejo mlade goveje živine. V ISTRI TEKMUJEJO Delavska zbornica ni še za obnovo, napredek in bratstvo V istrskem okrožju je pred tedni zadelo drugo tekmovanje v letošnjem letu. Tekmovanje je razpisal okrožni odbor SIAU in bo trajalo do 15. oktobra pod geslom «za obnovo, napredek in blagostanje*. Med tekmovanjem bodo dogradili zadružne domove, dvignili med ljudstvom duh zadružništva ter zanimanje za domača gospodarska vpračanja in gospodarsko osamosvojitev, dvigali prosveto med ljudstvom ter ga navajali k žtednji in varčnosti. Po vseh sektorjih so se že ustanovili odbori za dvomesečeno tekmovanje. Ti odbori bodo vodili vse delo in poročali o poteku ter uspehih. Vsaka masovna organizacija, od mladinske, pionirske, do ženske in sindikalne, bo napravila podroben načrt in sprejela obveznosti. V ta namen so bile organizirane tudi delovne skupine. Vsaka skupina bi morala imeti svoj grafikon, na katerega naj na podlagi tednih. Ob zaključku tedna se vpisuje v grafikom izvrčeno delo in imena najboljših tovarišev. Grafikon naj bo na vidnem mestu, na sten-času, tako da bo lahko vsak vaščan ali tujec opazil kako delo napreduje in kdo je najboljši. To bo za pregled celotnega dela zelo važno, kajti med raznimi vasmi so se začela razvijati medsebojna tekmovanja, kateri sektorski odbor bo preje organiziral skupine za prostovoljno delo, kdo bo imel najbolj urejen grafikon, kdo bo redno pošiljal, poročila, kateri odbor ali skupina si bo zadala najboljši in najkoristnejši načrt dela in katera delovna skupina bo prva izpolnila in prekoračila načrt itd. Sektorji, ki gradijo zadružne domove že imajo svoje gradbene odbore. Njihova naloga bo, da se bodo ravnali po gornjih navodilih in da bodo stremeli po čimprejšnji dograditvi zadružnega doma z lastnimi silami in s čim večjo udeležbo ljudstva. Za dosego tega se uvaja: 1. Tekmovanje med sektorji, ki gradijo zadružne domove (Dekani, Marezige, Vanganel, Šmarje, Buje, Nova vas, Krasica in Materada). Tekmovanje med organizacijami in delovnimi skupinami, katera bo naredila več delovnih ur, katera bo prekoračila načrt dela. 2. Tekmovanje za ridobitev naslova: Prvi zadružni dom, Zadružni dom Istra, Zadružni dom bratstva in edinstva. 3. Določanje in objava rokov v katerih bodo pripravljena gradili-šča, rok dograditve, otvoritve itd). 4. Kateri sektor bo zgradil dom V najkrajšem času. 5. Kateri odbor bo nabral največ prostovoljnih prispevkov. 6. Kateri odbor bo zbral največ prispevkov potom obveznic. 7. V katerem sektorju se bo udeležil prostovoljnega dela največji odstotek prebivalstva. V gospodarstvu in zadružništvu se bo tekmovalo: 1. Kateri sektor bo prvi poravnal zaostale davke. 2. Kateri sektor bo prvi izvršil Odkup žita, na podlagi zakona o obvezni oddaji (100%). 3. Kateri sektor bo prekoračil po zakonu obvezno oddajo. 4. Kateri sektor bo najboljše uredil in izboljšal svoje nabavne in iprodajne zadruge (administracija, redna in točnejša oskrba prebivalstva, boljše in hitrejše sprejemanje in oddaja blaga). 5. Kateri sektor bo vložil več prihrankov v hranilnem zavodu. 6. Kateri sektor bo organiziral več konferenc in predavanj o zadružništvu. Odbori za dvomesečno tekmova- nje, ki so se osnovali v sektorjih kjer se ne gradijo zadružni domovi,, so izdelali načrt dela za obno- vo: popravila cest, popravila po- škodovanih poslopij, regulacija In čiščenje kanalov, odstranjevanje ruševin, urejevanje in obnova vasi, bigi enske naprave, vodovodi pomoč vdovam in sirotam. ^ Presvetni delavci in prosvetna društva pa delajo načrt in se pripravljajo na akademijo, ki bo ob zaključku tekmovanja, ali pri otvoritvi šole ali dograditvi zadružnega doma na vasi. V tem času bodo tudi pripravili teren za analfa-betske tečaje, ki se bodo začeli takoj po končanem tekmovanju. Da se fizkultura res razširi po vaseh in da zajame vse, bodo osnovane in opremljene nove ekipe po vseh večjih vaseh. Ob zaključku tekmovanja pa bodo morale nove ekipe že tekmovati med seboj. Tudi politične masovne organizacije bodo tekmovale za dvig Članstva in izboljšanje administracije. Kdor bc največ doprinesel in sodeloval, bo dobil tudi zadružno priznanje, zato razpisuje ob tej pri- liki okrožni odbor razne nagrade: 5 zlatih značk z naslovom; Udarnik dela I stopnje 25 srebrnih značk z naslovom: Udarnik dela II stopnje 100 bronastih značk z naslovom: Udarnik dela IIT topnje. Okrajnim odborom, sektorskim odborom, kakor tudi posameznikom, bodo izročena priznanja 17. oktobra ob priliki velikega festivala ob zaključku tekmovanja. Po vseh vaseh istrskega okrožja je sedaj zelo živahno. O poteku tekmovanja bomo redno poročali, ob zaaljučku pa se bo mo lahko na lastne oči prepričali, kaj vse je istrsko ljudstvo napravilo. podpisala sporazuma o tovarniških odborih I Dne 1. avgusta je bil sklenjen med združenjem industrijcev, ES in DZ na Uradu za delo dogovor o ustanavljanju in delovanju to- varniških odborov. Prisotni so bili predstavniki Urada za deloi obeh sindikalnih organizacij in zveze industrijcev. Sporazum bi moral stopiti v veljavo 25. avgusta toda Delavska zbornica ga še ni podpisala, ker se spotika na neko malenkost v členu 10. Med drugim pravi la člen, da člani tovarniških odborov, ki bi bili oproščeni dela v proizvodnji, morajo dobivati rednoplačo. Delav- Bjepi uspehi ebneve v Istri Delovni polet istrskega ljudstva bo s pomočjo ljudske oblasti spremenil lice dežele Istrsko ljudstvo obnavlja in gradi z velikim delovnim poletom nove šole, bolnice, mostove in zadružne domove, ker se zaveda, da dela zase in ker mu ljudska oblast nudi vso pomoč. Čeprav le bežno obiščeš istrske vasice in mesteca, ce lahko prepričaš na lastne oči o velikih uspehih obnove po krajih, ki so bili vedno zanemarjeni in med vojno zelo opustošeni. Nove zgradbe rastejo tudi po obalnih mestih, ki so sicer vojno malo občutile. Oglejmo si na kratko važnejša dela, ki so bila letos izvršena ali so v teku. V Semedeli zidajo sedaj veliko moderno avtogaražo, mehanično de-delavnico, menzo, stanovanjsko in upravno poslopje. Tudi semedelski most so obnovili. V Izoli so v teku dela za adaptacijo in obnovo splošne bolnice, kmalu bodo končana dela za kino na prostem in druga manjša dela. Zgradili so tudi moderno mlekarno z laboratorijem za vse istrsko okrožje. V Piranu dokončujejo novo bolnico za nalezljive bolezni za celo okrožje. Poslopje za pomorsko akademijo so pa obnovili spomladi. V Sičjolah so začeli dela za obnovo dveh mostov žez Dragonjo. V Kopru obnavljajo gledališče Ristori, rušijo zapore, v kratkem bodo na istem mestu začeli zidati veliko šolsko poslopje. Ob obali, kjer krene cesta proti Semedeli, pa se pripravljajo za gradnjo velikega hotela in veletrgovine za Om-nio. Pri Sv. Nikolaju so letos popolnoma obnovili lepo kopališče, ki je vsem Tržačanom že dobro znano. Na cesti Smarje-Nova vas nadaljujejo z delom; med Babiči in Borštom obnavljajo in širijo cesto, ki je velike važnosti za več vasi, ki so imele do sedaj slabe veze z mestom. NOVE SOLE V Šmarjah, Izoli, Gambočih, Mo-mianu, Kaštelu, Buženiji, pri Sv. Ivanu, in Morinih so letos sezidali nove šole, ki bodo že z novim šolskim letom sprejele naše šolarje. Sole so lepe, sončne in pro- TEMELJNJ KAMEN POLAGAJO. storne. Obnovljenih je bilo skupno 20 šol po vsem okrožju. ZADRUŽNI DOMOVI Letos, sicer nekoliko pozno zaradi raznih težav, so začeli zidati zadružne domove, ki bodo velike važnosti za gospodarski in kulturni napredek vasi. V šestih vaseh že gradijo, v štirih pa se še pripravljajo, vozijo kamenje in planirajo teren. OBNOVA VASI Poleg vseh del pa ne smemo pozabiti na obnovo vasi, ki ravno tako napreduje. Do konca leta bodo obnovili 200 poslopij po vaseh, ki so jih požgali Nemci ali fašisti. Iz suhih podatkov je razvidno, kako se v Istri gradi in obnavlja, kljub temu, da so ovire in težave zelo velike, ker v Istri primanjkuje lesa, gradbenega materiala in delovne sile. Na gradiliščih je vse živo, pojejo krampi in lopate, v projekcij- skem okrožnem uradu in po raznih gradbenih podjetjih pa že delajo načrte za prihodnje leto, tako da bo v doglednem času dobila Istra novo, lepše lice, Istrani pa lepše življenje. ska zbornica pa zahteva, naj bi dobivali plačane tudi nadure in P0" dobno. Tega delodajalci nočejo sprejeti. L Pri sestavljanju in sklepanju do- ^ govora Se je Delavska zbornic* v strinjala z vsemi točkamo, o katerih so skupnp razpravljali in se t'J“1 sporazumel. Sedaj pa se naenkra^ izgublja y malenkosti. Ozadje tef>a je razumljivo. Tovarniški odbori so močno orožje delavcev za obrambo njihovih g pravic proti izkoriščevanju delod3' 'ln jalcev. Delavska zbornica pa lSl ve, da bi po uveljavljenju spora-1 ' zuma bile volitve v odbore in dakj bi ostala v manjšini. Zato ji tovartfilc niški odbori niso po volji. fi* Xo pa še ni vse. Delavska zborni' ^ ca igra ponovno vlogo industrijceV'i T ki so sicer sklenili sporazum, a j'111 r®, je slednji trn v peti. SporazUIIia jj* ne morejo odbiti, ker bi s tem ra?'k' burili delavstvo in se sami razkrh1' Kfl kali. Delavska zbornica jim je d°' itn; brodošlo orodje. Pod pretvezo, Pf člane zahteva večje pravice za borov, zavlačuje uveljavljanje sP“'(„ razuma o delovanju tovarniških o0‘k, borov. c0 Pri vsem tem ..--- —.... -v razni Cosuhchi^1 in lepa družba velekapitalistov Pl‘fc jetno smejejo. Sporazum so sklen'h)i(!; in dogovorili sp se s sindikaln'nlj i>: organizacijami. Dogovor pa ni Ijaven, ker se to ne ljubi organiz*'^ ciji, ki bi hotela predstavljati rese delavstva. V resnici pa ie KPrb lutka velekapitalistov. Glede na splošno ofenzivo v'-‘' * ; kapitalistov je tako zadržanje ^ 'Va lavske zbornice vredno še večjcŠ* ožigosanja in graje. Q vsebini sporazuma o delovanj tovarniških odborov, bomo obšid1 3 pisali v prihodnjih številkah naš«®3 * * * lista, tako da bo lahko vsak č'a sindikata, vsak delavec dobro Pot nal pravice in važnost tovarniŠ^1* odborov. a; čl, •m Gradimo domove bodočnosti Objavljamo dopis istrskega kmeta o gradnji zadružnih domov. Opazke tov. Preloga so umestne in nasveti dobri. Po vaseh, kjer grade zadružne domove, se morajo vaščani sami pogovoriti o potrebah in razmerah svoje okolice. Ce se ne more vsega napraviti takoj v začetku, se bo dovršilo pozneje. Toda načrt mora predvidevati vse bodoče dopolnitve. Dopis tov. Preloga dokazuje, da Z ZDRUŽENIMI MOČMI grade zadružne domove Zadružni dom bo skupna last in bo služil gospodarskemu in kulturnemu razvoju vseh vaščanov. Da bi bili zadružni domovi čim-prej zgrajeni s pomočjo in sode- K.MALU BQ ZRASTEJO ZADRUŽNI DQM lovanjem vseh, je dala SIAU, kot najširša množična organizacija, pobudo za nabiranje prispevkov v blagu in denarju. Prebivalstvo se je temu takoj odzvalo. Po vseh vaseh, kjer grade zadružne domove, so bili organizirani posebni odbori, ki nabirajo prispevke. Naši kmetje in delavci prispevajo s hrano, materialom in prostovoljnim delom in denarnimi sredstvi. Nekateri izročijo takoj denar v gotovini, drugi pa podpišejo posebne obveznice za plačilo v doglednem roku. Akcija, ki se je komaj začela, že kaže dobre uspehe. V Šmarjah so nabrali že 1 milijon lir, v Vanganelu 2 milijona, v Cežarjih pol milijona lir. V Marezigah in Dekanih kakor tudi v Hrvaški Istri so z nabiranjem komaj začeli. Tako bodo zrasli zadružni domovi y Istri s pomočjo ljudske oblasti in sodelovanjem ljudstva samega. Zato bodo Istranom še bolj pri srcuj vlada med istrskem ljudstvom nimanje za zadružne domove. ž»-4!n :»n na) Vabimo tudi druge tovariše . se javijo z dopisi, posebno iz vaS' jr: kjer bodo letos zgradili zadrUŽ11 , j, domove. (/.Mnogo se čita in piše o zadružnih domov. Posamezni k kjer so zadružni domovi že v {)'%,&/ nji, poročajo tudi o r.apredoVa,>" ■ dela. Vse to je hvalevredno, pa se moramo že danes vprašati je v načrtu teh domov predvidi 1 vse to, kar bo zadruga rabila t' 0 dočnosti. Vinska trta bo ostala v Istri 0^ na kultura. Istrska vina bi odlične kvalitete, če bi z njimi nali, kakor zahteva moderno tarstvo. Lahlzo bi nadkrilila mar' katero vino na svetovnem trou' bi bili prostori za njegovo predpisani. Vino današnje kval' pa je le lokalnega pomena, ma pa se uporablja za destilaCl Ne samo vino, tudi mleko se ^ moralo začeti zbirati po vaseh poleti predelovati v surovo in sir. Zato pa bodo potrebni 4’ Kam jih namestiti? Kjer je ■ - < ni dom, tam naj bo tudi zad^11 L .. 4 t> stan,e%Jll mlekarna. Zadružni dom je last vseh zboljšamo zdravstveno vasi, je potrebna zdravstvena ^ ^ bulanta. Ali imamo kje na ddsl to primerne prostore? [}'L p