Posamezna štev. „Dneva“ slane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljaJi in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri« logo ,,RODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stano „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stano „Dnn“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 uf, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: Posamezna Dev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže“. ::: Uredništvo in upravništvo: ss* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. P Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor jo priložiti znamko. :*J ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk ^Učiteljske Tiskarne". « Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža". Narodne manifestacije. jo prisilimo, da Italijanom prekriža račune. Naše ljudstvo hoče zaslužka in se ne da izpodrivati od onih elementov, ki niti avstrijski državljani niso. Zdaj je moment, da se naše ljudstvo vzdrami in zahteva svojih pravic. Goriško Kako so Lahi v Gorici navdušeni po zmagi občinskih volitev, dokazuje slučaj, da je ena ženska neki Slovenki na javni ulici rekla: »taci, taci sciava venira nostro Rc, clie fara correr il sciavi da Gorizia«. Kaj porečejo nato združeni Nemci. Neki laški trgovec je na javni ulici, ko se je napil slovenskega brica, kričal »il sciavo, ii sciavo e piu ignorante di terra« (Slovenec je bolj neumen kakor zemlja). Neki slovenski okoli-iičan je kupil pri nekem laškem trgovcu svoje potrebščine. Ko se je odstranil iz njegove trgovine, zaprosi na ulici isti Slovenec istega trgovca, da naj mu pove, kje bi šel najbližje. Lab mu res pove in kmet se lepo zahvali, a trgovec mu za hrbtom odgovori: »hodi hudiču vret« . • • To je laška kultura. Slovenci, okoličani! Pazite, da ne boste od laških trgovcev žaljeni!!! Podgora. Slovenci in Slovenke iz Gorice in okolice! Na velikonočni pondeljek priredi telovadno društvo »Sokol« v Podgori s »Ciril-Metodovo podružnico« veliko pomladansko veselico s sledečim krasnim vzpore-dom: J. Križevski: »Utopljenka«, moški zbor. 2. Vilhar: »Nezakonska mpti«, teuor-solo. 3. Milčinski: »Volkašin«. roparska pravljica s petjem in spremljevalnem klavirja. 4. Ples. Med točkami in pri plesu igra vojaška godba. Začetek ob 3Ve po- Kako so manifestirali Albanci v Draču za svobodno Albanijo. iMje jutri. ki jim ne dovoli tega združenja. Zato pa pridite in pomagajte nam, ker naša smrt bi bila obenem tudi vaša. H. Suttner, L>tlbiiana> Mestni trg 25. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine — po ]ako nizkih cenah. Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prof. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZENITH“. sedo recenrfr gospodarsko se okrepimo! Samo kričanje in manifestiranje na zunaj nam ne bo nič koristilo, delajmo v notranjosti, v narodu! Potrebno je, da si Slovenci izvolimo nekak »naroden svet«, da si ustanovimo posredovalnice dela itd. Kujmo torej tudi mi načrte! Vidimo, da pomeni za nas Slovence narodno vprašanje, vprašanje naše eksistence. Iz postopanja italijanskih podjetnikov pa tudi vidimo, da je podjetništvo — zlasti v naših narodno ogroženih krajih — tudi nacionalistično in ne docela tako internacionalno, kakor prerokujejo socialni demokrati. Slovensko ljudstvo spada zaradi (ega v narodne stanovske organizacije. Naša prva skrb pa mora biti, da odločno apeliramo na vlado in da Samo! K 410 Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk, jako dobro idoča samo IC 4*10, »Glej, glej!« si je dejal. »Nisem šc mrtev, kakor se vidi!« Takoj je bil na nogah. Skoraj istočasno pa so sc odprla vrata in pojavil se je maršal. Bil je nekoliko bled; gotovo je spal slabše od svojega jetnika. »Lepo, lepo, da ste tako točni k sestanku in ravno napovedani dan. Hvala vam, Pardajan.« »Bogme, svetlost, žal mi je skoraj, da sem prišel.« »Zakaj?... Ah, res, zato, ker so vas zaklenili. Jaz sam sem ukaza! tako. Oprostite mi to previdnost, gospod de Pardajan. Hotel sem vam prihraniti... neprijetno srečanje. In mislil sem celo, da bi se utegnilo skaliti najino dobro razmerje, ako bi prišlo do tega srečanja...« »Ne razumem, kaj hočete reči, svetlost Ne razumem niti besedice,« »Nič ne de, če ne razumete. Bistveno je, da ste tu. Prositi vas hočem dvoje reči, dragi Pardajan.« »Oh, oh!« si je mislil klativitez, »saj se vidi, kakšen dragi sem ti, mrcina!« »Prvo,« je nadaljeval maršal, »je^ to, da se daste zapreti še za današnji dan. Prisežem vam, da se vam ni bati ničesar in da bo vaš zapor drevi okrog desete ure pri kraju. Ali se lahko zanesem, da mi boste uslužni v tej želji?« Pardajan je napravil kisel obraz, »No,« je povzel Henrik, »dajte mi besedo, da ne zapustite te sobe ves dan. dokler ne pošliem po-vas.'« »To mi je dokaj ljnBsc, svetlost. Zastran mene — imejte mojo besedo. Toda, če se prav spominjam, ste me hoteli prositi dveh reči.« »Evo vam drugega. Pardajan: dragocen zaklad imam- ki ni varen v tern dvorcu; spraviti ga hočem v hišo, kjer mi ne bo treba skrbeti zanj. Ta operacija se izvrši zvečer ob enajstih. Ali lahko računam na vas, da mi boste pomagali pri tern podjetju?« »Od trenotka, ko sem stopil v službo vaše svetlosti, sem sc pripravljen izpostaviti sleherni nevarnosti. Kar računajte name ... Kakor sklepam, se bojite, da vam ne bi kdo ugrabil zaklada, ki ste ga omenili, med njegovo potjo na varnejši kraj?« »Da, bojim se tega,« je rekel Henrik z mrklim glasom. »Zaupati morem samo vam in enenut svojih oficirjev, vikontu d’ Aspremontu, ki je hraber in vrl človek.« Pardajan se je nasmehnil. »Sklenil sem torej takole. Ob enajstih se odpelje iz dvorca...« »Ah! Zaklad bo torej v kočiji?« »Da; d’Aspremon bo vodil kočijo; jaz bom jahal na čelu, vi pa boste korakali zadaj peš, v eni roki meč, v drugi samokres, pripravljeni ubiti brez usmiljenja vsakogar, kdor bi poizkusil voz ovirati ali vobče približati se mu. Tako ne bo poznal nihče razen vas, Asprcmonta in mene hiše, v kateri hočem skriti svoj za- »Velja, svetlost. Samo nekaj bi vas vprašal: ali je ta ekspedicija v kaki zvezi s... podjetjem, o katerem sva govorila v Pon-de-Seju ? ,.. Z drugimi besedami, ali je ta zaklad zlato in srebro?... ali ni morebiti živ zaklad od mesa in kosti?« Henrik je zapičil oster pogled v Pardajanove oči in prebledel. »Kaj hočete reči?« je zarenčal. »Ali ste morda že izvedeli...« Prekinil se je in se ugriznil srdito v ustnice.^ »Jaz? Ničesar nisem izvedel,« je odgovoril Pardajan, motreč pozorno. »Prašam se samo, ali ni tisti zaklad ... naprimer... kakšna krona?« je dodal čisto tiho in pogledal okrog sebe. »On misli, da je kralj!« je vzkliknil maršal sam pri sebi, in obličje se mu je zjasnilo takoj. »Zato veste, svetlost,« je zaključil Pardajan, »ker bi potem še podvojil svojo opreznost.« »Poslušajte me, Pardajan. Ne moram vam reči, da gre za to... kar vi mislite ... toda ravnajte se tako, kakor da bi res spremljali krono.« »Dobro!« si je rekel Pardajan. »Kralja so ugrabili!... Hudiča! Imenitna vojska se nam obeta, deževalo bo batin in — svetlih denarcev... Toda, kako mora biti potem Pariz tako miren?« Mahoma pa mu je prešinila možgane druga misel; vprašal je: . »Potemtakem, svetlost, ste me dali zapreti no mojem prihodu zato. ker ste se bali,.da ne bi izvedel, kdo jetnik v tem dvorcu?« »Res je tako!« je velel maršal. Ni se lagal. Bal se je v resnici, da se ne bi vzbudilo Pardajanu zanimanje za usodo Ivanc de Pjen in njene hčere. »Dobro,« je dejal Pardajan. »Iz te sobe se ne ganem ves dan, in zvečer ob enajstih me najdete pripravljenega.« Kakor.hitro pa je maršal odšel s tem zagotovilom, si je dejal stari klativitez: »Ako noče, da izvem, kdo je njegov jetnik, zakaj mi pride potem sam povedat? In zdaj, ko vem, moram ostati vseeno ves dan v svoji sobi! Cernu ta trapasta opreznost? ... Ne, kralj ni njegov jetnik — če ima sploh samo enega jetnika! Gotovo je samo to, da mi prikrivajo nekaj... česar ne smem izvedeti do večera... in kar hočem izvedeti takoj!« To rekši, sc je ogledal Pardajan nemudoma, ali je res, da ni zaprt. Bil je svoboden: vrata so se odpirala na koridor, po katerem je storil par korakov tja do Širokih monumentalnih stopnic, ki so vodile na dvorišče. Obrnil se je nazaj, prepričan, da ga sreča kdo, ako pojde dalje. Sel je mimo vrat svoje sobe, prekoračil hodnik v nasprotni smeri in dospel naposled do vrat, ki jih je odprl. Za vrati so bile majhne vijugaste stopnice. (Dahe.) 880. štev. V Ljubljani, sreda dne 8. aprila 1914. Leto III. šentjakobskem okraju: dež. šolski svet naznanja, da je naučno ministrstvo vzelo z zadovoljstvom na znanje inšpekcijsko poročilo o mestnem dekliškem liceju, kateremu se ie podelila pravica javnosti in pravico izdajati maturitetna izpričevala. Zupan odgovarja za tem na nekatere interpelacije, med njimi tudi na interpelacijo obč. svetnika Etbina Kristana v zadevi izplačevanja podpor brezposelnim delavcem: klub nemških obč. svetnikov se je proti temu sklepu pritožil na dež. odbor, ki še ni odločeval o pritožbi; upati je, da bo pritožba zavrnjena— in sicer v kratkem času in potem se bodo podpore izplačevale. (Radi borili letnih 5000 K v podporo brezposelnim delavcem, so se nemški občinski svetniki pritožili!) Poročila personalnega in pravnega odseka. Obč. svetnik dr. Novak je poročal o županovem dopisu glede razsodbe c . kr. poljedelskega ministrstva v zadevi izkoriščanja vodne moči pri projektirani zatvornici v Ljubljanici. Ker je tudi poljedelsko ministrstvo razsodilo proti Ljubljani predlaga poročevalec, da se vloži pritožba na upravno sodišče. Obč. svetnik Štefe pravi, da je najbolje opustiti pritožbo, ker ta ne bo imela koristnega rezultata in tre-balo bi samo, da stopi župan v dogovor z dež. odborom glede dobave deželne elektrike za Ljubljano. Poročevalec zavrača predloge obč. svetnika Štefeta in pravi, da je očitno, da ima mestna občina ljubljanska v prvi vrsti pravico do vodne sile Ljubljanice, ki teče skozi Ljubljano. Treba je čuvati interese občine in zato je treba uložiti to pritožbo na upravno sodišče. — Predlog poročevalca se sprejme. Isti poročevalec poroča o samo-stalnem predlogu obč. svetnika Ste-feta glede zapostavljanja slovenščine pri železniških uradih v Celovcu. Poročevalec je izvaja!: Slavni občinski svet! Zadeva, ki je v razpravi, kaže nam člen neskončne verige brezmejnih krivic, ki jih naša uprava, oz. nje funkcijonarji prizadvajo slovenskemu jeziku in s tem slovenskemu narodu. Vprašanje je, ali je občinski svet ljubljanski upravičen se pečati s predmetnim predlogom. Prebivalstvo dežele Kranjske, — Slovenci srno v ozkih prometnih in nacijonalnih stikih s sosedno Koroško. Te stike hočemo odslej naprej še živahnejše gojiti, vsaj je na" Koroškem vendar dobra četrtina vsega prebivalstva slovenske narodnosti. Slovenski jezik je na Koroškem deželni navaden jezik. Zategadelj je upravičen vsakdo na celovškem, be-Ijaškem in drugih kolodvorih zahtevati vozne listke v slovenščini. Nika-kih predpravic ne zahtevamo! Oblasti utegnile bi se izgovarjati da nimajo nastavljenih slovenščine zmožnih uradnikov. Tudi pri justici se izgovarjajo s tem, da bi morali, ako ugodilo upravičenim zahtevam Slovencev, nastavljati slovenske uradnike. Ta izgovor je seveda malo vreden in ravno tako piškav, kakor če bi dolžnik svojemu upniku, ki ga terja za plačilo dolga, odgovoril: ja, če bi moral dolg povrniti, bi pa moral šteti denpr. Mi zahtevamo, da sc tudi nam odštejejo naše pravice! Doba enakopravnosti naroda slovenskega v naši državi očividno še ni napočila; dokler ne nastopi, toliko časa ostanemo neodrešeni protestantje proti krivicam, ki se nam godijo in zategadelj stavim predlog, da občinski svet protestira proti razmeram na železniških postajah na Koroškem. Obč. svetnik Štefe sc pridružuje predlogu poročevalca in pravi, da bi se moral on prejeti soglasno. Obč. svetnik Pustoslemšek pravi, da se nam godijo krivice povsod, razun na Koroškem tudi v' Trstu. Omenja surove napade na Jugoslovane na trgovski visoki šoli »Revol-telli« v Trstu, pravi, da je Ljubljana poklicana in opravičena protestirati proti temu in predlaga resolucijo, v kateri se protestira proti nasilstvom, ki so jim izvrženi jugoslovanski dijaki v Trstu, dijakom se pa izražajo simpatije. (Odobravanje.) Obč. svetnik dr. Ambrožič nasprotuje predlogu odseka in resoluciji in pravi, da se Nemcem v Ljubljani krivica godi! (Splošna veselost.) Obč. svetnik Štefe se popolnoma pridružuje predlogu obč. svetnika Pustoslemška, čudi se pa dr. Ambrožiču, dd v ljubljanskem občinskem svetu nastopa proti tem predlogom, ko se Nemcem v Ljubljani še predobro godi. Obč. svetnik Pamtner je seveda tudi proti predlogu in resoluciji, ker odobrava nemške krivice. Obč. svetnik Pustoslemšek pravi, da se mu zdi izjava dr. Ambrožiča naravnost čudna, ker ako iriterpe- liramo upravo državnih železnic, m to nobeno vmešavanje v interne zadeve koroške dežele in celovškega mesta. Obč. svetnik Štefe pripomni še to, da Slovenci zahtevamo samo naj-primitivnejše pravice, da ne pridemo končno tako daleč, da bi morali tudi v Ljubljani, ako bi se hoteli voziti na Ježico, prositi vozni listek »naefi Igelchen« (Splošna veselost.) Obč. svetnik Kristan pravi, da stoji na stališču popolne narodne rav-nopravnosti. Razmere med narodi v Avstriji so napete, ampak mesto da bi se te razmere ublažile, se poostru-jejo. Poročevalec omeni, da je stvar principijalnega značaja, obč. svet ljubljanski je poklican naglasiti slovenski značaj Ljubljane in se potegovati za pravice slovenskega jezika tudi preko mej kranjskega mesta. Z veseljem se pridružuje tudi resoluciji obč. svetnika Pustoslemška. Veseli ga tudi, da sta v obeh teh narodnih vprašanjih složni obe slovenski stranki. Mi hočemo in zahtevamo enake pravice z Nemci in Šele potem, ko tudi pride do te ravnopravnosti, bo Avstrija srčna. Z vsemi slovenskimi glasovi sc potem sprejme predlog poročevalca in resolucija obč. svetnika Pustoslemška. Obč. svetnik dr. Novak je tudi poročal o prošnji »Zveze slov. igralcev in igralk« za pritrditev pravilom. Se pritrdi. Poročila finančnega odseka. Sprejme se poročilo o računskih zaključkih mestne hranilnice ljubljanske in kreditnega društva mestne hranilnice za 1. 1913. (Poroč. obč. svetnik Mally.) Potem je poročal podžupan dr. Triller o dopisu deželnega odbora glede načrta zakona za pobiranje posebne obč. doklade za žganje v Ljubljani, Ko je stvar še pojasnil ravnatelj užitnine. so bili predlogi sprejeti. Tudi se sprejme predlog, da se izposluje dovoljenje pobiranja tlaka-rine v Ljubljani za nadaljnjo dobo petih letih. Prejemki od tlakarine se porabljajo za vzdrževanje cest v mestu. Ti prejemki so premajhni in treba tlakarino — posebno ker bi bili s tem Ljubljančani manj prizadeti — pbviŠati na 6 vinarjev pri gnani in na 12 vinarjev pri vpreženi živini, za avtomobile na 50 vinarjev. S tem se prejemki znatno zvišajo. (Poročevalec podžupan dr. Triller.) Obč. svetnik Smole ie poročal o dopisu mestnega Šolskega sveta glede dovolitve podpore za obisk učnega tečaja za švedsko gimnastiko. Predlaga se: da se odpošlje oijLšent-jakobske dekliške šole ena učiteljica na počitniški tečaj na švedsko gimnastiko v Line in da se dovoli v to svr-ho 300 K. Sprejeto. Ker je bila vložena na dež. odbor pritožba proti mestnemu proračunu za 1. 1913. in 1914., ni izplačal župan redne subvencije Sitnon-Gre-gorčičevi javni ljudski knjižnici v znesku 3000 K. Ker ima pa S.-G. knjižnica pravico do te podpore na podlagi prejšnjega ncpreklicanega sklepa obč. sveta, predlaga finančni odsek, da se subvencija izplača. Sprejeto. (Poroč. dr. Triller.) Glede prošnje »Slov. kršč. soci-jalne zveze« za subvencijo za kuharske tečaje predlaga poročevalec dr. Triller, da se da 200 kron, ko bo proračun za 1. 1914. odobren. Sprejeto. Poročila stavbnega odseka. Ker zahteva železniško ministrstvo, da sc morajo mostovi, po katerih vozijo cestne železnice, dimenzionirati kot železniški mostovi, sc je morala odgoditi ofertna obravnava glede zidave šentpeterskega mostu. Predlaga se izvršitev mostu z nosilcem s prptiutežo. (Poročevalec obč. svet. dr. Novak.) Potreba novega mostu na spodnjem delu Ljubljanice je evidentna. Vojna uprava želi ta mo^t v obližju vojaškega oskrbovaliŠča in je pripravljena tudi prispevati k stroškom. »Alpenlandische Baugesellschaft« je pripravljena zgraditi most za 31.000 kron. Predlaga se, da se izroči izvršitev železo-betonskega mostu prvega razreda za znesek 31.000 kroti »Alp. Baugesellschaft« in sicer tam kakor to predlaga vojna uprava, ampak mestna občina plača največ 15.500 kron, drugo pa vojna uprava. — Sprejeto. (Poroč. dr. Novak.) Sprejme se predlog, da se ogradi prostor na starih utrdbah na Gradu. Veljalo bo to kakih 1000 kron, potrebna je pa ograja iz varnostnih ozirov. (Poroč. dr. Novak.) Ko se rešijo še nekatere manjše stavbinske zadeve in sprejmejo še nekatera druga, manjša poročila, pride na vrsto izven dnevnega reda vprašanje slovenskega gledališča. Podžupan dr. T r i 11 e r podeli besedo obč. svetniku Kristanu, ki je poročal v imenu gledališke komisije o vprašanju slovenskega gledališča. Poročevalec je obširno poročal o razvoju tega vprašanja, o vseli korakih in trudu gledališke komisije za ohranitev slovenskega gledališča. Vprašanje je silno akutno, ono se mora rešiti prav kmalu, ker v zadnjem momentu se ne bo dala osigu-rati sezona. Gledališka komisija je zato sklicala anketo, ki se je pa ni hotel udeležiti deželni odbor in zato konstatira gledališka komisija, da ni nobenega upanja, da bi se letos rešila kriza in da moramo računati s teni, da letos ne bo gledališča, iz-vzetnši ako zadeve ne uredi morda deželni odbor. Obč. svetnik R e i s n e r predlaga v prvi vrsti, da se vzame predlog načelnika gledališke komisije na znanje, dodatno pa predlaga, da se gledališka komisija razide. Oba predloga sta bila sprejeta. S tem je bila javna seja zaključena in sledila ji je kratka tajna seja, na kateri sc je licejskega profesorja Juga v službi stalno potrdilo, na novo sistemizirana mesta licejskih učiteljic so bile pa imenovane namestile učiteljice Albina Zalar, Frida Kleč in Irma Petek. Dnevni pregled. Zakaj se neki hudujejo. Dr. Svi-liovc afere še ni konec. Način, kakor je bil dr. Švilia sojen in obsojen, ne odgovarja najprimitivnejšim zahtevam modernega procesnega reda in po svoji tajinstvenosti prekaša kazensko postopanje po cerkvenem pravu. Proti temu je nastopil prof. Masaryk in znani češki odvetnik dr. Traub. Ta dva zahtevata redni proces in javnosti. Dr. Šviha je sedaj tudi dr. Traubu izročil svojo zadevo in dr. Traub vloži proti »Narodnim Listom« obtožbo. Vsakdo bi moral biti vesel, da pride stvar pred javnost. Le »Narodnim Listom« to ni nič kaj všeč in že zopet zmerjajo. Pomaga jim glasilo čeških avtonomnih socialnih demokratov »Pravo Lidu«. Čudno, zakaj se neki hudujejo, da pride stvar tudi pred sodnijo; saj če imajo dokaze, bodo oproščeni in dr. švihova sramota bo popolna. Včerajšnji »Slovenec« zavija, ko govori o Švihovi aferi. Pravi namreč, da je »značilno tudi to, da se poslanec dr. Masaryk zelo trudi, »oprati« Sviho, ko se spušča celo tako daleč, da trdi, da je Šviha nedolžen. Tega prof. Masaryk nikjer ni trdil in ne trdi. To ie laž. Dr. Ma- saryk Je doJtO . TO|PK SVttta ni WU *M>- voljno in od primernega tribunala sojen in nikdo danes ne ve, kakšni so bili dokazi za njegovo Izobčenje iz naroda. Tako kulturni in politični ljudje ne smejo ravnati.« (Oficijeluo poročilo z dne 26. marca 1914.) To je nazor Masarykov. To se pa še ne pravi »prati« Šviho, ampak graja postopanje pri preiskavi in obsodbi. Čudno je res, da se vsi sedaj tako boje razprave pred sodnijo. Prav je, da pride stvar pred javnost, da bomo zvedeli, kakšno vlogo je igrala vlada in vladni organi. Mi smo vedno trdili, da je Šviha kot izdajalec falot, toda, da ni nič manjši lump tisti, ki ga je k izdaji napeljeval. Smrtna kosa. Na Skaručni je umrl posestnik g. Matej Sršen, večkratni kandidat nar. napr. stranke. Dr. Lampe v smrtni nevarnosti. Naši čitatelji se gotovo spominjajo velike nesreče, ki sc je zgodila pretekli teden na morju pri Benetkah. Torpedo je zadel v parnik, na katerem so sc peljali izletniki v Lido, parnik se je preklal 111 več ljudi je našlo smrt v valovih. I akrat se je tia jugu mudil tudi dr Lampe. Bajc sc je nameraval peljati prav s tem parnikom in je bil celo jezen, da ga je zamudil. Tako sc je srečno vrnit na Kranjsko. Rešil ga je slučaj. Sporočamo, kakor stn° shsali. Na Bledu je ponesrečil organist in cerkovnik pri snaženju v cerkvi. Padel jc visoko z lestve na tlak. Dobil je težke poškodbe. Tatvini. Posestniku Jožefu Mežek iz Plavž pri Jesenicah je bilo ukradeno iz zaprte omare: dva zlata poročna prstana, dva para zlatih uhanov z belimi kamni, bankovec za 20 K in okolu 10 K drobiža. 1 osest-niku Francu Lipovcu pa so ukradli iz podstrešja svoto 60 K ni nekaj obleke. Na sumu sta dva fanta v starosti 17 do 20 let. Razredna loterija. Danes se je vršilo na Dunaju žrebanje petega razreda razredne lotei ije. Premijo 700.000 K je zadela številka 18.629. - Ta srečka dobi povrh še 5000 K. - 40.000 K je zadela številka 32.850. - 10.000 dobi številka 96,351. Po 3000 K štev.: 20.010; 33.383; 35.044; 43.129; 55.251; 91-295; 93.950; 97.798 Ljubljana. —Nadaljno poročilo o 600 kronah iutri. Konec sezone. Sinoči smo bili torej zadnjič v tej sezoni v gledališču Dramska sezona jc zaključena. Naši igralci so nam podali elegantno moderno francosko dramo — zanimivo 1)0 dejanju, lepa po vsebini in z zdravo idejo. Igralo se je kakor že dolgo ne. Zdelo se je, kakor da hočejo vsi igralci pokazati, kaj da znajo. Žc dolgo nismo videli na odru take harmonije. Vsak igralec se je v svoji ulogi uveljavil in jo podal tako, da smo postali ponosni na te naše mlade sile. I rjrka nam je bila misel, da se imajo te naše moči razkropiti na vse strani in da ne bodo mogli služiti domači umetnosti. Ako se to zgodi, bo sramota za nas. Žal, da sta bili včeraj prva leva in druga desna loža prazni — morebiti bi se gotovi ljudje spomnili svoje dolžnosti. Kot debutant je nastopil g. Trampuž. Ne moremo drugega kot iskreno čestitati. Imel je težko vlogo a izvedel jo je izborno. Pokazal je, da sc jc mnogo naučil na Dunaju —- in da moremo od njega mnogo pričakovati. Dobil je lovorov venec s trobojnico in lep šopek. Občinstvo je navdušeno ploskalo. Kaj naj rečemo o drugih! Gospa Bukšekova, Wintro-va, Gjorgjevičeva, Juvanova, gosp. Skrbinšek in drugi! Videli smo prizore, ki so bili izigrani tako, da smo bili ponosni na naše umetnike. Se je čas. Rešimo Ljubljani našo dramo. To je naša dolžnost. — Razstava slik v prid družbi sv. C. in M. Podružnica družbe sv. C. in M. v Spodnji Šiški priredi od četrtka 9. t. m. nadalje v salonu g. Moharja razstavo slik, katere je slikal in dal na razpolago g. Drago Vilčnik, revident južne železnice. Vstopnina prostovoljna. Rodoljubi posedajte razstavo in darujte.družbi sv. C. in M. Odbor. — Restavracija na Golovcu je zopet odprta. Njen sedanji posestnik ni štcdil nobenih stroškov, da jo lepo opremi in popravi pota, ki so sedaj v najlepšem stanju. Ncštevilni ljubitelji lepega razgleda bodo gotovo veseli, vzeti na znanje današnje obvestilo. Restavrator, kot dolgoletni sotruduik prvih ljubljanskih restavracij sc bode gotovo potrudil, da mudi k najlepšemu razgledu v Ljubljani, tudi najboljšo postrežbo v svojem restavrantu. Pripominjamo, da sta iz Ljubljane na Golovec dva lepa izprchoda. Prvi od Karlovškega mostu po mirno stopajoči poti mimo prof. \Vcstrove vile, traja kakih 15 minut; drugi od Poljanskega mostu desno okrog vile Mira po privatni poti, j)o kateri se pride k restavraciji v približno 10 minutah. — Brivnice v Ljubljani bodo na Volikonocno nedeljo do -U. uro dan odprte, lia \eTikonociii ponedeljek j)a celi dan zaprte. , — Neka »AHg. Brunnengesell-schaft« v Bčrlinu prav kričeče priporoča po raznih listih novo kombi-novauo postopanje proti »odebclelo-sti«, obenem spravlja v promet neko sredstvo »Reaktol« najbrže v obliki mineralne vode. Ker je to tajno sredstvo, bi zamoglo le škodovati občinstvu. — Emilisa, z glavicama skupaj zrasli sestrici - dvojčki, ki so razstavljene v Lattermannovem drevoredu, v lesenem indijskem tempiu podobnemu poslopju, katerega je izvršil stavbenik g. Raunikcr, uživata pri našem občinstvu splošno simpatijo. — Na cvetno nedeljo je bil kljub slabemu vremenu velik naval, kar ie tem malim ljubkim bitjem, katere je obiskala usoda na tak, posebno čuden način, vsekakor iz srca privoščiti. — Tudi pritlikavka — Azte-kinja — Asra interesira in razveseljuje občinstvo splošno vsled njenega ljubkega, k smehu tirajočega bitja; v istini sta to dva edina fenomena, Id se jih lahko vsak ogleda, ne da bi se kdo kasneje kesal. Razstava traja samo do velikonočnega torka, od katerih dni pa odpadejo eventualno še 3 dnevi počitka: četrtek, petek in sobota. — Vsled tega ostane pravzaprav samo še 5 razstavnih dni. — Ob praznikih traja razstava od 10. dopoldne do 10. zvečer. — Javno predavanje o trpljenju Kristusovem se bo vršilo v četrtek ob osmih zvečer v šolski dvorani pri evangeljski cerkvi na Marije Terezije cesti. Vstop vsakomur prost. — Združeni čevljarji v Ljubljani, naznanjajo, da se ostala zaloga čevljev prodaja samo še do sobote 11. t. m. — Zaradi vlačuganja je pretekli petek aretirala policija na Rimski cesti brezposelnega dninarja Jožefa Kosa iz Ježice. Aretiranec se je vršel na Da in ni hotel iti s stražnikom. Slednjič je prišel ponj voz in ga je odpeljal. — Aretacija zaradi prosjačenja. V Florijanski ulici je stražnik aretiral brezposelnega Antona Miheliča iz Bizovika, ker je nadlegoval stranke s prosjačenjem. Okrajno sodišče bo imelo opravka z Miheličem. — V Ameriko sta jo hotela popihati dva sedemnajstletna lirvatska delavca. Preskrbela sta se z napačnimi listinami. Na glavnem kolodvoru j pa ju je aretirala policija in ju‘izi'0*, čila tukajšnjemu okrajnemu sodišču. -r Umrli so v Ljubljani: Franc Munda, zasebnik, 25 let. — Toma* Boštele, bivši rudar, 84 let. —■ Josip Orehovec, rejenec, 1 leto. — Josip Žvanut, sin poštnega ekspedijenta, 20 dni. — Gabrijela Frančiška Merklin, narednikova hči, 20 dni. —- Ivan Gantar, sodni sluga, 46 let. — Terezija Kolenc, premogarjeva žena, 47 let- — Ivan Kregar, sin tesarskega mojstra, 5 let. — Ana Urbanc, mestna uboga, 58 let. — Peter Kaštrun, zidar, hiralec, 57 let. — Jurij Prodanovič, črkostavec. — Aleksander Girardi praznoval je včeraj svoj triumf v Ljubljani. Bila je včeraj očarujoča ura (po uri štete bilo so dve polni uri) ko se je predvajal včeraj v prvič Girardi-film v kinematografu »Ideal«. Godba jc sestavljena iz odlomkov raznovrstnih operet in dunajskih pesmi toda pc» vsem dejanju in godbi veje prikupen duh in zdrav humor. Danes zadnji večer. Nihče naj ne zamudi obiskati to umetniško prireditev, ki nam jo nudi znano izvrstno vodstvo kinematografa »Ideal«. Trst. To se razume. »Triester Wo-ehenpost« pravi, da je nujno potrebno, da stoje Nemci Italijanom ob rami in da jih podpirajo v boju prot? Slovanom. »Ne gre samo za to, d; Italijanom izkažemo pomoč, temveč zlasti za ohranitev samega sebe pred brezobzirnim nasprotnikom; kajti Slovani kot gospodarji pomenijo konec nemštva na Primorskem!« To je filozofija Nemcev. V enem imajo prav, namreč v tem, da bi mi, če bi bili absolutni gospodarji Primorske, pač ne dopuščali, da se v teh krajih utrjuje germanstvo, kajti Nemci nimajo tu nobenih starih pravic. Če pa so Italijani taki, da jih podpirajo, jih moramo le pomilovati, obenem r>a zatrditi, da bodo to svojo bedarijo, ki jo goje le iz sovraštva do nas, se drago plačali. Naj le gredo po tej pogubonosni poti naprej, mi jim ne bomo sledili. Pokazalo pa se bo, da bomo zmagali mi in to zato, ker smo na i>ravi poti. Da se mora vsak posameznik poglobiti v delo in vztrajno delati zlasti na ekonomičnem jx)lju, o tem piše »Naše Jedinstvo« in pravi med drugim:: Potrebno je, da se vsak naš človek zaveda svojega jaz, da reče vsak zase. kar ie rekel Tolstoj; da reče vsak Slovenec v Trstu in vsak Hrvat in vsak Srb: Jaz sem Jugoslavija, kakor je govoril Tolstoi: Jaz sem Rusija, iu da vsak poln ponosa, kar je in kar je v stanu storiti, dela za jugoslovanstvo v Trstu. — Res je tako. »Jugoslavija« je zaenkrat prenehala izhajati. V svoji zadnji šte-v.'*ki naznanja, da so jo k temu prisilile razne tehnične ovire in da izide V par tednih v povečani obliki. Narodna delavska organizacija, Deželna organizacija za Trst in okolico je imela v nedeljo svoj občni zbor. Predsedoval mu je dosedanji predsednik tovariš Štolfa. Tajniško poročilo jc z ozirom na odsotnost tajnika podal blagajnik tov. Petrič, istotako je podal tov. Petrič tudi blagajniško poročilo. Tovariš Brandnet je poročal o delovanju strokovnega tajništva. V imenu osrednjega izvr-ševalnega odbora pa je pozdravi! občni zbor njegov predsednik tovariš dr. Sosič. Enoglasno je bila sprejeta kandidatna lista, ki jo je predlagal volilni odbor in ki se glasi: Josip Pečar, predsednik; Josip Prelogar, Rozman Radivoj, Šter Jakob, Štcfc Josip, Trohec Rafael, Kožuh Vekoslav, Jordan Alojzij, Babič Josip, Grgič Fran, odborniki; Jakob Renko in Prelc Fran, namestnika odbora; Štolfa Dragotin. Demojzes Ivan in Purič Josip, nadzorniki; Ernest Volarič, Anton Rustja, pregledovalca računov; Vrabec Alojzij, Jerič Filip in Znidcrčič Josip, razsodniki. Občni zbor je zaključil novoizvoljeni predsednik tovariš Pečar. To za danes na kratko. — Novoizvoljeni . odbor jc vabljen na prvo odborovo sejo, ki bo danes, v sredo ob 8. ur! zvečer v društvenih prostorih, ulica sv. Frančiška 2. Proti brezposelnosti so imeli socialni demokratje v nedeljo shod v gledališču »Politeama Rosetti«. Policija ie bila v nedeljo zopet konsignirana. To pa zato, ker se je istodobno vršilo vcc shodov *, soci-alni demokratje so imeli, kakor rečeno. shod v »Politeama Rosetti« zaradi brezposelnosti, italijanski liberalci so v gledališču »Fenice« ustanavljali svojo »L’ unione economica nazionale«, v »Narodnem domu« se je vršilo predavanje, v prostorih Nar. del. org. pa so zborovali slovenski delavci. Bilo je torej treba spraviti vso policijo po koncih a opraviti ni imela mnogo, ker se je vse mirno vršilo in ni bilo od uolL cije pričakovanih demonstracij. Slišali smo tudi. da je bilo baje pripravljeno tudi vojaštvo. Lepe reči! Slovensko gledališče. Z bcne-fično predstavo gosp. Toplaka »Ba-ron Trenk in njegovi pandurji« sc je v nedeljo zaključila letošnja sezona. Razveseljivo je to. da je bilo pri tej zaključni predstavi navzočega precej občinstva, kar v zadnjem času ni bila navada. Morda je to znamenje, da bo bodoča sezona boljša. Bilo bi žalostno, ako bi to domnevanje ne odgovarjalo resnici. O našem gledališču se bomo še bavili. Hm, če je le res. V nedeljo sta se zglasili v bolnišnici dve mladenki, Marija Frattnik, stara 16 let iz kraja Ferlani pri Celovcu in njena polsestra Elvira Hedvig, stara 20 iet. Hedvig je pripeljala svojo 161etno sestro v bolnišnico, da jo zdravnik preišče. Mlada gospodična je namreč trpela na spolni bolezni. Obe gospodični sta govorili nemško. — Ker se je zazdelo zdravniku, da sc pečata obe ženski s tajno-prostitucijo, sta bili odvedeni na policijo, da ju zaslišijo, 'lam pa sta izpovedali mladenki nekaj neverjetnega: Pred dvema tednoma sta dobiii od tete iz Trsta pismo, v katerem vabi Marijo Frattnik, naj pride k njej v Trst. Frattnik se ie podala 26. pret. m. na pot. spremljala jo je sestra Elvira Iiedvig. — Ko sta prišli v Trst. nista mogli najti tete. ker sta pozabili njen naslov, ki se je nahajal v pismu, doma. Begali sta po mestu in proti večeru sta sklenili, da gresta prenočevat v kako restavracijo. Na ulici sta srečali dva lepo oblečena mladeniča in sta ju poprosili, naj jima povbsta za kako primerno prenočišče. Mladeniča sta bila takoj pripravljena ustreči. Najprej sta ju odpeljala v neko gostilno, kjer so se pokrepčali, nato pa sta bili odpeljani po mladeničih v gostilno »Ai l v ali,co Pozzo dcl Mare. o mhdenič.! "a,e!‘ K°sPodičm sobo. a mladeniča se nista poslovila, ampak pi ltihotapila sta se za njima po stopnjicali in sta vstopila v njuno sobo. Nista sc hotela odstraniti. Mladeniča sta postala vsiljiva ... in ženski sta pričeli kričati, mladeniča r>a sta pričela žugati z nožem in ju mko prisilila, da sta molčali. In tako ;ta se ju polastila... Itl 0d tistega pneva, od 26. pa do pretekle nede-)e sta jima bila mladeniča vedno za ,1etaini. Dekleti se nista upali nika-’n°r; bali sta se veduih groženj neznanih mladeničev, ki sta ju držala v krempljih. V nedeljo pa sta se jima bha izmuznila z izgovorom, da gresta na izprehod. a odšli sta v bol-isiiico. — Zaslišana je bila sobarica gostilne »Ai dne Gemelli«, ki je izjavila, da sta res prenočevali gospoduj tamkaj; spominja se tudi, da ^ slišala v noči od 26. na 27. klice v. sobi deklic, ko pa je vstala in od- tihnDred niuno sobo’ bi,° zopet vsc £luj‘ 7- Policiji se zdi vse to zelo Pelh? 'n neverjetno. Za enkrat je od-§ij0 a °l)e gospodični v zapor. Vrsta & .')re‘skavc- Tete z imenom, ki Če j .iln?novali mladenki, ni nlogo- ,lajli nikjer. Policija se je obrnila jasnila!"10’ kanior pripadata, za po- Povožena cu . bila v nedeljo nr>frrka* Na Barieri je 82letna O. Debew> va od tramvaja se ni mogla takn L. adi starosti Drofifc Morda no • umakniti s piogc. moi Cia Pa je revica tudi Kluba. iramvaj jo je podrl na tla, in pri padcu si je zlomila starka levo ramo. Odpeljana je bila v bolnišnico. Padel s krova. V noči od nedelje na pondeljek je padel Peter Golotolo, star 16 let, mornar, s krova parnika »Franconia« z visočine kakih deset metrov. Obležal je nezavesten na tleh. Poklicani zdravnik ga je dat dnwiliati.v bolnišnico. Mornar je za-^kodbe11 padcu težke telesne posadilo?]?*3^* ^ naši okolici je že vsc di trto Cv.tc v najlepšem cvetju. Tu-kor ki" že dolge poganjke, Ka-letos n Cvetje, utegne biti pri nas nrav dobra sadna letina. UB\VNA tragedija pred TRŽAŠKO poroto, nhvmoPen(^tka'1 se ie zaljubil lepi, Oarut« v x 21e.tui natakar Alberigo priležnico nlSso Alojzijo Measso, kem kolodvoru v Benetkal “VČ**- tercjja je dobivala .neseeS^,^; frankov doc,m _ kakor ie ™ kot priča zaslišana Measso izpovedala — ni Alberigo njej ničesar dal, ker ni nič zaslužil. Lansko jesen bi moral Albergo obleči vojaško suknjo tahjanskih karabinijerjev; a je de-f '• .'Ia* — v Trst. Sledila 11111 je lepa 1 a- Srečno ie bilo svidenje. Zadetkoma je bila njiju ljubezen okiu-^ana z rožicami. Pa rodilo se je v vitkem Alberigu ljubosumje, iz tega lit,~ecni Prepiri med obema zaljub-po mna' Ruiti Lojzika je hotela lc-POstaiaClZnkrbn° živeti. Alberigo je 12. ' ii, aanzadneni nervoznejši. Dne na' njenem*«,.1914 jc P°iskal Lojziko stanovanju. V prepiru je Alberigo zagrabil za revolver ter na svojo ljubico trikrat ustrelil, potem pa šc sam sebe. Ljubici je izstreli! levo oko, sebi pa je pognal kroglo v glavo. V bolnici je toliko sedaj okreval, da se je zamogel v soboto pred tržaško poroto zagovarjati zaradi zločina umora odnosno težke telesne jioškodbe. Alberigo je navajal v svoj zagovor, da je bil takrat ves zmeden in razburjen. Kronska priča — črnolasa Lojzika Measso pa je zelo ostro pričala proti obtožencu, zapletla se je v taka protislovja, da jo je moral državni pravd-nik večkrat prekiniti, češ, da mu daje povod jo preganjati zaradi krivega pričevanja. Obravnava je trajala pozno v noč. Šele o polnoči so odgovorili porotniki na stavljena vprašanja glede krivde na umoru odnosno težki telesni lioškodbi, njih odgovor je bil negativen, nakar je sodišče obtoženca popolnoma oprostilo. Predsedoval je poroti svetnik dr. Andrič, drž. pravdnika je zastopal dr. Marinaz, obtoženca pa je branil dr. P. Robba. Porotniki so imeli z obtožencem tudi obzir, ker se ne sme kot dezerter vrniti v Italijo. To je tudi branitelj vporabil v svojem zagovoru, češ, če ga sodišče obsodi, ga potem policija izžene, po mednarodnem pravu pa ga drugače ne sme. BLAGAJNIK BOGATEGA EGIPČANSKEGA PAŠE PRED TRŽAŠKO POROTO. Nemščina ni sodni jezik v Trstu I Trst, 7. aprila 1914. Bivši blagajnik in tajnik Iztnaila paše Asema, bogataša v Kairu, 24-fetni, V Tione na Tirolskem pristojni Viktor Ferrari, ki je rojen v Krajovi na Rumunskcm, se je danes moral zagovarjati pred tržaško poroto zaradi zločina razpečavanja ponarejenih egipčanskih bankovcev. Paša Asem je neizmerno bogat egipčanski veleposestnik. Že od 1. 1907. je bil obtoženi Ferrari pri njem v službi. Kot blagajnik je imel mnogo posla z raznimi bankami v Kairu. Dne 24. maja 1913 je prišel Ferrari okrog poldne k blagajni banke »d’Oirent« in je blagajnika Ermeta Xenophona prosil za menjavo dveh bankovcev po 50 lir egipčanskih (1 lira eg. = 24 K 68 v) in potem še ostalih 4 po 50 lir. Ko je blagajnik natančneje ogledal predložene bankovce, je kon-statiral, da so ponarejeni. Dal je po slugi poklicati policaja, ki ga je aretiral. Ker je Ferrari avstrijski državljan, so Ferrarija izročili po 7 mesečnem zaporu v Egiptu tržaškemu sodišču in se mora danes pred porotnim sodiščem zagovarjati. Obtoženec, mlad. enoraičeji. v besedah precizen mladenič zanika vsako krivdo in da je popolnoma nedolžen. Tekom dolgega zaslišanja vzdigne mladi Ferrari tri prste desne roke ter ihte vzklikne; »Prisegam pri časti svoje matere, da govorim resnico in da šem nedolžen.« V svojem zagovoru poudarja, da je ravno v onem času krožilo v Egiptu ne-številno ponarejenih bankovcev. (Branitelj dr. Robba pokaže pri tem izrezek nekega francoskega časopisa, ki poroča, da so se napačni bankovci izdelovali tudi v kairskih ječah ter ironično pristavlja; »Tudi v koprski jetnišnici so pred kratkim ponarejali novce.«) Tudi blažena Albanija v debati! ,... Med dokazilnim postopanjem so bili čitam razni zapisniki avstrijskega konzulata. Pri čitanju nekaterih iraiicoskih pisem pride do živahnosti. Državni pravdnik dr. Tomičič je zopet porabil priliko, da jc predlagal luij sc današnja obravnava prenese v s vrbo povabila priče Albanca Milki jdn Crisopulosa, sluge pri banki »d’ Orient« v Kairu. Svoj predlog utemeljuje s tem, da omenjena priča sedaj ni več turški podanik, ampak podanik druge, sedaj na novo ustanovljene države, Albanije, s katero gojimo mi prijateljske odnošaje, torej je možno, da sodišče doseže poziv te priče. Branitelj dr. Robba se protivi gorenjemu predlogu, ker dvomi da bi bilo Njega Veličanstvo knez Viljem I. nam tako naklonjeno in bi zaukazalo kavasu Crisopulosu priti pred tržaško poroto, kakor ni gotovo, koliko časa bodo ostali odnošaji Avstrije do Albanije v dobrem stanju. Druga senzacija! Nemščina!! . Zapisniki in druga poročila avstrijskega konzulata so vsi pisani v nemščini. Tekom nadaljne obravnave se zopet vzdigne državni pravdnik dr. Tomičič. ter svečano izjavi, da nemški jezik n; rabljen pri porotnih sodiščih v Trstu. Imamo le italijansko in slovensko poroto. Tudi doslej ni bila nemščina nikdar sodni jezik tržaške porote. To svojo izjavo je dal tudi protokolirati. Branitelj je bil tudi za protokolacijo. — Prečrtanih je bilo na to dvoje vprašanj. Državni pravdnik dr. Tomičič je bil v svojem govoru zelo kratek, iz- ražajoč svojo indigiiacijo, da se ni ugodilo njegovim predlogom za otl-godenje obravnave. Branitelj dr. Robba pledira kratko za oprostitev, ker je izključeno, da bi segel po takih sredstev,, ko je znano, da jc imel dobro pozicijo in mesečno plačo 350 frankov. Prosi porotnike, da zanikajo obe stavljeni vprašanji. — Porotniki so zanikali vsa stavljena vprašanja. — Sodišče ga je oprostilo! a državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo ter predlagal, da se obtoženca pridrži v zaporu. Sodišče je pritrdilo temu predlogu. Pater Arhangel, frančiškan z Viča denun- cijant. Človek, bi mislil, da gotovi ljudje, ki nosijo kuto in so naredili samostanske obljube žive svojemu stanu primerno. Toda njih dejanja so pogosto v velikem nasprotju z njih stanom. O tem so gotovo najbolj prepričani Vičani, ki imajo s te vrste ljudmi mnogo opravka. Eden takih ljudi Je n. pr. tudi p. Arhangel na Viču. Ljudem je dobro znan — zato ga ne bomo popisovali. Jz naslednjega bodo ljudje najboljše spoznali vrednost frančiškanskih patrov. Ta zgodba je žalostna — obenem pa dokazuje, kako nizko je padla naša — tudi samostanska duhovščina. Denuncljaclja. Nekega dne je dobilo tukajšnje c. kr. dopolnilno poveljstvo sledeče pismo: K. k. Erganzungbezirkskomando in Laibach. In Gleinitz bei Laibach Nr. 13 vvohnt ein gevvisser Caspcr Pekle, der derzeit als Jurist in der Univer-sitiit in Prag eingeschrieben ist. Schon vor Jahren ist der Pekle tau-glich gevvorden, aber bis jetzt nocli niclit den Soldatenrock angezogen, auch dieses Jahr ist beurlaubt und zwar darum um seine Studien en~ endigen. Wie der Caspcr Pekle die Biicher liebt zeigt das lange Studie-ren und die Priifung die er nicht be-standeu hat. Sein Verfahren zeigt nlchts aii-deres als das antlini!lt8rlsches Sien-nen, doc* solite die Liebe und Treu das crste sein ftlr das Vaterland. Der aber mit der Politik sich be-faBt, \vie Pekle der ist der erste Agitator und aui allcu Vevsamm-lungen, dem geniigte in jeder Grund uin sich der ersteii Pflicht eines AlnnrtOB zu entzlehen. Der Untervertigte bat auch treu gedient, jetzt ist er auch cin Soldat mit Leib und Seele, er kann nicht vertragen, daB sich einer mit LUgen der ersten Pflicht entzieht. Darum vvolle die k. k. Erganzungsbezircks-komando die Sache liber C. Pekle vvolliiberlegen und das seinige tun. Achtungsvoll Franz Kabol, m. p. VVeitsch bei Laibach, 17, u 1913. (C. kr. okrajno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani. Na Olincah pri Ljubljani št.. 13 stanuje neki Gašper Pekle, ki je vpisan kot jurist na univerzi v Pragi. Že pred leti je bil 1 ckle potrjen v vojake, dozdaj Pa »c ni oblekel vojaške suknje, in tudi letos je oproščen, da bi končal svoje študije. Kako ljubi Gašper Pekle knjige, nam kažejo dolge študije in izpit, ki ga še d| prestol Njegovo obnašanje ne kaže nič druzega kakor antinuhtaristično mišljenje, vendar bi morala biti ljubezen in zvestoba za domovino prva. Kdor se pa peča s politiko kakor Pekle, je prvi agitator na vseh zborovanjih, temu bi zadostoval vsak vzrok, da se odtegne prvi dolžnosti moža. Tudi podpisani je zvesto služil, in je še vojak z dušo in telesom, in ne more prenašati, da se kdo svoji prvi dolžnosti odteguje z lažmi. Zato naj c. kr. okrajno dopolnilno poveljstvo stvar o G. Pekletu preudari in stori svojo dolžnost. S spoštovanjem Franc Kabol, s. r. Vič pri Ljubljani, 17. H. 1913.) Policija na delu. Dopolnilno poveljstvo je pismo prečitalo in je sprevidelo, da nima nikakega vzroka, da bi se v to vmešavalo, ker G. Pekle še ne spada pred vojaški sod. Pač pa je celo pismo oddalo policiji. Policija je takoj poslala detektiva na Vič, da sta tam izpraševala o g. Pekletu. Ker pa nista o njem nič slabega slišala — so celo na policiji prišli na to, da je pismo pisala zlobna denunci-jantska roka. Usodno pismo. O tej stvari je bil obveščen tudi g. Pekle in je naprosil dopolnilno po- veljstvo, naj mu pismo odstopi. Poveljstvo je tej prošnji ugodilo — in g. Pekle je začel iskati pisca. Zbral je 162 raznih pisav na Viču, med temi par irisem od g. frančiškanov, ki uganjajo na Viču svojo liolitiko. In glejte eno teh pisem se je po pisavi čudovito strinjalo s pisavo onega pisma. To pismo je pisal pater Arhangel (kako lejio ime). G. Pekle je vložil nato tožbo proti jiatru Ar-hangclu. Strah patra Arhangela. Pater Arhangel se je tega seveda ustrašil. Tajil je odločno. Stvar se je vlekla več mesecev. Ko je pa-ter videl, da se ne izvije, je ponudil poravnavo. Najbolj sc je bal javnosti. Bil je pripravljen vse plačati — samo, da bi ljudje o tem ne zvedeli. Rekel je, da tic mara delati »žurna-listom komedije«. Zato se je stvar zavlekla. Obravnav se jc vršilo pet. Zadnja je bila včeraj. Dičnl frančiškan pater Arhangel ie bil obsojen radi razžaljenja časti na oseminštirideset ur zapora ali na 40 K denarne kazni ter na povrnitev pravnih in sodnih stroškov, ki so vsled^ dolgega zavlačevanja narastli precej visoko. Radi pomanjkanja prostora prinesemo obtožnico jutri. Telefonska poročila UPOR V ALBANIJI. Drač, 7. aprila. Holandski častniki poročajo, da je upor Eplrotov popolnoma zlomljen. Grški komite In grški metropolit so v ujetništvu. REVOLUCIJA V RUSIJI. Petrograd, 7. aprila. Od petro-grajskih tovarnarjev sklenjeni izpor delavcev je povzročil velikansko razburjenje. Deset tisoč in deset tisoč glava množica je napolnila ulice. Prišlo je do krvavih spopadov s policijo. En policijski stotnik je bil težko ranjen In več jih je bilo lahko ranjenih. Veliko število je bilo aretiranih. RUDARJI V SPLOŠNO ZAVAROVALNICO ZOPER NEZGODE. Dunaj, 7. aprila. Jutrajšnja »W. alfg. Ztg.« prinese odredbo pa § 14. po kateri se pritegnejo rudarji v splošno zavarovalnico zoper nezgo- de. S tem je izpolnjena dolga želja rudarskega delavstva. POLETNO ZASEDANJE? Dunaj, 7. aprila. V političnih krogih se govori, da se bo ob priliki delegacij v Budimpešti poizkušalo ustanoviti možnost za poletno zasedanje. Menda se bo skušalo z vsemi strankami stvoriti delavni program. Pri tem se bo izločilo vse predloge, ki bi utegnili naleteti pri opoziciji na odpor. Kakor poroča »Avstria«, Nemci niso s tem nič kaj zadovoljni. NESREČE. Nizza, 7. aprila. Pri čiščenju uei kega vodnjaka je naenkrat udrla vo< r da na delavce. 2 sta utonila, 2 sta v bolnici. Belgrad, 7. apiila. Iz Požarovca se poroča, da je zgorel parni mlin bratov Mezorovičev. Škode nad en četrt miljona. Liverpool, 7. aprila. Zgoreli sta dve skladišči bombaževine. Pet og-njegascev je težko poškodovanih. Mali oglasi. Prodam več ponošene moške obleke. Naslov pove »Anončna ekspedicija.« 207—2 Magister išče kompanjona s kapitalom za otvoritev lekarne in drogerije. Pojasnila v »Anončni eksp. v Ljubljani.« Skoraj novo kolo se ceno proda. Ogleda se v Rožni dolini 178. 204-2 Gospod išče dobro domačo hrano za opoldan blizu justične palače. Dopisi pod »Domača hrana«, glavna pošta. Stanovanje z dvema sobama in kabinet ter pritiklinami išče stranka brez otrok za takoj ali s prvim majem. Ponudbe na upravništvo »Dneva«. 216—2 Amerikanski rujavi čevlji št. 40 se za polovično ceno prodajo. Povprašati v »Anončni ekspediciji«. Opolo liter....................K —'88 Samotok rdeči liter ... K —'92 Samo tok beli „ . . . K 1*—• M. Žerjav, Streliška ulica št. 32, Berta Sever, Sv. Jakoba trg. PORODNIŠNICA. LUUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 SEP-ZDRA^Nut: pRiriARij • DR FR. DERGANC Na debelo in drobno! Izredno nizke cene! Prenočile. - Bostllna. ■ Buftet. TKS1’ | Hinko Kosič I TRST ulica Carradori 15 (vogal €*eppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom Med. dcTbrlm "boljše je „Puch“ vozno kolo 2 model 1014, ki so vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena. Criavno zastopstvo In zaloga m\r VOlf specialna trgovina šivalnih v strojev in koles Lj-abljana. strojev Sodna ulica sžt. r7. — I^i-uLtoljana. Podpisani si usojam slavnemu občinstvu sporočiti, da sem vzel v najem in z današnjim dnem otvoril znano restavracijo na „Golovcu“ I S pripombo, da se bo dobila pri meni najboljša pijača in I vedno sveži prigrizek, se priporočam kot dolgoletni restavrater na- S; klonjenosti cenjenega občinstva. jj Z odličnim spoštovanjem £ Alojzij Klasek, restavrater na Golovcu. | »Zdravnik želodca11 je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. posebnost f* i,-*•!**■ Spominjajte se prekoristue Ciril in Metodove družbe! Šelenburgova ulica Cvetlični salon Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 (zraven pošte) priporoča nagrobne vence, šopke in vsakovrstne cvetlice po najnitjih cenah. Točna in solidna postrežba! Brzojavi na VIKTOR BAJT, Ljubljana. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v A. & E. Skaberuč Mestni trg šter. lO. Velilsa. izfbira! Solld.rs.si postrežba,! JS» zalilcviinj« pošljemo vzorce! FRAN KRAIGHER ign. z. argi „Pri nizki Ljubljana, Sv. Petr Največja izbera za šivilje in krojače, zadnje novosti taznega lišpa kot: čipk, riša, ostankov, vezenin (šlingerije), najmodernejše svile, dalje največ/a izbira kravat, srajc, ovratnikov, nogavic, rokavic, predpasnikov, modercev itd. itd. Perutnino Isrojašlsi mojster Gcspcska lallcs. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 živo ali zaklano z klekom pitano! Ktipune, poularde, gosi, race, purane, piščeta itd. razpošilja po najnižjih dnevnih cenah. Dobijo se tudi pri meni gosja, račja in purja jajca za valenje. I. Kranjski perutninarski zavod Aleksander Hedžet Zgornja Šiška pri Ljubljani. zahtevanje pošljemo vzorceI Brez konkurence 1 Važno za gospodinje! Vojaška uiica, št. 2, na Tabor ju v lastni hiši Telefon St. 245. v Ljubljani. Telefon St. 245 I*. ti; Vljtiand nuznunjnm cnric nihjo rHKiifino k n v e , in »icor : Surova kava: St. 1. Santos ...... K 2-— Št, 18 Quademala ...... K 3/30 „ 2. Rio . . 4 « » . . „ 2‘30 „ 14. Perl-Santos .... „3 — ,, 3. „ 2'40 „15. „ ..... „ J’10 „ 4. Santos Jave .... „ 2'50 „ 10. Java, zlato-rumena . „ 3 20 . „ 2-80 „ 17. Zlato-rumena, navad. . „ 3‘— . „ 3- „ 18. Mnragogype . . . . „ 3'10 . „ 3-10 „ 19. Uberia.................. 3‘40 • i, 2-70 „ 20. Portoriko............... 3'20 ’ ” o.™ ” 21- ^or,°riko Piraldini . . „ 3-60 • ” ” It' oUb,n’ zel° fina • • • » 3-50 ‘ ” Ion ” o7 Ceylon' zel° fina . . 3'6G • „ •>M » ^4. „ Castorica, naj fin. „ 3\S() Pražena kava: , . K 3-— II Št. 5.. . K 3-30 II Šl. 7. . . K 3-<>o „ 2. . . „ 2-90 1| „ 4. . . „ 3 20 |j „ 6. . . „ 3'40 || „ 8. . . „ 3'80 Naročila od 1 do 412 kg dostavljam franko v lilšo. —" Pri pošiljat vali po pošti se zviša cena pri vsakem kilogramu zn 20 v in dostavjjain istotako franko. Zaniotenje se ne rnSunn. — Na željo pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od '/4 kg za K 1*— franko na dom. Priporočam se in bilježim z vsem spoštovanjem SpreltZCP. 8. Minas 9. Salvador SsrogMČ Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospodo in