DVANAJST LET PROSVETNEGA DELA z letošnjim občnim zborcMu KLD »Time Sifrer« se je končalo dvanajstletno povojno kuilturiioi)rosvetino delo. ki je v glavnem imelo še stare, predvojne oblike kulturnoprosvetnega življenja. Z ustanovitvijo novega Delavskega prosvetnega društva »S\<)boda« Skofja Loka se je začelo novo obdoiije, ne samO' organizacijsko, ampak tudi funkcionalno (nove družabne oblike izživljanja posamezniikov). Zato je prav, da .se ob tem mejnikti ustavimo in se ozremo nazaj na leta trdega dela, ki pred našimi očmi ginejo v pozabo, da ne 1K> tako kot s kulturnim in gospodarskitn delom, med dvema vojnama, o katerem danes sikora; nič več ne vemo. Kulturni molk se je v našem mestu prav po zaslugi oktipatorja Se posebno občtitil. Inteligenco so preselili, knjižnice uplenili in ipožgali, raznesli garderobe, uaičili poslopja: Sokolski dom v tipični »Liohtspiele« (kino) za vojaike iin njihove ljubice, Pros\eiui dom v zdravniško pregledovalnico in v prizorišče vojakom nanienjeriiih va.rietejskih nastopov, pozneje pa v domobransko postojanko. Zato se domača kulturnoprosvetna pri-zadevanja po vojni nikakor niso mogla postaviti na noge. Prva kulturna prireditev domačinov po petletnem molku je bila 21. junija l?^?: Akademija agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora s pisanim sporedom glasbenih točk (kvairtet, šolo petje, moški ;K'vski zlK^r) in s partizansko enodejanko Mileta Klopčiča >Mati«. Zrežiral jo je Jože Audie. Posebni pripravljalni odbor pa je pripravljal tla zu ustanoviitev Kulturnega društva. Na ustanovnem občaiem zl)oru 21. septembra 1945 so ugotovili, da je Kulturni dom na Spodnjem Irgu vsaj toliko popravljen, da bodo lahko pričeli z ilelom. Dne 13. oktobra 1945 je bila otvoritvena predstava. C'ankarje\i »Hlapci« v režiji Jožeta Andiča. Prvi predsednik društva je bil Janko Kokalj. Ker so bili prostori potrebni temeljite oJjnove. so že tedaj začeli misliti na gradnjo novega kulturnega središča in na zix>ru določili, da se od vsake prireditve odtegne 10 "/o čistega dohodka v fond »Novi dom«. Zaživele so jiredvsem sekcije: gledališka, pevski zbor in iknjižnica. Ze na i>rvem občnem zboru 7. februarja 1946 v pr\em slovenskem kulturnem tednu so lahko ugotovili neslnteni delo\ mi razmah iii ]x>žrtvovalnost. Ljudje so bili žejni prireditev, vse predstave .so bile nabito polne. Kmalu pa se je prvotna navdušenost ohladila. Zato so značilna za naslednjih enajst let nas.lednja prizadevanja. 1. Iskanje novih oblik dela in organizacije. Zelja po naslonitvi na finančno močnejše organizacije. V tej težnji se Kulturno drtištvo na občnih zboTili večkrat 165 preimenuje: >1. januarju 1947 v Kultiiriii akiiv i)V Skofja Loka. 20. januarja 194-S v SM'1 Ijud.ske prosvcte .Škofja l.oka. S. maja 1949 v Sindikalno kulturuouiiunni.ško društvo >Tone Sifrer . 16. septembra 1953 pa v Kulturnoiimetniško nc .*iifrer<^. Vsa ta preimenovanja M> tudi hotela vzbuditi večjo delavnost, pritegnitev delavstva itd. V gla^nem pa «> prinašale le dezorganizacijo. kar se je občutilo Ijosebno v letih 1947—1949. Takrat so se na ]>rinier osnovale razne gledališke družine v Loki (puštalska JKKI vodstvom Polenea. gledali-ški aktiv krajeviiejra sindikalnega >veta), ki so v matičnem društvu frostovale*. samo kulturno dni.štvo pa je ostalo brez premier. Glode na ta preimenovanja lahko zaznamujemo v razvoju \zročajo iKurejciie razmere v Kulturnem domu (ni stolov, ni hišnika): e) 1949—57: ustaljeno, redno delo \ jnočlKJ^i organi/aeiji in ol) stalni ora. 2. Za vse dviinajstleijio delo o(llx>rov Kultnniega gradnji no\ega kulturnega doma. Kot seni že omenil, je bil \ začetku obstoja osnovan sklad .Vovi dom<-. ki \in je bil |>ozneje uporabljen za nabavo stolov. Ob kam|>unji za gradnjo zadružnih domov >i' je sprožila misel o gradnji kultnniofizkn'lturno- za'družne palače . Leta 1952 se je zopet vnela debata o novem domu kulture in nmeinostii (glej: .Škofjeloški prosvetni list 1. str. 50—55 in 80—82). naslednje leto se je sestal oo po njem. (Prešernovo gledališče iz Kranja mora cesto odhjkniti gostovanja, ker je sedanji (nler preniajhvii.) 3. Tretja značilnost je delo po. sekcijah, ki pa je cesto razbijalo enotnost društva. Večkrat je bila v.saka sekcija r<'publika zase. IM>SCJ>IIO nasprotujoči sta si bili dve najmočnejši: gledališka in godbena. Za predsednika pa je bila zaradi notranjiih trenj po navadi i/brana a\ tortitattvna osebnost, ki se je priselila \ lx)'ko in še ni Jiila vjXMJana v rlo-š-ke skriMiosti -. da bi tako tlriištvo držala skiipajt in zbirahi finančna sredstva. • Tak.šen je bil splošen obris dela. Ker pa sc je le-to razvijalo v gla\nciii po sekcijah, si ga tako tudi oglejmo: Gledaliikii nekcija Značilno je pix;dvsem to. da je Lilo njeno delo odvisno od delavnosti vodje. Najl>olj znana sta Jože Aiidič, ki je prvi začel z gledališkim delom in ga reševal v najtežjih krizah, in Polde Ptdene, ki je doslej dosegel z loškimi igralci največje tispehe (Visoška kronika). Kaikšno ogromno delo in kako velik rej>ertoar je zaigralo loško gledališče v 12 lotih, \idimo iz naslednyega pregleda: Sezona 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1930/51 1931/52 1952/55 1953/54 1954/55 1953/56 1936 57 Predsednik društva Janko Kokalj Janko Kokalj Janko Regvat Stanko HrilKM-nik Frane Kalan Franc Bevc Lado Finžgar inž. Janko B račko inž. Janko Bračko Fran jo Cerar Jože Koba.l Jože Kobal Predsednik gledališlte seljze Rešek Janko Krek Janko Krek Število del 10 5 2 " 5 6 3 S 5 6 10 7 Število predstav 57 20 6 21 19 43 26 43 23 30 46 31 Obisk 10.360 5.600 1.680 5.880 5.220 13.120 7.280 10.358 5.274 6.800 8.634 4.600 Skupaj: 45 84.806 166 Prizor iz uprizoi Uve Cankarjeve komedije Za narodov blagor v rc-zij", Poidein iV, Iz toga preglecla lahko iijfotovimo. da je bilo naJNci:- premior Icia 194^. :".> kar je brez dvoma vplival intlotiii m«lvoini premor, poiem zaznamu|cmo lutn pauci in pojiovui i>orast -s sezoni 1950/51. ko imamo največji «bisk |Viso.ska kroiuKa;. Z iiasiopom Bfvca se pojavi na loškem odru pr\a o|)ercla m obisk, zopet "'».ris"^ Zadnji vzpon je doživela jilcdališka sekeija v sezoni 1955/56, ko se na odru iTojaMio mlajše moči. i i -i I 74 premier ui majliiia reč. zato pof^lejino. kaj so i«-rali. \ Pi.^'I' ' " l " 1^''.' '^' , ljudske i^re: Deseti i>rat. .Naša kri. Razvalina življenja, pa fMUfjankP <-ell0^d. >ušiča. poseben us|x-h pa je doživela .Sehiireko\a Pesem s ee.ste. Ivan Cankar j e j '•<>*'' že kar tradicionalen: 1945 Hlapci. 1948 Kralj na Betajnovi, 19-.4^-. Za n«'?^'«^ blagor. Med najbolje igranimi predstavami so bile i>olcg \ isoške kroniKe se ^^,^n plamen in Zone na Niskavnorijii (rož. P. Polenec) in Inšpektor jia publiko. vrixino poklicnega gledališča. .Naj omenim še tri operete: HaninsM) rožo. Tam na gorah in Pri treh mladenkah, ki M) blagajni i)rinese prec«;i < <"""''l"- Z^" V.,; vale mnogo trnda. a obenem zavirale .redno delo in slabo vplivale na puoiiKo. Knjižnica v teh dvanajsti], Ifiil, jo rloM^la neshitcn lazvo,. Oku.pator je razen \ « "^ "-"^f, uničil vso knji.7.ni(c (sok,>lsi<... pn^vctno in uršulinskol in knjifjo ^>'«?*'^.,'^'''^''' „; niso Ločaui pobrali in skrili. Iz teh skritih knjig javnih knjižnic ki so P^ P<> \"J^' vrnili Y zbirko Kultiirne?a društva - vanjo so prišle tudi razne knjiffc iz 'I' "^^"\, premoženja - je prvi in dolgoletni knjižničar 'rane Kalan sestavil [/ ^^"PV j ^ ; prvega je izločil knjige za ljudsko knjižni«., v drugega knjige Primerne ^^ so ^K Lijifni(4. tretjega z znanstvenimi knjigami in z bivšo nemško knjrzaiico •'' . <> "''^ let pa je namenil muzejski knjižnici. Tako so nastale iz treh ku.i>ov tn ^njizm«^ ki so se z leti zelo obogatile. Ljiid*a knjižaica Kultii.rnegn društva je bila otxorjL,na 167 2. decembra 1945. V prvem letu je imela 1914 knjig in 514 bralcev. Z leti se je razširila in se iz Fizkulturnega donia preselila v Sušnikovo hišo. Tedaj se je zanjo zelo zavz<'mal bibliotekar Branko Berčič. Knjižnico so uredili po vseh sodobnih proflpisih poslovanja za ia\ne knjižnice. Ker pa prostori niso ustrezali, so knjižnico končno prenesli v Dom Zveze lK)rcev. kjer je iuAi že pripravljen prostor za (••itahiico in čaka ie še oprnne. Danes šteje knjižnicjii fond č-ez 7000 knjis in ima f>00 rednih bralcev, a 1*^4 članov. 2e več let jo rodi .Matija Trepše-. S posel)no dotacijo je talko rekoč brez zakona o javniJi knjižnicah postala že kar nekakšna samostojna ustanova v sklopu Kulturnega društva. Čim prej pa bo treba nastaviti {K>klicnega knjižničarja, z novo čitalnico pa naj postane knjižničarski center za loško občino. Godba na pihala in orkeMer Obe imata nekakšen skupen začetek v kvartetu (.Moti. Osolnik. štajer. Sever). ki je nastopil na nrvi kulturni prireditvi leta 1945. Poznejo je tov. Edvard l.ipo-všek sesta\il orkester, ki je igrral na. akademijah in pri dveh oi)eretali, Oskar .'5ku!j pa je dvignil podbo na pihala na predvojni nivo. Kupili so ji nekaj inštrumentov in obleke in tako je godba |K)stala reprezentančni >odela\ec na vsoh večjih prireditvah. Likimiia in folklorna nekcija. bife Vse tri sekcije so doživele le kratko življenje v letih po ustano\itvi .SKUD. Likovna sekcija je pod vodstvom tovariša Pavla Bozovičarja in Karla Plestenjaka pripravila več razstav in sotlelovala celo na razstavi sli,karjev aiuiaterjev v Kranju. Pozneje se je zaradi neprimernih prostorov kljub zanimanju morala raziti. Folkkirna sekcija je pripravila celo samostojen večer iplesov, orttanizirala plesne vaje, a se je zaradi nediscipline po dveh letih razšla. Bife je obstajal v začetku kot nekakšna gospodinjska .šoJa, olxmem pa je .skrbel za postrežbo g-lcdalcev v odmorih med prireditvami. Ko sta izobrazlK) gosipodiuj prevzela Planinsko društvo in poseibna šola, je tudi ta s<'kcija razpadla. Vodila jo je vsa leta tov. Ivanka Simončič, (ilasbtiia šola Že d vodstvom prof. Janka Jocifa. Obenem pa obstaja moški pevski zbor v Puštalu, v katerem sodelujejo vsi znani loški pevci. Lutkovna sekcija V 1. 1956 rojena sekcija je pomladila ttstarelo društvo in že letos dosegla vidne uspehe (4 premiere in 29 predstav). Škofjeloški prosvetni list Ob koncu naj spregovorim še o tem edinem listu, ki je ta leta izhajal v Loki. Izhajal je pet let v založbi KUD »Tone Šifrer«. Urejal ga je Branko Berčič. pozneje Janiko Krek. Ker je izhajal dokaj neredno in letniki niso zaključeni, naj tu podam pregled izdanih številk: 168 Prizor iz Schubertove operete Pri Ireh mladenkah. Režija Janko Krek, scena arh. Saša Kump L. I. sezona 1952/53, štcvilku 1—8; L. II. sezona 1955/54, .številka 1—9; L. III. sfzona 1954/35, številka 1—3 (lelniJc ni zakljnčen); L.IV. .'ifzoiia 1955/56. številska i—9 (na lirbtni strani ig-!ctlališk('g'a k'()aka): L. V. sezona 1956/3", številka 1—5 (letnik iii zaključen). List izhaja v nakladi 200—800 izvodov. V začetku je imel veeji obsej in je prinašal poleg- jrledališkeg-a jrracliva (izhajal je za vsako preiniero) tudi odlomke iz loške preteklosti, elankc in poročila o loških dogodkih itd. Ko je prevzil to funkcijo zborn'k Loški razg']ecli, se je list kot specifično frletlališki list preselil na zadnjo stran gledališkiih lepakov in dobil temu primertio obliko. Odigral je važuo vlojfo pri vzgoji gledalcev in ostol doikiiment časa in dela. Z no\ im društvom čaka Ločanc novo delo, ki pa l)o na žalost ,še večino utesnjeno v stare prostore. Nove oblike družabnega življenja so nujne, ali pa boiuo doživeli težko prtjsvctno mrtvilo, ki je že začelo zajemati naše mesto. Prihajajo, tujci, a KC nimajo kje razvedriti razen v okajeni gostilni. In ikje se lx»mo sami domačini otresili vsakdanjih skrbi, iče ne v lepo urejenem prostoru ob televizorju, v lepi p<'vski sobi, ua snažnem odru itd. Sadovi dvanajstletnega prosvetnega dela so se zaradi premajhne jMizljivosti izmuznili in ostali samo praznih rok. tam. kjer smo bili takoj po> vojni. Kliče nas spet trdo delo. Janko Krpk 169