DVANAJST LET PROSVETNEGA DELA
z letošnjim občnim zborcMu KLD »Time Sifrer« se je končalo dvanajstletno
povojno kuilturiioi)rosvetino delo. ki je v glavnem imelo še stare, predvojne oblike
kulturnoprosvetnega življenja. Z ustanovitvijo novega Delavskega prosvetnega društva
»S\<)boda« Skofja Loka se je začelo novo obdoiije, ne samO' organizacijsko,
ampak tudi funkcionalno (nove družabne oblike izživljanja posamezniikov). Zato
je prav, da .se ob tem mejnikti ustavimo in se ozremo nazaj na leta trdega dela, ki
pred našimi očmi ginejo v pozabo, da ne 1K> tako kot s kulturnim in gospodarskitn
delom, med dvema vojnama, o katerem danes sikora; nič več ne vemo.
Kulturni molk se je v našem mestu prav po zaslugi oktipatorja Se posebno
občtitil. Inteligenco so preselili, knjižnice uplenili in ipožgali, raznesli garderobe,
uaičili poslopja: Sokolski dom v tipični »Liohtspiele« (kino) za vojaike iin njihove
ljubice, Pros\eiui dom v zdravniško pregledovalnico in v prizorišče vojakom nanienjeriiih
va.rietejskih nastopov, pozneje pa v domobransko postojanko. Zato se domača
kulturnoprosvetna pri-zadevanja po vojni nikakor niso mogla postaviti na noge.
Prva kulturna prireditev domačinov po petletnem molku je bila 21. junija l?^?:
Akademija agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora s pisanim sporedom
glasbenih točk (kvairtet, šolo petje, moški ;K'vski zlK^r) in s partizansko enodejanko
Mileta Klopčiča >Mati«. Zrežiral jo je Jože Audie. Posebni pripravljalni odbor pa je
pripravljal tla zu ustanoviitev Kulturnega društva. Na ustanovnem občaiem zl)oru
21. septembra 1945 so ugotovili, da je Kulturni dom na Spodnjem Irgu vsaj toliko
popravljen, da bodo lahko pričeli z ilelom. Dne 13. oktobra 1945 je bila otvoritvena
predstava. C'ankarje\i »Hlapci« v režiji Jožeta Andiča. Prvi predsednik društva je bil
Janko Kokalj. Ker so bili prostori potrebni temeljite oJjnove. so že tedaj začeli misliti
na gradnjo novega kulturnega središča in na zix>ru določili, da se od vsake prireditve
odtegne 10 "/o čistega dohodka v fond »Novi dom«. Zaživele so jiredvsem sekcije:
gledališka, pevski zbor in iknjižnica. Ze na i>rvem občnem zboru 7. februarja 1946 v
pr\em slovenskem kulturnem tednu so lahko ugotovili neslnteni delo\ mi razmah iii
]x>žrtvovalnost. Ljudje so bili žejni prireditev, vse predstave .so bile nabito polne.
Kmalu pa se je prvotna navdušenost ohladila. Zato so značilna za naslednjih enajst
let nas.lednja prizadevanja.
1. Iskanje novih oblik dela in organizacije. Zelja po naslonitvi na finančno
močnejše organizacije. V tej težnji se Kulturno drtištvo na občnih zboTili večkrat
165
preimenuje: >1. januarju 1947 v Kultiiriii akiiv i)V Skofja Loka. 20. januarja 194-S
v SM'1 Ijud.ske prosvcte .Škofja l.oka. S. maja 1949 v Sindikalno kulturuouiiunni.ško
društvo >Tone Sifrer . 16. septembra 1953 pa v Kulturnoiimetniško <lrii<itvo iTi>nc
.*iifrer<^. Vsa ta preimenovanja M> tudi hotela vzbuditi večjo delavnost, pritegnitev
delavstva itd. V gla^nem pa «> prinašale le dezorganizacijo. kar se je občutilo
Ijosebno v letih 1947—1949. Takrat so se na ]>rinier osnovale razne gledališke družine
v Loki (puštalska JKKI vodstvom Polenea. gledali-ški aktiv krajeviiejra sindikalnega
>veta), ki so v matičnem društvu frostovale*. samo kulturno dni.štvo pa je ostalo
brez premier. Glode na ta preimenovanja lahko zaznamujemo v razvoju <lrušlva
tri večja razdobja:
a) 194'5—46: velik- delopiii razmah:
b) 1947—49: po velikem zaponu precejšnje mrloiln. ki .ira p(>\zročajo iKurejciie
razmere v Kulturnem domu (ni stolov, ni hišnika):
e) 1949—57: ustaljeno, redno delo \ jnočlKJ^i organi/aeiji in ol) stalni <lotaciii
občinskega ljudskega odl>ora.
2. Za vse dviinajstleijio delo o(llx>rov Kultnniega <lrijšlva je značilna stalna
težnja JM> gradnji no\ega kulturnega doma. Kot seni že omenil, je bil \ začetku
obstoja osnovan sklad .Vovi dom<-. ki \in je bil |>ozneje uporabljen za nabavo stolov.
Ob kam|>unji za gradnjo zadružnih domov >i' je sprožila misel o gradnji kultnniofizkn'lturno-
za'družne palače . Leta 1952 se je zopet vnela debata o novem domu kulture
in nmeinostii (glej: .Škofjeloški prosvetni list 1. str. 50—55 in 80—82). naslednje
leto se je sestal o<lbor za gradnjo kidturnega dorna in objavil v iKuscbni številki
Škofjeloškega pros\etnega lista (L. II. št. 8) s\(tj predlog za gradnjo. Pozneje se je
zopet razšel, no\ega doma ni, Loka pa ve<lno Ivolj čuti iK)tre^l>o po njem. (Prešernovo
gledališče iz Kranja mora cesto odhjkniti gostovanja, ker je sedanji (nler preniajhvii.)
3. Tretja značilnost je delo po. sekcijah, ki pa je cesto razbijalo enotnost
društva. Večkrat je bila v.saka sekcija r<'publika zase. IM>SCJ>IIO nasprotujoči sta si
bili dve najmočnejši: gledališka in godbena. Za predsednika pa je bila zaradi notranjiih
trenj po navadi i/brana a\ tortitattvna osebnost, ki se je priselila \ lx)'ko in še
ni Jiila vjXMJana v rlo-š-ke skriMiosti -. da bi tako tlriištvo držala skiipajt in zbirahi
finančna sredstva. •
Tak.šen je bil splošen obris dela. Ker pa sc je le-to razvijalo v gla\nciii po
sekcijah, si ga tako tudi oglejmo:
Gledaliikii nekcija
Značilno je pix;dvsem to. da je Lilo njeno delo odvisno od delavnosti vodje.
Najl>olj znana sta Jože Aiidič, ki je prvi začel z gledališkim delom in ga reševal v
najtežjih krizah, in Polde Ptdene, ki je doslej dosegel z loškimi igralci največje
tispehe (Visoška kronika).
Kaikšno ogromno delo in kako velik rej>ertoar je zaigralo loško gledališče v
12 lotih, \idimo iz naslednyega pregleda:
Sezona
1945/46
1946/47
1947/48
1948/49
1949/50
1930/51
1931/52
1952/55
1953/54
1954/55
1953/56
1936 57
Predsednik
društva
Janko Kokalj
Janko Kokalj
Janko Regvat
Stanko HrilKM-nik
Frane Kalan
Franc Bevc
Lado Finžgar
inž. Janko B račko
inž. Janko Bračko
Fran jo Cerar
Jože Koba.l
Jože Kobal
Predsednik
gledališlte sel<cije
Jože Atidič
Jože Atidič
Jože Audič
Polde Polenec
Polde Polenec
Polde Polenec
Franc Bevc
BraiikiK Bcrčič
Vinko Primožič
Ix>jze Rešek
Janko Krek
Janko Krek
Število
del
10
5
2
"
5
6
3
S
5
6
10
7
Število
predstav
57
20
6
21
19
43
26
43
23
30
46
31
Obisk
10.360
5.600
1.680
5.880
5.220
13.120
7.280
10.358
5.274
6.800
8.634
4.600
Skupaj: 45 84.806
166
Prizor iz uprizoi Uve Cankarjeve komedije Za narodov blagor v rc-zij", Poidein iV,
Iz toga preglecla lahko iijfotovimo. da je bilo naJNci:- premior Icia 194^. :".> kar
je brez dvoma vplival intlotiii m«lvoini premor, poiem zaznamu|cmo lutn pauci
in pojiovui i>orast -s sezoni 1950/51. ko imamo največji «bisk |Viso.ska kroiuKa;.
Z iiasiopom Bfvca se pojavi na loškem odru pr\a o|)ercla m obisk, zopet "'».ris"^
Zadnji vzpon je doživela jilcdališka sekeija v sezoni 1955/56, ko se na odru iTojaMio
mlajše moči. i i -i I
74 premier ui majliiia reč. zato pof^lejino. kaj so i«-rali. \ Pi.^'I' ' " l " 1^''.' '^' ,
ljudske i^re: Deseti i>rat. .Naša kri. Razvalina življenja, pa fMUfjankP <-ell0^d. >ušiča.
poseben us|x-h pa je doživela .Sehiireko\a Pesem s ee.ste. Ivan Cankar j e j '•<>*''
že kar tradicionalen: 1945 Hlapci. 1948 Kralj na Betajnovi, 19-.4^-. Za n«'?^'«^
blagor. Med najbolje igranimi predstavami so bile i>olcg \ isoške kroniKe se ^^,^n
plamen in Zone na Niskavnorijii (rož. P. Polenec) in Inšpektor jia <wi^"^' [^f
F. Goličič). ReiMMloar pa je obsi-al dramsko literaturo (xl klasike (Moliere) do najnovejših
del (Williams. Pristlev). , , , ..i.iovn«,
S tem ogromnim delom je lo.ško gledališče vzgojilo knllnrno in •''' "^;!';>
publiko. vrixino poklicnega gledališča. .Naj omenim še tri operete: HaninsM) rožo.
Tam na gorah in Pri treh mladenkah, ki M) blagajni i)rinese prec«;i < <"""''l"- Z^" V.,;
vale mnogo trnda. a obenem zavirale .redno delo in slabo vplivale na puoiiKo.
Knjižnica
v teh dvanajsti], Ifiil, jo rloM^la neshitcn lazvo,. Oku.pator je razen \ « "^ "-"^f,
uničil vso knji.7.ni(c (sok,>lsi<... pn^vctno in uršulinskol in knjifjo ^>'«?*'^.,'^'''^''' „;
niso Ločaui pobrali in skrili. Iz teh skritih knjig javnih knjižnic ki so P^ P<> \"J^'
vrnili Y zbirko Kultiirne?a društva - vanjo so prišle tudi razne knjiffc iz 'I' "^^"\,
premoženja - je prvi in dolgoletni knjižničar 'rane Kalan sestavil [/ ^^"PV j ^ ;
prvega je izločil knjige za ljudsko knjižni«., v drugega knjige Primerne ^^ so ^K
Lijifni(4. tretjega z znanstvenimi knjigami in z bivšo nemško knjrzaiico •'' . <> "''^
let pa je namenil muzejski knjižnici. Tako so nastale iz treh ku.i>ov tn ^njizm«^
ki so se z leti zelo obogatile. Ljiid*a knjižaica Kultii.rnegn društva je bila otxorjL,na
167
2. decembra 1945. V prvem letu je imela 1914 knjig in 514 bralcev. Z leti se je razširila
in se iz Fizkulturnega donia preselila v Sušnikovo hišo. Tedaj se je zanjo
zelo zavz<'mal bibliotekar Branko Berčič. Knjižnico so uredili po vseh sodobnih
proflpisih poslovanja za ia\ne knjižnice. Ker pa prostori niso ustrezali, so knjižnico
končno prenesli v Dom Zveze lK)rcev. kjer je iuAi že pripravljen prostor za
(••itahiico in čaka ie še oprnne. Danes šteje knjižnicjii fond č-ez 7000 knjis in ima
f>00 rednih bralcev, a 1*^4 članov. 2e več let jo rodi .Matija Trepše-. S posel)no dotacijo
je talko rekoč brez zakona o javniJi knjižnicah postala že kar nekakšna samostojna
ustanova v sklopu Kulturnega društva. Čim prej pa bo treba nastaviti
{K>klicnega knjižničarja, z novo čitalnico pa naj postane knjižničarski center za
loško občino.
Godba na pihala in orkeMer
Obe imata nekakšen skupen začetek v kvartetu (.Moti. Osolnik. štajer. Sever).
ki je nastopil na nrvi kulturni prireditvi leta 1945. Poznejo je tov. Edvard l.ipo-všek
sesta\il orkester, ki je igrral na. akademijah in pri dveh oi)eretali, Oskar .'5ku!j pa
je dvignil podbo na pihala na predvojni nivo. Kupili so ji nekaj inštrumentov in
obleke in tako je godba |K)stala reprezentančni >odela\ec na vsoh večjih prireditvah.
Likimiia in folklorna nekcija. bife
Vse tri sekcije so doživele le kratko življenje v letih po ustano\itvi .SKUD.
Likovna sekcija je pod vodstvom tovariša Pavla Bozovičarja in Karla Plestenjaka
pripravila več razstav in sotlelovala celo na razstavi sli,karjev aiuiaterjev v Kranju.
Pozneje se je zaradi neprimernih prostorov kljub zanimanju morala raziti. Folkkirna
sekcija je pripravila celo samostojen večer iplesov, orttanizirala plesne vaje, a se
je zaradi nediscipline po dveh letih razšla. Bife je obstajal v začetku kot nekakšna
gospodinjska .šoJa, olxmem pa je .skrbel za postrežbo g-lcdalcev v odmorih med
prireditvami. Ko sta izobrazlK) gosipodiuj prevzela Planinsko društvo in poseibna
šola, je tudi ta s<'kcija razpadla. Vodila jo je vsa leta tov. Ivanka Simončič,
(ilasbtiia šola
Že <K\ 1. (955 skrbi za jflasbeno vzg"ojo amaterjc\ posebna g^lasbena šola kulturnega
društva. Vodi jo vsa leta tov. Miško Gal. Letno ima okroff 20 oičencev, ki jih
učijo trije učitelji. Nekateri ))ridn)i učenci, posebno luirnmiiikarji. so letos zaključili
že ipeti letnik.
/'etJ.sfci zbor
Pevska kultura ima v Loki bogato tradicijo, kljub tomu pa s petjem v kiilturiiem
d'rušt\u nikdar niso prišli na zeleno vejo. Po začetnem zagonu (obstajal je
m<H-a'n moški pevski zbor pod dirigentom .\iitouom Osolnikom) je vse razpadlo.
Ustanovili so mešani zbor, ki ga je vodil prof. Franc Demšar, a ta se je v zadnjih
letih skrčil mi ženski zbor ix>d vodstvom prof. Janka Jocifa. Obenem pa obstaja
moški pevski zbor v Puštalu, v katerem sodelujejo vsi znani loški pevci.
Lutkovna sekcija
V 1. 1956 rojena sekcija je pomladila ttstarelo društvo in že letos dosegla vidne
uspehe (4 premiere in 29 predstav).
Škofjeloški prosvetni list
Ob koncu naj spregovorim še o tem edinem listu, ki je ta leta izhajal v Loki.
Izhajal je pet let v založbi KUD »Tone Šifrer«. Urejal ga je Branko Berčič. pozneje
Janiko Krek. Ker je izhajal dokaj neredno in letniki niso zaključeni, naj tu podam
pregled izdanih številk:
168
Prizor iz Schubertove operete Pri Ireh mladenkah. Režija Janko Krek, scena arh. Saša Kump
L. I. sezona 1952/53, štcvilku 1—8;
L. II. sezona 1955/54, .številka 1—9;
L. III. sfzona 1954/35, številka 1—3 (lelniJc ni zakljnčen);
L.IV. .'ifzoiia 1955/56. številska i—9 (na lirbtni strani ig-!ctlališk('g'a k'()aka):
L. V. sezona 1956/3", številka 1—5 (letnik iii zaključen).
List izhaja v nakladi 200—800 izvodov. V začetku je imel veeji obsej in je
prinašal poleg- jrledališkeg-a jrracliva (izhajal je za vsako preiniero) tudi odlomke
iz loške preteklosti, elankc in poročila o loških dogodkih itd. Ko je prevzil to
funkcijo zborn'k Loški razg']ecli, se je list kot specifično frletlališki list preselil
na zadnjo stran gledališkiih lepakov in dobil temu primertio obliko. Odigral je važuo
vlojfo pri vzgoji gledalcev in ostol doikiiment časa in dela.
Z no\ im društvom čaka Ločanc novo delo, ki pa l)o na žalost ,še večino utesnjeno
v stare prostore. Nove oblike družabnega življenja so nujne, ali pa boiuo doživeli
težko prtjsvctno mrtvilo, ki je že začelo zajemati naše mesto. Prihajajo, tujci, a KC
nimajo kje razvedriti razen v okajeni gostilni. In ikje se lx»mo sami domačini otresili
vsakdanjih skrbi, iče ne v lepo urejenem prostoru ob televizorju, v lepi p<'vski sobi,
ua snažnem odru itd. Sadovi dvanajstletnega prosvetnega dela so se zaradi premajhne
jMizljivosti izmuznili in ostali samo praznih rok. tam. kjer smo bili takoj po> vojni.
Kliče nas spet trdo delo. Janko Krpk
169