glasilo delovne skupnosti tekstine
aJxLcrv^Ai
leto I. št. 6
ajdovščina, 10. junija 1967
Vzroki in okoliščine, v katerih zmanjšujemo proizvodnjo tkanin
Ut metila
Nikoli ni lahko izbrati malo reči ali stvari izmed mnogih, zlasti če moramo izbrati najslabše ali najboljše ali najprimernejše med množico podobnih ali skoraj enakih, še zlasti težko po je, če moramo izbrati ljudi izmed ljudi in to zato, da bi izbrane postavili v slabši položaj od tistih, ki so ostali, čeprav je nemogoče opraviti tako dejanje, ne da bi vsaj nekateri pri tem menili, da se jim je zgodila krivica, je obseg takega občutka vendarle odvisen od merila za izbor in njegove dosledne uporabe.
Ko je delavski svet sklenil, da se v podjetju zmanjša obseg proizvodnje tkanin in s tem tudi število zaposlenih v tkalnici, je kot merilo za izbor delavcev, katerim naj se odpove delo v podjetju, določil uspešnost dela, od česar naj se odstopi le v primeru najtežjih socialnih stanj, v katerih žive posamezni delavci, ki bi sicer po merilu uspešnosti dela prišli v poštev za odpoved dela.
Svet ekonomske enote tkalnica, ki je razpravljal o tem, katerim delavcem naj se odpove delo, je že na začetku svojega dela ugotovil, da bo moral upoštevati dvoje dejstev: prvič, da je število delavcev, za katere se da reči, da so očitno slabši od drugih, le majhno, in drugič, da bo nujno moral širše upoštevati socialno stanje posameznih delavcev, če k temu dodamo še dejstvo, da v določenih primerih delavcu ni mogoče odpovedati dela (ko je na bolezenskem ali letnem dopustu, ko je delavka noseča itd.), vidimo, da sta svet EE tkalnica in komisija za naslon in prenehanje dela imela zares težko in odgovorno nalogo.
Ozko gledano samo s stališča podjetja bi bilo seveda najprimerneje odpovedati delo izključno manj uspešnim delavcem, ne oziraje se na njihovo socialno stanje. Toda vedeti moramo, da v naši družbi socialno varstvo še ni najprimerneje urejeno, da so možnosti občine na tem področju zelo omejene, in končno: da je tudi podjetje del te občine, komune in mora biti zato naša skrb in naloga tudi sodelovanje v reševanju takih družbenih problemov kot so zagotavljanje dela ljudem, ki so edini hranilci družine, tik pred pokojem, bolehni, invalidi ipd.
Tako se je zgodilo, da je bilo delo odpovedano ne le dobrim, ampak celo mnogim izmed najboljših delavk. Takšen je bil pač rezultat merila, ki ni moglo biti samo suhi tehnični zbir podatkov o delavcih, ampak se je moralo nujno vsaj delno spremeniti tudi v živo človeško.
In če je pri tem prišlo do kakih zmot, jih moramo ocenjevati kot pojav, ki se nam velikokrat vsili proti naši volji, a moramo živeti z njim in ga skušati odpraviti, ker je tudi to človeško.
G š
V	tem kratkem sestavku nimam namena obravnavati vprašanja zmanjšanja proizvodnje tkanin in s tem v zvezi znižanja števila zaposlenih s formalnopravne strani, pač pa osvetliti problem z vidika ukrepov za izboljšanje našega položaja ter z vidika okoliščin, ki so privedle do tega ukrepa.
V	zvezi s tem naj ponovim že zn^na dejstva, da se je položaj tekstilne industrije v drugem letu od uveljavitve reforme zaostril znatno bolj kot v nekaterih drugih vejah gospodarstva. Tak položaj ocenjujejo v tekstilnih krogih kot razumljive in pričakovane posledice ukrepov za izvajanje reforme, vendar s precejšnjo mero anarhije, ki jo povzročajo nekateri nerazumljivi ukrepi za njeno izvajanje. Predvsem je jasno, da je že sam namen reforme -— postaviti naše gospodarstvo na višjo raven v pog-
ledu rentabilnosti, ekonomičnosti in produktivnosti dela ter ga tako približati evropski ravni in drugim gospodarsko razvitim državam, s katerimi se vse pogosteje in v vedno večjem obsegu srečujemo na zunanjem trgu, kakor tudi spraviti vse vrste potrošnje v okvire naše zmogljivosti, toda nekateri ukrepi v zvezi z reformo delujejo ravno nasprotno. Med te lahko prištevamo zmanjšanje denarja v obtoku za vsako ceno in ne glede na posledice ter anarhičen, nekontroliran, tako imenovan intervencijski uvoz.
V dosedanjem obdobju izvajanja gospodarske reforme so se skladno s cilji reforme izvršili določeni premiki v cenah potrošnih dobrin, s tem pa se je menjala tudi struktura potrošnje; skratka: več denarja potrošimo za osnovne življenjske potrebščine, za elektriko in druge storitve ter manj za druge potrošne predmete, med katerimi zaostaja tudi potrošnja tekstila.
To pa je skupaj z nerazumljivim uvozom tekstila povzročilo naraščanje zalog že proti koncu preteklega leta, zlasti pa od začetka letošnjega leta, tako da so dosegla že zaskrbljujoč obseg. Spričo pomanjkanja kreditnih sredstev in omejitev v kreditiranju, banke takih zalog ne morejo kreditirati, zato je prišlo v tekstilni industriji do razprodaje zalog po cenah, ki še daleč ne krijejo stroškov, da bi si na ta način zagotovili najnujnejša sredstva za nadaljnje obratovanje. Hkrati pa lahko pričakujemo v naši industriji in tudi v naši tovarni porazne finančne rezultate v poslovanju tekočega leta.
Kakšen je izhod iz te situacije?
Glede na navedeno se postavlja pred nas v pogledu proizvodnje povsem jasna orientacija; proizvodnja na zalogo ni več mogoča, da bi kasneje to proizvodnjo prodali z izgubo, niti ne
moremo ob pomanjkanju obratnih sredstev zagotoviti kritja takih zalog. Torej lahko v bodoče proizvajamo le toliko tkanin, kolikor imamo naročil in seveda kolikor smo glede na strojni park in sposobnost v stanju zagotoviti normalno kvaliteto. Pri drugi aii še slabši kvaliteti namreč nastaja izguba že pri proizvodnji in je dejansko tudi ni mogoče prodati.
Ker bodo ob zmanjšanju proizvodnje ustavljeni predvsem nerentabilni in slabši stroji, je mogoče pričakovati vpliv na boljši finančni rezultat kot sicer, kljub temu, da ostanejo režijski stroški podjetja kot celote skoraj nespremenjeni. Vendar bomo to dosegli samo pod pogojem, če bomo lahko zagotovili vsaj sedanji obseg proizvodnje s predhodnimi naročili. V nasprotnem primeru pa lahko pride do ponovnega zmanjšanja proizvodnje ali celo do začasne ustavitve obratovanja.
JS
2 ajdovski tekstilec
Sklepi organov upravljanja
V maju je imel delavski svet samo eno sejo: 6. po vrsti v letošnjem letu dne 18. maja in prvo ob sodelovanju novoizvoljene polovice članov delavskega sveta.
Upravni odbor je imel v maju dve seji: 18. maja še v starem sestavu, 29. maja pa se je sestal že novoizvoljeni upravni odbor.
Oba osrednja organa upravljanja sta se na prvih sejah po volitvah konstituirala, o čemer pišemo na drugem mestu. Poleg sklepov v zvezi s konstituiranjem sta oba organa sprejela še naslednje sklepe:
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA 6. seja dne 18. maja 1967.
1.	seja dne 29. maja 1967.
Na tej seji se je novoizvoljeni upravni odbor konstituiral. V zvezi s to točko se je razvila živahna razprava o delu podjetja in posameznih strokovnjakov, o odnosih med njimi in o izvajanju sprejetih sklepov upravnega odbora. U-pravni odbor je na koncu razprave sprejel sklepe o tem, da bodo odslej seje upravnega odbora vsak ponedeljek, da bo na vsaki seji podano poročilo o izvajanju sklepov zadnje seje (kot velja to za seje delavskega sveta) in da se na prihodnji seji odgovori na vsa vprašanja, ki so bila postavljena v razpravi.
G S
Z delavskih športnih iger
Delavski svet m
upravni odbor konstituirana
Predsednik DS je Drago Ergaver, predsednik UO pa Stane Bačar
Po svojem konstituiranju je delavski svet poslušal poročilo predsednika upravnega odbora o delu upravnega odbora in o delu podjetja v zadnjem letu, nakar je s sklepi razrešil prejšnji upravni odbor, imenoval komisijo za izvedbo volitev upravnega odbora in s tajnimi volitvami izvolil nov upravni odbor.
Nato je delavski svet obravnaval predlog o zmanjšanju proizvodnje tkanin v EE tkalnici zaradi nadaljnjega zastoja v prodaji tekstilnih izdelkov. Delavski svet je v tej zvezi sprejel predlog o zmanjšanju proizvodnje tkanin in zaradi tega tudi števila zajx>slenih v EE tkalnica in o uvedbi štiriizmenskega dela v previjalnici in sukalnici predilnice, kar naj bi bilo gospodarsko smotrno in bi prispevalo k reševanju zaposlitve delavcev, ki jim bo treba odpovedati delo v podjetju. Zaradi vse večjega zastoja tudi v prodaji preje pa ta rešitev za sedaj ne pride v poštev.
Na predlog komisije za nabavo, prodajo, oceno in likvidacijo osnovnih sredstev je delavski svet sprejel naslednje tri sklepe: o nabavi cisterne za gorilno olje, o likvidaciji 12 mehanskih statev in o prodaji prejšnje telefonske centrale.
Na koncu je delavski svet zaradi sedanjega težkega finančnega stanja sprejel sklep, da za nedoločen čas ne bo več obravnaval vlog za o-dobritev finančne pomoči.
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA 18. seja dne 18. maja 1967.
Na tej seji je upravni odbor sprejel sklep o tem, da se začne s 1. majem uporabljati skjep delavskega sveta o nagrajevanju trgovskih potnikov glede na prodane količine (določen promil od vrednosti prodanega blaga), s tem da v trimesečni mrtvi sezoni, ko prodaja skoraj miruje, prejemajo osebni dohodek v višini povprečja plansko normirane prodaje za en mesec in da te osebne dohodke, ko poteka prodaja normalno, poračunajo za razdobje enega leta.
Ob koncu seje je upravni odbor razpravljal še o merilih za odpovedovanje dela delavcem zaradi zmanjšanja proizvodnje v tkalnici. Zavzel je stališče, da je treba pri tem gledati na uspehe pri delu, vendar pa upoštevati tudi socialno stanje posameznih delavcev. S tem stališčem je naslednjega dne seznanil tudi delavski svet.
Delavski svet se je sestal z novoizvoljeno polovico svojih članov na prvo sejo po volitvah dne 18. maja 1967. Najprej se je konstituiral (potrditev mandatov novih članom, izvolitev predsednika in namestnika predsednika). V tej zvezi je sprejel sklepe o potrditvi poročila predsednika volilne komisije o pravilnosti volitev delavskega sveta, o imenovanju članov verifikacijske komisije, o potrditvi mandatov novoizvoljenih članov in o izvolitvi predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika.
Za novega predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Drago Ergaver, pomočnik vodje EE tkalnica, za njegovega namestnika pa Ivan Perhavec, ključavničar v pomožnih obratih.
Nato je delavski svet razrešil prejšnji upravni odbor, imenoval komisijo za izvedbo volitev novega in ga nato izvolil s tajnim glasovanjem.
Novi upravni odbor se je sestal na svojo prvo sejo dne 29. maja 1967. in se konstituiral. Za predsednika je ponovno izvolil Staneta Bačarja, mojstra v predpredilnici, za namestnika predsednika pa Emo Žunič, vodjo kontrolne službe.
V maju so se konstituirali tudi vsi sveti ekonomskih enot. Za predsednike posameznih svetov so bili izvoljeni:
v EE tkalnica — Vinko Ličen, v EE predilnici — Jože Škofič, v EE uprava — Ema Žunič, v EE pomožni obrati — Jože Rijavec,
v EE oplemenitilnica — Tone Kodrič
vvvvvvvvvvvvv
DOPISUJTE V AJDOVSKI TEKSTILEC!
A A A A A A A A A A A A A
Člani novega
upravnega
odbora
V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Stane Bačar, Elizabeta Kodrič, Stane Zorč, Franc Samec, Tone Kodrič, Ema žunič, Stane Hladnik in Marko Buda. Direktor je član upravnega odbora po svojem položaju.
Za namestnike članov upravnega odbora so bili izvoljeni: Zvone Kre-ševec, Anica Nevreden in Julka Čermelj.
Naša blagajna
vzajemne
pomoči
Pri naši sindikalni podružnici imamo sklad, v katerega prispevajo člani samopomoči redno vsak mesec določen denarni znesek, članov je skupno 184. Le-ti vplačujejo v sklad vzajemne pomoči povprečno po 5 N din na mesec, iz njega pa lahko dvignejo samopomoč le tisti člani delovne skupnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	član samopomoči postane lahko vsak član delovne skupnosti, ki je zaposlen pri nas najmanj 6 mesecev;
2.	član si lahko izposodi iz sklada le določeno višino denarnega zneska glede na vplačano višino mesečne vloge, n. pr. član, ki vplača mesečno 5 N din, lahko dvigne znesek do 600 N din;
3.	izposojen denar mora vrniti v enem letu;
4.	v nujnih primerih lahko dvigne samopomoč tudi takoj (v primeru smrti, nesreče v družini).
Želimo, da bi čimveč članov delovne skupnosti izrabilo to ugodnost. Ti zneski niso posebno visoki, vendar so marsikdaj dobrodošli, saj vam pomagajo mimo trenutnih težav in finančnih problemov, hkrati pa so ta posojila brezobrestna. Da bi se ta naš skupni sklad še povečal, želimo, da se včlani v samopomoč vsak član naše delovne skupnosti, ki je do danes s tem odlašal.
Sindikalna podružnica
V zadnjem času si je našo tovarno ogledalo več skupin šolarjev
Spoznavajmo svoje pravice in dolžnosti z dela
NAČINI IN POGOJI ZA PRENEHANJE DELA
Delavcu lahko preneha delo v delovni organizaciji samo na načine in ob pogojih, ki jih določa temeljni zakon o delovnih razmerjih. To pomeni, da delovna organizacija s svojimi splošnimi akti (statut, pravilniki) ne more določiti kakega drugega načina ali pogoja za prenehanje dela.
Naštejmo posamezne načine oziroma pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da delavcu preneha delo v podjetju:
Po volji delavca in neodvisno od volje delovne skupnosti:
—	z delavčevim izstopom iz delovne skupnosti z upoštevanjem odpovednega roka,
—	z delavčevim izstopom iz delovne skupnosti brez upoštevanja odpovednega roka — samovoljno prenehanje dela.
Po volji delavca in delovne skupnosti:
—	s sporazumom med delavcem in delovno skupnostjo
Po volji delovne skupnosti in proti volji delavca:
—	če se odpravi delovno mesto
—	če se trajneje zmanjša obseg dela oziroma poslovanja,
—	če se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela,
—	ko dopolni pokojninsko dobo 40 let (delavec) oziroma 35 let (delavka),
—	če se je začel postopek za odpravo ali prenehanje podjetja,
—	če je izključen iz podjetja,
—	če ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela,
Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti:
—	če ga pristojni organ socialnega zavarovanja spozna za trajno in popolnoma nezmožnega za delo,
—	če mu je po določbah zakona oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali kakšnega drugega 'rgana prepovedano opravljati delo na delovnem mestu, na ka-
tero je razporejen,
—	če je obsojen na zapor, daljši kot 3 mesece,
—	če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot 3 mesece,
—	če je postal invalid in more brez poklicne rehabilitacije delati na drugem ustreznem delovnem mestu, podjetje pa nima prostega takega delovnega mesta.
V	tem in naslednjih sestavkih bomo podrobneje opisali posamezne načine, vendar ne po vrsti, kot smo jih našteli, ampak po tem, kateri se pogosteje pojavljajo ali so trenutno aktualnejši. O samovoljnem prenehanju dela pa smo že pisali.
Zaradi zmanjšanja proizvodnje tkanin je bilo v zadnjem času največ prenehanj dela zaradi trajnejšega zmanjšanje obsega dela oziroma poslovanja, nekaj primerov prenehanja dela pa je bilo tudi zaradi odprave delovnih mest. Zato si bomo tokrat ogledali ta dva načina prenehanja dela.
Odprava delovnega mesta — enako pa tudi zmanjšanje števila delavcev na delovnem mestu — je lahko razlog za prenehanje dela, če je do odprave ali zmanjšanja števila delavcev na delovnem mestu prišlo zaradi izpopolnitve organizacije dela, izpopolnitve delovnega procesa in delovnih postopkov v delovni organizaciji ali če je delovno mesto odpravljeno zaradi poslovnega sodelovanja oziroma spojitve dveh ali več delovnih organizacij. To pomeni, da iz drugih razlogov ni mogoče odpraviti delovnega mesta. Toda tudi v tem primeru mora biti delovno mesto odpravljeno po enakem postopku, kot velja za njegovo ustanovitev. Po sedanji ureditvi je torej za odpravo delovnega mesta v podjetju potreben sklep delavskega sveta, ker edino ta organ delovna mesta tudi ustanavlja.
V	primeru odprave ali zmanjšanja števila delavcev na delovnem
mestu sme prenehati delo le delavcu, ki je delal na delovnem mestu, ki se odpravlja ali na katerem se zmanjšuje število delavcev. Pa tudi v tem primeru sme delovna skupnost (v našem podjetju je za to pristojna komisija za nastop in prenehanje dela) skleniti, da delavcu preneha delo le, če nima možnosti, da bi delavca razporedila na drugo ustrezno delovno mesto, ali če je delavec odklonil, da bi se uspo-
sobil za delo na drugem delovnem mestu, ki mu je bilo ponujeno.
Zmanjšanje obsega dela v delovni organizaciji je lahko razlog za prenehanje dela delavca, če se iz kakršnegakoli razloga trajneje zmanjša obseg dela. Sklep o takem zmanjšanju sprejme isti organ, ki je
pristojen za razširitev obsega dela. Zaradi zmanjšanja obsega dela se navadno ne zmanjša število zaposlenih samo na enem delovnem mestu, ampak na več delovnih mestih, ker je pač delovni proces povezan. Tako pri zmanjšanju proizvodnje tkanin ni prenehalo delo samo tkalkam, ampak tudi delavcem na drugih delovnih mestih.
Pri obravnavanju navedenih dveh načinov prenehanja dela je treba omeniti delavčevo pravico, da se vrne na delo v delovno organizacijo, če le-ta v enem letu ponovno vpelje delovno mesto oziroma vpelje podobno delovno mesto ali poveča število delavcev na delovnem
mestu, za katero delavec po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje zahteve. Po pravilniku o delovnih razmerjih našega podjetja mora kadrovska služba v takem primeru obvestiti delavca, ki mu je prenehalo delo, o njegovi možnosti za ponoven nastop dela.	Gš
Preurejanje prostorov za novo oplemenitilnico
Skrobilec
Sodelovanje samoupravljalcev
Na sejah samoupravnih organov lahko dosledno opažamo, da ostaja določeno število članov pasivnih in ob obravnavani problematiki neprizadetih. Iz opazovanja vsakdanjega življenja v posameznih delovnih e-notah pa lahko ugotavljamo nasprotno. Velikokrat vidimo, da napadamo najraje nekoga drugega in ne sebe. Osebna odgovornost pa naj ne bi veljala na splošno samo za vodilni kader in nekatere člane samoupravnih organov, ampak tudi za slehernega delavca samoupravljavca, v proizvodnji. Ne smemo misliti, da imamo kot upravljavci samo pravice in ne tudi dolžnosti. Na primer: član delavskega sveta glasuje za nek predlog in ko pride med delavce, ki ga vprašujejo, zakaj je bil predlog sprejet, jim ne ve odgovoriti, ker se je ob sami razpravi vse premalo zanimal. Dogodi se celo, da jim odgovori, da bodo sklepe že prebrali na oglasni deski ali v časopisu. Menimo, da tovrsten način ni tovariški in tak član si zares lahko očita, da je bil z zaupanjem izvoljen, da bo zastopal določeno skupino sodelavcev v najvišjem samoupravnem organu podjetja. Upravičeno se sprašujemo, kakšno korist ima delovna enota in delovna skup-
nost od člana, ki je sicer prisoten na seji, a je stalno tiho in ne pove niti svojega mnenja in stališč svojih sodelavcev. Ob tem bi lahko u-gotovili, da volimo v samoupravne organe pogosto take sodelavce, ki znajo kritizirati v sami delovni skupini, ne spregovorijo pa potem tam, kjer bi morali.
Z nanizanimi kritičnimi opombami bi želel poudariti in vplivati na to, da bi se vsi, ki sodelujejo v kateremkoli organu, potrudili, da bi bile seje bolj živahne. S tem mislimo, da bi misli in mnenja, ki jih izražamo, pomagala prečistiti in nakazati dobre in slabe strani obravnavanih problemov. Skupne uspehe in zadovoljstvo bomo dosegli samo takrat, ko bomo prenašali in govorili o morebitnih željah svojih sodelavcev, ki jih bomo zbrali že pred sejo in ko bomo utemeljeno rekli, da se mnenja na naših sejah zares »krešejo«. Dejstvo je eno: vsakogar mora zanimati bodočnost podjetja. Le odkrit odnos in vsem razumljiva skupna stališča do vseh stvari so jamstvo, da bomo premagali posamezne egoistične težnje in da bomo kot delovna skupnost vlagali sredstva in napore za dobro nas vseh.	EK
41 ajdovski tekstilec
KONTROLA KVALITETE TKANIN
Da bomo svoje tkanine lahko prodajali na domačem in tujem tržišču, jim moramo zagotoviti najboljšo kvaliteto.
Kvaliteta končnega izdelka — tkanine je odvisna že od kvalitete preje in pogojev, v katerih je bila tkanina tkana. S pravočasno in redno kontrolo se lahko že pred tkanjem izognemo marsikateri napaki, ki lahko nastane med fazami previjanja, snovanja, škrobljenja in vdevanja.
V	ta namen se občasno šteje število pretrgov posameznih prej pri snovanju; v škrobilnici se ugotavlja razlika v tčdnosti neškrobljene in škrobljene preje.
Med tkanjem je kvaliteta največ odvisna od same tkalke in stroja.
Za določanje kvalitete tkanin imamo posebne normative (JUS), ki so pri določenih vrstah tkanin veljavni za celo Jugoslavijo. Pri nas smo zaradi različnega namena uporabnosti tkanine razdelili v tri skupine: A, B in C.
A skupina — zajema enostavne flanelaste artikle, ki niso preveč zahtevni. Pri tej skupini se bonificirajo napake, ki so zelo vidne in kvarijo videz tkanine.
B skupina — zajema artikle, ki so namenjeni za izvoz (v glavnem surovi) in pa enostavnejše »domače« artikle. Ti artikli imajo gladko površno (niso kosmateni), zato so tudi napake bolj vidne kot na tkaninah iz A skupine. Na pravilno označevanje napak moramo posebno paziti pri tkaninah, ki so namenjene za izvoz.
V	tretji — C skupini pa so najzahtevnejši artikli, ki so namenjeni za domače tržišče — uporabni za lahko in težko konfekcijo (ženski plašči, obleke, kostimi, otroški plašči). Kvalitetne skupine
a)	Enostavni flanel. artikli: Elida, Fl. rjuhe, Fjord, Avala, Fauna, Toni, Jordan, Snežnik, Murka, Flamingo;
b)	Surovi izvozni in enostavni domači artikli: »850«, Mitja, Ren, Peter, Orion, Danica, Sanite, Evelin, Mojmir, Beli;
c)	Zahtevni domači artikli: Vojka, Vanda, Neva, Maruša.
Napake, ki se pojavljajo v tkanini, ločimo v dve skupini: velike in majhne. Velike, ki pomenijo izrez tkanine, se označujejo z zelenimi znaki, manjše pa z belimi.
K majhnim napakam štejemo: neenakomerno prejo, mešan volek do dolžine pet centimetrov, madeže, majhne goste oziroma redke proge, ne-poiskan votek, frotirajoči votek, večji zapredki itd.
K večjim napakam pa spadajo vse, ki so večje od že omenjenih, in raztrgana mesta v Ikanini, zelo vidni napačni vdevi, gnezda, manjkajoče osnovne in votkovne niti, izrazite zanke, odstopanje v barvi itd.
Po številu znakov se tkanini določi klasa: I., II. ali III. Preden določimo klaso, moramo vedeti tudi za uporabnost tkanine. Pri artiklih, ki so namenjeni za konfekcijo, je dovoljena ena napaka na osem metrov, pri drugih pa se lahko ponavlja na dolžino šestih metrov. V laboratoriju se preizkuša trdnost tkanine, ugotavlja se teža kvadratnega metra, teža tekočega metra, tkaninam se meri gostota, ugotavlja se Nm in odstotek skrčenja ter tkanja po osnovi in votku.
Trdnost tkanin se meri z dinamometrom. Preizkuša se 5 x 10 cm velika tkanina (5 poizkusov za trdnost osnove, pet za votek). Dina-mometer pokaže trdnost v kilogramih.
Teža tkanine: Da lahko ugotovimo težo kvadratnega metra izrežemo 5 kosov tkanine velikosti 10 x 10 cm. Vzorce stehtamo na tehtnici; iz povprečja dobljenih tež in širine tkanine dobimo težo tekočega metra.
Gostoto merimo s posebnim povečevalnim steklom — lupo (povečava : 10-krat). Dovoljeno odstopanje v gostoti je 5 %.
številka preje, iz katere je tkanina izdelana, sc določa s tehtanjem določene dolžine osnovnih in volkovih niti. Iz dolžine in teže dobimo Nm.
Skrčenje se ugotavlja na tkanini velikosti 50 x 50 cm. Tkanino kuhamo 10 minut v mehki vodi z dodatkom mila in sode. Ko se vzorca posušita pri sobni temperaturi, ju navlažimo in zlikamo. Iz povprečja dobljenih rezultatov izračunamo odstotek skrčenja.
Stkanje merimo v smeri votka in osnove. Na tkanini odmerimo poljubno dolžino (cca 25 cm). Izpuljene osnovne niti zravnamo i:i iz povprečja dobljenih dolžin dobimo odstotek sikanja.
S stalno kontrolo tkanin odkrivamo in odstranjujemo izvore pomanjkljive kakovosti, o-cenjujemo sposobnost tehnološkega procesa pri oplemenitenju tkanin ter skušamo držati kvaliteto na takem nivoju kot jo prepisujejo JUS standardi in zahtevajo naši kupci.
Z B
Maziva
za vzdrževanje strojev in organizacija mazanja
Temperaturo, pri kateri na površini olja nastane toliko gorljivih par, da se le-te pri približanju plamenu trenutno vnamejo, imenujemo plamenišče. Plamenišče moramo vsekakor razlikovati od gorišča. Go-rišče je tista stopnja temperature, pri kateri olje na površini po vžigu samo od sebe, brez prisotnosti kakršnegakoli plamena še dalje gori. Gorišče je v splošnem 40 do 50“ C višje od plamenišča.
Ti dve lastnosti sta pomembni za presojanje kakovosti oziroma uporabnosti olj, ki jih uporabljamo za mazanje pri visokih temperaturah, prav posebno pa za ocenjevanje kompresorskih in cilindrskih olj.
Nevtralizacijsko Število so včasih imenovali tudi kislinsko število. To število določa vsebino prostih mineralnih in organskih kislin v olju. To število podajamo v miligramih kalijevega hidroksida, ki je potreben za nevtralizacijo 1 grama olja.
N.	pr. podatek Nš 0.5 mg KOH/g pomeni, da potrebujemo za nevtralizacijo vseh kislin, ki so v 1 g olja,
O,	5 mg kalijevega hidroksida.
Nevtralizacijsko število je podatek, Iz katerega moremo sklepati na postaranost, še bolje izrabljenost bij. Poznano je, da š staranjem narašča vsebina kislin v olju. Nič več dopustna zgornja meja je približno 1,5 mg KOH/g, v izjemnih primerih celo 3,0 mg KOH/g. To število je
izredno primerno za presojo izrabljenosti čistih mineralnih olj brez dodatkov. Za nekatere vrste sodobnih olj s posebnimi kemičnimi dodatki za povečanje odpornosti proti visokim pritiskom in podobno pa je ta vrednost povsem izgubila pomen za oceno izrabljenosti olja.
Poznano je, da se pri ohlajevanju povečuje viskoznost olja, dokler ne postane tako gosto, da več ne teče. Razen tega se pri nekaterih oljih z ohlajevanjem začne izločevati kristalni parafin, ki povzroči strjevanje olja. Temperaturo, pri kateri se gladina olja v epruveti, če le to nagnemo za 45°, v 10 sekundah ne vrne v vodoravno lego, imenujemo strdišče olja.
Strdišče je zelo važen podatek, kadar gre za mazanje naprav in strojev, ki v zimskih mesecih obratujejo pod vplivom nizkih zunanjih temperatur. Olja s previsokim str-diščem utegnejo v omejenih pogojih obratovanja povzročati določene
V prejšnjem mesecu je prenehala delati v podjetju sodelavka našega lista Marinka Llpovšek-Cemetova, ki je vedno rade volje poskrbela za zabavne risbice in naše bralke v podobi in besedi seznanjala z novostmi iz mode.
Uredniški odbor se tovarišici Marinki lepo zahvaljuje za njeno pomoč ob prvih korakih našega lista in jo hkrati vabi, da se še kdaj oglasi s kakim prispevkom.
težave ali celo poškodbe. Oljem lahko strdišče tudi umetno znižujemo z dodajanjem posebnih dodatkov.
Načeloma delimo masti po dveh vidikih:
—	po konzistenci ali trdoti,
—	po vrsti mila, iz katerega so izdelane.
Merilo konzistence ali trdote masti je penetracija ali prodiranje. Merimo jo s posebno pripravo, imenovano penometer tako, da pustimo stožec, točno predpisane oblike in teže, 5 sekund prodirati v vzorec masti temperature 25" C. Globina prodiranja stožca, ki jo izrazimo z desetinkami milimetra, je penetracija masti.
Glede na penetracijo so masti po konzistenci razdeljene v sedem skupin, ki so označene s penetracijski-mi števili od 0 do 6..
Penetracij število	Penetracij, masti pri 25° C	Konzist. ali trdota masti
0	355—385	poltekoča
1	310—340	zelo mehka
2	365—295	mehka
3	220—250	srednje trdote
4	175—205	trda
5	130—160	zelo trda
6	85—115	trdota briketa
(se nadaljuje) MŽ
NAŠE DELO IN ODMOR
Zato, da se bomo laže lotili razlage ustreznosti preživljanja odmorov v naši delovni skupnosti, moramo spregovoriti nekaj besed o učinkovitosti odmorov za delavce nasploh.
Dobro vemo, da nam delo lahko pomaga, da ostajamo zdravi in odporni, v določenih delovnih okoliščinah pa delo izčrpava človeka in vodi k skrajšanju delovne in življenjske dobe. Vsak dan lahko opazujemo, kako zahtevajo tudi dela v tovarni standardizirane delovne postopke, gibi se ponavljajo in postajajo dolgočasni. Neizprosni ritem sodobnega življenja povzroča poleg telesne preutrujenosti tudi živčno izčrpanost. Samoobramba človekovega organizma proti vsemu temu je utrujenost in odpor proti nadaljevanju določenega dela. Med pomembnimi čini-telji boja proti utrujenosti je poleg dobrih delovnih pogojev zlasti odmor.
Posebno vprašanje pri odmorih je, ali naj jih delavec preživlja aktivno ali pasivno, to je, ali
Nesreče pri delu
V	mesecu maju smo imeli tri nove nesreče: dve sta se zgodili neposredno pri delu, ena pa na poti na delo. Prva nesreča pri delu se je zgodila v EE predilnica, dru.ga pa ponovno v EE pomožni obrati.
Delavka B C je odvijala pramen z valjčka na česalnem stroju. Pri tem je zanemarila varstveni predpis, ki določa, da delavka ne sme čistiti valjčkov s prosto roko, ko je stroj v pogonu. Posledica tega je bila, da ji je česalo poškodovalo prst na desni roki. Delavka je bila odsotna z dela 13 delovnih dni.
Delavec E S je obdeloval kovinski predmet in mu je med delom odletel opilek v desno oko. Za obdelavo podobnih predmetov nimamo varstvenega predpisa, da bi moral delavec nositi med delom zaščitna očala. Delavec je bil odsoten z dela le 1 delovni dan.
Delavka S K je pri vstopu v avtobus dala roko med vrata avtobusa. Drugi sopotnik je iznenada zaprl vrata in ji z njimi stisnil prste na roki. Delavka je bila odsotna z dela 9 delovnih dni.
V	maju je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih skupno 45 delovnih dni. V številu izgubljenih delovnih dni sta všteti tudi podaljšani odsotnosti z dela iz prejšnjega meseca.
naj se med odmorom razgiba ali naj miruje (počiva). Seveda je odgovor za vsako vrsto dela drugačen. Pri fizično zares težkih delih naj delavec med odmorom počiva. Nekaj drugega je pri lahkih enoličnih delih, zlasti še, če poteka delo, sede, kjer je seveda nujen aktivni odmor. Večkrat lahko slišimo za napačno prepričanje ljudi, češ da je tako sproščanje organizma monotonosti in drugih psihičnih obremenitev, ki vračajo sicer človeku energijo in voljo do dela, potrebno le tistim, ki fizično veliko ne delajo, torej »onim iz pisarn«.
To še zdaleč ni res! Tovrstna rekreacija med delovnim odmorom je potrebna vsem. Posebno tisti delavec, ki dela pod vplivom povišane temperature, vir,ge, prahu, ropota še prav posebno potrebuje sonce, igre na prostem, sprehod po tovarniškem dvorišču ali kaj -podobnega.
Kako pa je s preživljanjem odmorov pri nas?
Splošno lahko rečemo, da je glavni delovni odmor pri nas pomanjkljivo organiziran in zato nesmotrno izkoriščen. Na jasnem smo si lahko, da povprečno četrturno čakanje na malico v tovarniški okrepčevalnici nima svojega namena. Tak odmor ni nikakršna sprostitev, če mora delavec več kot polovico časa, ki je namenjen odmoru, čakati v vrsti ter na hitro in pogosto na neustreznem mestu (na žalost nemalokrat ob strojih in zaprtih delovnih prostorih) pospraviti malico in hiteti nazaj na delovno mesto. Vsakdo bi se moral zavedati, da se delovna sposobnost mnogo hitreje vrne s pravilno izbrano obliko preživljanja odmora, od aktivnega (igrami z žogo, gibanjem, telesnimi vajami) do pasivnega odmora (posedanje, ležanje), vendar ne v neposrednem delovnem okolju, ampak v tovarniški okrepčevalnici ali pa na lepo urejenem tovarniškem dvorišču.	E K
VRSTE
(1. nadaljevanje)
Tokrat nadaljujemo opis preostalih vrst tkanin, ki jih uporabljamo za perilo:
šantung je navadno barvan v svetlejših tonih in se uporablja v iste namene kot popelin. Za šantung je značilen debelejši in neenakomerni volek. Tkejo ga kot svileno in bombažno tkanino pod imeni šantung, tusah in honan. Vsa ta imena so imena negojenih — divjih — sviloprejnih gosenic, ki izločajo neenakomerno svileno nit.
Širina tkanine je 80 — 90 cm.
Preja v osnovi je navadno česana bombažna preja Nm 50 — 70. v votku pa šantung preja Nm 20 — 40.
Panama je zelo mehka in porozna tkanina za pilotne srajce, bluze in obleke v panama vezavi. Skoraj vedno je mercirizirana in beljena ter barvana s stalnimi barvili.
Širina tkanine je 80 — 90 cm. preja Nm 50 — 70, v votku pa šantung preja
Batist tkejo v bombažni, laneni in volneni kvaliteti. Najbolj poznan je bombažni batist kot tanko, beljeno in mercirizirano platno, ki je včasih barvano v svetlih tonih ali pa potiskano z malimi svetličnimi vzorci in se uporablja največ za žensko spodnje perilo. Laneni batist je iz tanke česane lanene preje in ga prav tako uporabljajo za perilo pa tudi za ročna dela.
širina balista je 80 cm.
Preja je kardirana ali za boljše vrste tudi česana Nm 50 — 60.
Sifon je batistu podobno platno, le da je nekoliko močnejše in bolj škrobljcno ter uporabno tudi za posteljno perilo.
Flanela je mehka in topla tkanina, ki je na obeh straneh kosmatena in sc uporablja za zimsko moško, žensko in otroško perilo. Tkana je v platnu, kepru ali večrednem kepru, enobarvna, progasta ali karirana v pestrih vzorcih.
Volnena flanela je tkana iz mehke mikane ah česane volnene preje in jo uporabljajo za obleke in podloge pri športnih jopičih in plaščih.
Molton je težja flanela, tkana v platneni ali keprovi vezavi, včasih je tkana tudi z dvocilin-drsko bombažno ali volneno prejo z dvojnim
Vse tri slike prikazujejo pravilne oblike preživljanja odmorov v naši delovni skupnosti
TKANIN
volkom in ga uporabljajo za tople podloge in podobno.
Širina flanele je 75 do 80 cm.
Preja za osnovo je navadno Nm 34, za težje flanele pa tudi sukanec Nm 40/2. Pri flaneli votek kosmatimo in mora zato biti zelo mehko vita preja, n. pr. Nm 30/ flanelasto vitje.
Turing je zelo cenjena, navadno karirana tkanina za turistovske in športne srajce. Tkan je v platneni vezavi in redki nastavi, da je tkanina čimbolj porozna.
Širina blaga je 80 cm.
Preja je navadno melirani sukanec Nm 50/3 ali 60/3, pri slabših vrstah tudi Nm 50/2 v o-snovi in votku; včasih pa celo kar enojna preja v votku.
Barhent se uporablja za iste namene kot flanela, le da je trpežnejši, ker je kosmaten samo na hrbtni strani. Tkemo ga tudi bolj v osnovnih vezavah, da je na lični strani v efektu osnova, ki je močnejša od votka; votek pa je v efektu na hrbtni strani, da ga laže kosmatimo.
Širina blaga je 80 cm.
Tke se iz iste preje kot flanela.
Gradi barhent je gradlu podobno bombažno blago, le da je na hrbtni strani kosmateno. U-porablja se v zimskem času za moške spodnje hlače, mesarske jopiče in podobno.
Grad! je močna bombažna tkanina za bele laboratorijske plašče, progaste bolniške plašče, za mesarske jopiče in podobno. Temno barvani gradi se uporablja tudi za delovne obleke v tovarnah in raznih delavnicah. Tkan je v vezavi keper in v ribjem kepru.
Širina ,gradla je 80 do 140 cm.
Preja za osnovo in votek je Nm 34/2 ali Nm 40/2, v slabših vrstah gradla uporabljamo tudi enojno prejo.
Kalmuk, imenovan tudi beli ber ali molton je dvojna (dubl) flanela. Tkan je z raznobarvno lidno in hrbtno stranjo ali v vezavnih vzorcih menjaje z dvojnim raznobarvnim votkom. Uporablja se za jutranje moške in ženske halje, otroške odeje, za podloge pri likanju in dr. Tke se V višini 80, 120 in 140 cm. Preja za osnovo je bombažni sukanec Nm 34/2 ali 40/2, ali celo 34/1, votek pa je mehko vita bombažna preja Nm 14 do Nm 20.	PD
IZ ŽIVLJENJA KOLEKTIVA
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Pri ocenjevanju delavskih športnih iger v Ajdovščini, moramo že takoj na začetku pohvaliti organizatorja: občinski sindikalni svet in občinski odbor za telesno kulturo. Pohvaliti zato, ker smo po dolgoletnem mrtvilu v Ajdovščini spet doživeli mesec razgibanega športnega življenja. Res je, da je težko vsa tekmovanja ocenjevati s športne plati, ker so bila to tekmovanja sindikalnih podružnic in so bili tudi uspehi in rezultati precej »sindikalni«, vendar so svoj cilj gotovo dosegla. Cilj pa je bil vzbuditi že pozabljeno veselje do športnih tekmovanj in veselje do telesne kulture.
Športne igre so bile dobro organizirane. Tekmovanja po posameznih panogah so tekla po določenem razporedu brez zapletljajev. Morda so bili sodniki ob določenih trenutkih glede ia kvaliteto tekmovalcev malce prestrogi, vendar objektivni.
Sindikalna podružnica naše tovarne je prijavila ekipe za vse discipline, ki so bile na programu: lahko pripomnimo, da od vseh v < b-čini. edina. K temu nas je vodila misel na cilj iger: množičnost in veselje do tekmovanj.
Razen kegljačev so se vsi naši tekmovalci premalo pripravljali. Morda so imeli vodje posameznih ekip preveč samozavesti, ki pa se je med tekmovanjem grdo maščevala. Težko je bilo izbrati ekipe, ker je v tovarni sorazmerno malo moške delovne sile in so morali nekateri tekmovalci tekati z ene tekme na drugo. Za vse ekipe pa velja, da so se premalo pripravljale in da so tekmovalci premalo resno vzeli tekmovanje. Precej tekem smo izgubili zaradi slabih živcev nekaterih tekmovalcev in zaradi prepirov. Vendar se mi zdi, da vsega ne bi bilo, če bi tekmovalci pred nastopom tekmovanj več trenirali in se tako med seboj bolj spoznali. Vendar je že tako, da so druge strani bolj važne in smo si mislili, da bo šlo tudi brez treningov. Pa ni šlo.
Na splošno lahko rečemo, da smo zadovoljni, ker smo nastopili v vseh tekmovanjih, da pa smo po posameznih disciplinah dosegli precej slabše uvrstitve, kot smo jih pričakovali in kot
bi jih glede na moč posamezne ekipe tudi lahko dosegli. No, pa poglejmo, kako smo se odrezali po posameznih disciplinah. Pri tem moramo še pripomniti, da so nastopali v tekmovanju tudi pripadniki JLA s svojimi ekipamd, vendar izven konkurence in se zato rezultati, doseženi z. njimi, ne upoštevajo.
Namizni tenis: Tu smo v slabi konkurenci dosegli prvo mesto, kar je nedvomno lep uspeh Bogdana Čuka in Miloša Rušta, ki sta nas zastopala v tej disciplini.
Balinanje: Že takoj na začetku moram reči: »Bravo, balinarji!« V izredno hudi konkurenci doseči prvo in tretje mesto je res izreden uspeh, vreden pohvale. Zanimivo je, da je prvo mesto dosegla naša druga ekipa, v kateri so bili: Miloš Rušt, Stanko Hladnik, Stano Bačar I in Emil Peljhan. Vredna gledanja je bila njihova finalna tekma z ekipo »Mlinotesta«, ki je bila favorit, a so jih naši z lepo igro vseeno premagali. Pri tem srečanju je bilo na igrišču na vrtu »Primorja« najbolj »vroče«, največ navijanja in največ gledalcev. Naša prva ekipa, v kateri so tekmovali: Alojz Krapcnc, Marijan Kalin, Stane Gorup in Cveto Božič je nastopila drugi dan tekmovanja nekompletno in je kljub temu dosegla tretje mesto.
Kegljanje: Tudi v kegljanju sta nastopili dve ekipi. Prva ekipa je dosegla drugo mesto, druga pa predzadnje mesto. Prva ekipa se je enakovredno borila z ekipo »Lipe« za prvo mesto, toda en izredno slab set je odločil. V prvi ekipi so bili: Stano Hladnik, Stane Zorč, Jože Škofič, Edo Makovec, Zvonko Posavac, Ivo Bat (Franc VVeingerl). V drugi ekipi pa: Milan Pečenko, Ivan Perhavec, Cveto Božič, Miloš Rušt, Mirko Žunič in Stano Bačar II.
ga igralca se pa v ekipi, ki je praktično brez rezerve, zelo pozna. Igrali so: Maks Čermelj, Franc Furlan, Valentin Bratina, Drago Ergaver, Lino Kodrič, Leon Hrovatin, Bogomir Batagelj, Martin Štor in Zvonko Posavac.
Vlečenje vrvi:
Ekipa v vlečenju vrvi je nastopila oslabljena. V borbi z »Mlinotestom« ji tako res ni očitati, če je izgubila. Tekmovalo — vleklo je šest članov izbrane ekipe in dva »gledalca«: člani ekipe: Roman Likar, Jože Pahor, Milan Blaško, Dušan Stefanovič, Bernard Brecelj, Stano Fakuč in »gledalca«, ki sta »vskočila«: Valentin Bratina in Ivan Perhavec v »japonkah«. Dejstvo je, da je ekipa »Mlinotesta« izredno močna, a vendar sta tudi pomanjkanje skupnih vaj in nekompletnost ekipe dokaj pripomogla k temu, da so bili naši za »mlinarje« lahek plen. No, v občinskem merilu je ekipa tretja, čemur tudi ni kaj reči.
Tek v vrečah: Osvojeno tretje mesto ni tako slabo, čeprav bi bilo lahko tudi bolje, če upoštevamo, da konkurenca ni bila huda. Tekmovali so: Martin Murn, Egon Ergaver in Valentin Bratina. Med posamezniki je zmagal Valentin Bratina, ekipno pa je bila ekipa tretja.
Mali nogomet: Lahko rečemo, da smo pričakovali od ekipe: Miloš Rušt, Valentin Bratina, Vladimir Stibilj, Tomaž Brecelj, Ivan Perhavec, Maks Čermelj, Zvonko Posavac in Evgen Ergaver več kot četrto mesto. Vendar so slabi živci odigrali odločilno vlogo, saj je sodnik v vsaki tekmi poslal najmanj enega od naših za nekaj minut na »hladno«.
šah: O tem lahko kaj malo pišem. Odigrali so eno srečanje — izgubili in to je bil zanje konec. Sam sistem tekmovanja na izpadanje se mi za šah ne zdi pravilen. Bolj realno bi bilo, če bi igrale ekipe med seboj vsaka z vsako. Tudi od šahovske ekipe (Ignac Nadižar, Stane Zorč, Silvo Kovšca in Jože Petre) smo več pričakovali.
Streljanje: V streljanju je ekipa v sestavi Stano Bačar II, Jože Petre, Zvone Kreševec, Jože Petrič in Vojko Stegovec dosegla tretje mesto, kar ustreza njeni realni moči.
Odbojka: Tretje mesto v odbojki je za ekipo, v kateri so igrali Stanc Zorč, Mirko Žunič, Lino Kodrič, Drago Ergaver, Jože Petre, Silvo Kovšca, Filip Čopič in Stane Bačar II vsekakor neuspeh, čeprav upoštevamo, da ekipa niti enkrat ni igrala v najmočnejši sestavi.
Rokomet: Ekipa je dosegla tretje mesto, kar pa lahko ocenjujemo glede na njeno moč, kot neuspeh. Verjetno bi dosegla boljše mesto, če bi nastopila v vseh srečanjih v najmočnejši sestavi. Odsotnost enega dobre-
Tako torej, sindikalne športne igre so za nami. Bilo je precej lepih srečanj, veselih in žalostnih uric, a vendar naj na koncu velja: lakih tekmovanj si še želimo. Vsem, ki so nas zastopali v posameznih disciplinah, pa pohvala.
SB
»Mali« nogometaši
Tekmovalec naše balinarske ekipe
Odbojkarji
PRIŠLI
ODŠLI
Rokometaši
V mesecu maju so se zaposlili pri nas:
Petar Brdar, trgovski potnik,
Bojan Zorc, trgovski potnik
. . . prenehali pa so delati:
Doroteja Bajec, Marija Batagelj, Joža Batagelj, Milena Bizjak, Ernesta Bajc, Nada Benko, Dragica Beltram, Ivanka Birsa, Matija, Brecelj, Iranc Bratina, Jožka Černigoj. Frida Černe, Dora Černigoj, Simon Čermelj, Vladimir Čeho-
vin, Neva Furlan II, Sonja Hvala, Majda Ipavec, Marija Kobal, Helena Kompara, Franc Kante, Marinka Lipovšek, Ivanka Lemut, Ana Lozar, Nada Lavrenčič, Božena Mozetič, Zora Možina, Jože Marc, Zvonko Posavac, Pavla Rusija, Venceslav Rupnik, Helena Stibilj, Helena Strancar, Mara štrukelj, Zdenka Trošt, Vlasta Vodopivec, Stanko Valič, Angela Vidmar, Magda Volk, Ida Vidmar, Ana Volk, Marta Žvokelj.
Stanje zaposlenih na dan 31. maja 1967:
581 žena, 236 moških — skupaj 817 delavcev.
m—mm— ajdovski tekstilec 7
Zanimivosti
Sonce je vir zdravja
Povsem razumljivo se nam zdi, da takoj, ko sonce posije malo močneje, že hitimo v naravo — na morje in v gore ter izpostavimo svoje telo delovanju sončnih žarkov. Posebno ljudje, ki preživijo vse delovne dni v zaprtih prostorih, bi se radi v prostem času naužili sonca. V tem dostikrat pretiravajo in se vračajo z nedeljskih izletov in letnih dopustov vsi nejevoljni zaradi tega, ker se jim je sonce maščevalo za njihovo požrešnost.
Človek nima v koži nobenih regulatorjev, ki bi ga opozorili, kdaj ima sonca dovolj. Sele po nekaj urah mu koža pordeči — na njej se napravi opeklina prve stopnje, nastala pod vplivom ultravijoličnega dela sončnih žarkov. Ce je bilo sončenje močnejše, so tudi posledice na koži hujše: pokažejo se mehurji, značilni za o-pekline druge stopnje. Razen znakov na koži pa se pojavi še zvišana telesna temperatura in celo bruhanje. Kasneje prehaja rdečica kože v pig-mentacijo (pomnoži se količina temnejšega kožnega barvila, da postane koža rjava).
Preveč vnetemu uživalcu sonca še nasvet za prvo pomoč: na kožo, ki je samo pordela, je koristno namazati jajčni beljak, ki preprečuje nastajanje mehurjev. Koža, na kateri pa so mehurji že nastali, spada v zdravniško oskrbo in je raje ne mažimo z nobenimi mažami, da ne bo prišlo do okužbe.
Da se izognemo takim neljubim presenečanjem, je prav, da smo na začetku sezone sončenja previdni in zmerni. S tem, da se izpostavljamo soncu za malo časa, dosežemo, da se koža soncu »privadi«, da se v njej po rahli rdečici ustvari vedno več barvila in postaja tako bolj odporna proti sončnim žarkom. Postopoma se čas sončenja lahko povečuje brez vsake nevarnosti.
Ne poznamo nobenih enotnih meril, ki bi predpisovala, kako naj reguliramo čas sončenja. Vpliv sončnih žarkov je namreč zelo odvisen od količine barvila, ki je značilna za posameznega človeka. Poudariti pa moramo: tudi v oblačnem vremenu je v zraku veliko ultravijoličnih žarkov in moramo s tem računati pri odmeri dolžine sončenja.
Razen ugodnega delovanja na kožo imajo sončni žarki še druge učinke: pomagajo pri zdravljenju raznih kožnih obolenj, tuberkuloze
kosti in sklepov, zvišujejo krvno barvilo v krvi in ugodno vplivajo na nastajanje kalcija v kosteh (zato je posebno priporočljivo sončenje dojenčkov). Ne smejo pa se sončiti zlasti bolniki z visokim krvnim pritiskom, bolniki s tuberkulozo pljuč in nekaterimi drugimi pljučnimi boleznimi ter zelo izčrpani ljudje.
Za konec: sonce krepi odpornost človeka in mu pomeni zdravilo, vendar, kot pravi ljudska modrost, z ničemer ne gre pretiravati.
MK
Vsako
naše dejanje ni v veselje našemu otroku
Vživimo se v vloge roditeljev, saj zavzemajo le-te precejšnji del našega prostega časa. Mogoče vam bodo občasne misli o odnosih med vami in vašimi otroci v pomoč pri težavnem vzgojnem delu. Do tega me je privedlo pritoževanje roditeljev, da ne poznajo dovolj svojih otrok in da postopajo na nepremišljen način, ko ukrepajo. Res je otrokov notranji svet zapleten in je njegova vzgoja v srečnega in koristnega odraslega človeka zahtevna. Res je tudi, da vsega po zdravem razumu in osebnih izkušnjah ne moremo vedeti. Zato potrebujemo pojasnila, napotke in priporočila. Vendar pa vedo starši mnogo več o otrokovih potrebah in zahtevah, kot pa vsakodnevno upoštevajo in naredijo. Razlog za to so pa naše tekoče osebne težave, ki nas spremljajo z dela v tovarni domov in obratno. Ko smo sami prizadeti, vznemirjeni, jezni ali utrujeni, storimo navadno vse tisto, kar bi umirjeni koristneje izpeljali. Tokrat zato tale nasvet: pazimo nase vselej, ko bi najraje vse, kar vemo, pozabili in bi v svoji čustveni stiski lahko zagrešili nerodnosti, ki bi bile našemu otroku v škodo že tedaj ali kasneje.
EK
Poživilne lastnosti kave so odkrili okoli leta 1250. Tedaj so mohamedanski menihi iz samostana Ghebel Abor v Arabiji opazili, da postanejo njihove kozice, ki so se pasle okoli samostana, bolj živahne, če smukajo plodove nekega grmovja. Še sami so poskusili žvečiti zelene jagode teh grmičev. Ko so se prepričali o enakem učinku, so se začeli z zrnci krepčati za dolge ure molitve.
Statistika, izdelana po podatkih nogometnih tekem, je pokazala, koliko pretečejo med tekmo posamezni člani moštev: srednji napadalec in krilci po 8 kilometrov, krila in zveze po 10 kilometrov, srednji krilec 5 kilometrov, branilci 12 kilometrov. — Sodnik si nabere med tekmo povprečno po 10 kilometrov poti.
Svizci, ki žive v Alpah, prespijo v zimskem spanju 7 do 8 mesecev. Ta čas jim pade srčni utrip z 80 na 4 v minuti, sapo vdihnejo le enkrat na 5 minut (sicer dihnejo 30-krat v minuti), temperatura pa jim zdrkne na 2 stopinji Celzija.
»Nakovance« v ušesu je edina kost človeškega telesa, ki ne raste in ni ob smrti človeka nič večjega kot je bila ob njegovem rojstvu.
Pekoče dlačice na listih koprive so pravo čudo narave: na vrhu imajo glavico, ki se ob najmanjšem dotiku odkrhne, dlačica pa se z ostro konico zadere v kožo in izcedi v ranico jedek sok, ki povzroča neprijeten srbež.
Železnico so ljudje poznali pred parno lokomotivo. Prvi vlak je namreč redno vozil po tračnicah med angleškima mestoma Cardiff in Mer-thyr Tyofile (18 km) že leta 1795, le da so ga vlekli — konji.
POPRAVKI
Tudi v zadnji številki Tekstilca je nastalo nekaj tiskarskih napak. Popravljamo le tri največje:
—	na 4. strani se mora naslov pravilno glasiti »številčenje preje« in ne »številične preje«;
—	na 5. strani je seznam prostih sobot oz. drugih prostih dni za eno vrstico prenizko;
—	na 6. strani sta zamenjana podnaslova pri fotografijah volišč uprave in oplemenitilnice.
V eni izmed prihodnjih številk Tekstilca bomo našim bralcem pojasnili, kako se pri tiskanju poigrava tiskarski škrat in povzroča napake.
IZLET NA NANOS
Skoraj leto dni so obratovodja, nadmojstra, mojstri, podmojstri, valjčkar in jermenar v predilnici zbirali denar za skupen izlet. Petsto din na mesec se lahko odtrže in malo po malo se denar nabere. Tako so imeli v skupni blagajni maja meseca že toliko denarja, da so sklenili, da ga je treba porabiti in:
Na sestanku skupnem so sklenili, da sredstva bodo porabili, sprejeli so enoten sklep, da v soboto gredo na izlet.
Sklenili iti so v planine, ker tam nervoza hitro mine, tam gor je čist planinski zrak, ki si od nas želi ga vsak.
Odločili so se, da gredo na Nanos. Do Podnanosa z avtobusom in nato do Vojkove koče peš. Nekateri so ob tem sklepu sicer mencali, ker so se bali dolge in strme poti, vendar naravnost reči si tega ni upal nihče. Seznam jedil in pijač je obetal, da žejen in lačen ne bo nobeden.
Zdi se mi, da se že dolgo ni nihče iz predilnice tako žalostno oziral v nebo kot tiste dni pred izletom. Sla-
bo vreme z dežjem je obetalo kaj klavrno zabavo. No, sobotno jutro je prišlo. Zjutraj je sicer še kazalo precej žalostno, ker je bilo »precej oblačno z delno sončnostjo«, vendar, ker je »škatla« vztrajno trdila, da bo lepo vreme, je bilo na avtobusni postaji že pol ure pred odhodom avtobusa vse živo. Delavke, ki so odhajale v soboto zjutraj z nočne izmene, so začudeno gledale, kaj pomeni ta »mojstrski« naval. Za vožnjo od Ajdovščine do Podnanosa lahko povemo le to, da se je sprevodniku zdelo zelo čudno, ker so potniki kar naprej gledali skozi okna in stegovali vratove, da vidijo, kakšno vreme se kuha na glavi Pleše.
Pri Drejčku v Podnanosu je bil zbor in razpored: hrana in pijače v avtomobile in s kuharjem naprej! Ti so imeli nalogo na vrhu pripraviti malico, da ne bi kdo obnemogel. Motoristi so šli naprej kot izvidnice, glavnina — pešadija pa po stezah proti vrhu.
Na čelu Milan je korakal, čez karanje je Jože skakal, za njim korake Vinko mešal, na začelju Stane skoraj pešal.
Tempo hoje je bil zelo hiter, vendar nihče ni hotel popustiti in posledica: na vrh so prišli vsi preznojeni in utrujeni, a vendar vsi dobre volje. Tudi vreme se je zboljšalo in razpoloženje je bilo izredno dobro.
Kmalu za vrhom sta Jurij in Dušan že čakala s pripravljeno malico. Kako sladko se je bilo vsesti ter malo pojesti in popiti. Kar odtrgati se ni dalo iz prijetne sence, ki jo je dajal košat hrast. Seveda je tudi dobro vince iz Podnanosa pomagalo k razpoloženju.
Po odmoru so se težko otovorjeni odpravili proti cilju: Vojkovi koči. Po položnih planinskih pašnikih, posejanih z lepim planinskim cvetjem, jih je pot vodila mimo starodavne cerkvice proti modernemu televizijskemu stolpu. Na jasi pod stolpom in Vojkovo kočo je bil tabor. Kmalu je veselo prasketal ogenj.
Kot za stavo Jurij ogenj podtika, Stano na palice ražnjiče natika,
Jože tam čebulo reže, v koči oskrbnica streže;
Dušan čevapčiče peče,
Cveto v koči karte meče; vesela družba vino pije na vse to skupaj sonce sije.
Dušan je pripravil tako dobre čevapčiče, da so kar sproti zmanjkovali. Bilo je vsega dovolj: jedače,
pijače, smeha, dobre volje, lepih razgledov in pogovorov. Tudi oddajnik so si ogledali. Tako je v prijetnem razpoloženju minil popoldan in treba se je bilo odpraviti proti domu. še skupna slika ob televizij, skem oddajniku in — odhod: nekateri po strmi poti na Razdrto, drugi pa proti Podnanosu. Ker je družbica za Razdrto zamudila avtobus, je bilo treba do Podnanosa peš — po asfaltni cesti, drugi pa:
Družba vesela v popoldanski uri navzdol proti domu pojoč jo odkuri, po poti navzdol se pa nekaj zgodi, kar je resnično, a smešno se zdi.
Ves dan nekateri so v družbi mencali, kje bi mi rožic planinskih nabrali, to vse je že drugim sumljivo postalo, a skrito na koncu le ni ostalo.
Ko Silvo pod grmom je rože odkril, skrivnost je med njimi nekdo le razkril: ker se svoje je žene marsikdo bal, zato je kot koza tam šmarnice bral.
Bal se je, da doma jo bo skupil, upal je, da se bo s šopkom odkupil.
Na vrhu je zmanjkalo poguma za pešačenje in vsa vozila so bila do zadnjega mesta zasedena. Samo dva junaka sta jo ubrala peš v Podnanos in prišla prej kot avtomobili.
Pri Drejčku v Podnanosu še malo čaja in kave, še nekaj kozarčkov, polurno obujanje spominov in potem domov.
Bilo je vse lepo! »Se bomo šli«, so skupno sklenili, ko so si v Podnanosu zaželeli lahko noč in se odpeljali vsak proti svojemu domu.
SB
vsega fta fnafan za vse
Gašenje s penami
Požare največkrat gasimo z vodo. Gašenje z vodo je osnovano na dejstvu, da ima voda veliko izparilno toploto, zato odvzema gorečemu predmetu veliko toplote. Ko se predmet ohladi pod temperaturo vnetišča, je nevarnost odstranjena. Pri gašenju z vodo nastane para, ki odriva od gorečega predmeta za gorenje potreben zrak. Se bolj učinkovito kot s curkom vode gasimo z drobno razpršeno vodo, ker ima razpršena voda veliko večjo površino kot polni curek. Voda pa ima te slabe lastnosti, da zaradi namočenega blaga povzroči lahko večjo škodo.
Z vodo tudi ne moremo gasiti, če se vnamejo organske tekočine, ki so specifično lažje od vode. Na primer, če se vname rezervoar z nafto odleti po navadi zaradi eksplozije plinov nad površjem nafte najprej pokrov rezervoarja. Nato udari iz rezervoarja plamen.
Ce bi tak plamen gasili z vodo, bi se voda, ki je specifično težja od nafte, pogrezala na dno. Površina nafte bi se dvignila, ker bi jo voda na dnu rezervoarja izpod-
rivala. Tako bi se goreča nafta kmalu začela pretakati preko robov.
Take požare kjer bi voda povzročila škodo ali bi bila neučinkovita, gasimo danes z aparati, ki proizvajajo peno. Manjši gasilni aparati vsebujejo dve raztopini, ki se v trenutku uporabe avtomatsko pomešata. Obe raztopini vsebujeta pe-nilce; običajno so to razgrajeni produkti beljakovin, alkilarilsulfonati in drugi. Penilec povzroči, da se v trenutku pomešanja obeh tekočin tvori ogromna količina pen, ki preprečuje dostop zraka in s tem prepreči proces gorenja.	Ež
MODROSTI
Prvi vlis je važen, dnini pa odločilen.
Ni pravice brez dolžnosti.
Ce te piči osa, ne preklinjaj čebele.
Če tuliš kakor volk, ohrani raje molk.
Ne boj se trdega oreha, boš bolj vesel jedrca uspeha.
Tistega, ki se boji misliti, imajo večkrat za discipliniranega.
NAGRADNA KRIŽANKA
»Zdaj greva domov, da zaprosiš očeta za mojo roko.«
SKROMNOST
Devetdesetletni starček pride k zdravniku in toži o svojih težavah.
»Dragi striček«, pravi zdravnik, »nisem čarovnik in vas ne znam pomladiti.«
»Saj ni treba,« odgovori starček, »jaz bi bil zadovoljen že s tem, če bi se lahko še naprej staral.«
LJUBEZEN IN ZAKON
»Ljubezen je najčudovitejša stvar na svetu,« je dejala znana filmska zvezda, »škoda le, da se toliko ljudi poroči in jo s tem uniči.«
NAGLICA
Neka ženska telefonira v turistični urad: »Rada bi potovala z letalom iz Pariza v New York. Kako dolgo bo trajalo potovanje?«
»Grem pogledat,« pravi uslužbenec, »samo minuto, tovarišica . . .«
»Minuto? Hvala lepa,« odgovori ženska vsa zadovoljna in odloži slušalko.
DOMISLICA
Peter je v šoli kar naprej klepetal. Učitelj mu je zato napisal v zvezek: »Peter je sicer priden učenec, a preveč klepeta.« Naslednji dan je našel v zvezku očetov podpis s pripombo: »Morali bi spoznati njegovo mater.«
»Tu imaš denar za hotel, če bi te tudi mama ne hotela sprejeti.«
iBRNI LOG |RUDNIK
'pRED-'^IV0'SRk	IALUMI
„ BRNI IMAMO . [BLIZU
Jmcsto
VISEČI
n
PRED-
LOG
ZNIŽANA
NOTA
ŠTEVTUKV PRIDEVNI RABI
NASA L
BARIO fLAtik? iREKA v VENEZUELI
>
MESTO VL BOSNI ’
riba
im
PREDLOG™
PREDLOG
L
ZEN.
IME
NEVESTINA P°SE Oll-L 0PRAW VKRCEK1
1_________vre_____|

k RAD POD k
Čavnom'
SIMON \ [neplo-
DEN
L3UDSKI L OOBCR '
KOSI- V’**' AVSTR!
MIO [MILANA TER prislov: OA hg^KAPNIK
DRŽAVA I V AZIJI
I -
KUHINJ.
POSODA
ZEN.
IME
IVAN i TAVČAR 1
w
sr
Sit
!UDI
IMAC
BITJE
ENAKA
SOGLAS.
pred-
log
DOMAČE L ŽIVALI f SANI
PRED-
LOG
tsRŽAVA
J
|ARAB. L ŽREBEC f MESTO V
VEMEZUtU
y Z.DA
SKRAJŠAN QEL pAI
HjMt3
SRB. M. IME


K
REU.A V L FRAnolIf PRIPOVED-NA PESEM
Tovarna i AVronosf SKRA1NI
del ceune
preo-L
IjfLL
PRVINA | (CR) I
fi.AH
100 m11
SESTAVIL P DACAR
NAGRADE ZA REŠEVALCE KRIŽANK
Tokrat smo prejeli rekordno število 47 rešitev.
Izžrebani so bili:
za 1. nagrado 30,— N din Albin Bratina iz pripravljalnice za 2. nagrado 20.— N din Ana Ferjančič iz tkalnice za 3. — 5. nagrado po 10.— N din Ernesta Šuligoj iz predilnice, Anton Puc i/. pomožnih obratov in Vera Krušna iz splošnega sektorja v u-pravi.
Izžrebani reševalci križank lahko nagrade dvignejo v blagajni podjetja. To velja tudi za nagrajence iz predzadnje številke, ki jim zaradi različnih stališč o prispevkih pri obračunavanju takih nagrad, le-teh nismo mogli izplačati.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno od zgoraj navzdol: delavski svet, seja, gl, RK, tov., križni, ena, navitek, t, RP, av, ro, š, jazz, i, r, b, al, s, kra, o, kopel, avla, a, Venera, pajac, i, st, a, e, črt, lama, lata, rožasta, i, Ervino, j, CM, etik, Col, i, cevka, e, rak, banana, e, i, 1, al, onega, AM, ocet, gol, Elbrus, igla, a;
Rešitve oddajte ali pošljite do 25. t. m. v zaprti ovojnici, na kateri morate napisati »nagradna križanka«.
OBVESTILO
Obveščamo člane Društva inženirjev in tehnikov, da si bomo v soboto 24. t. m. ogledali Tovarno salonita in cementa Anhovo. Napotke dobile pri odboru DIT.