GEOGRAFSKI OBZORNIK STANJE OKOLJA V M E S T N I OBČINI LJUBLJANA Urša Šole, Olga Abram, Marko Arnuš, Irena Baraga, Nina Brodnik, Aleksandra Ceglar, Vesna Jerbič, Petra Krsnik, Igor Kuzma, Jožica Merela, Matej Ogrin, Martina Petek, Zala Strojin, Tina Vidmar, Barbara Vovk, Maja Zdešar UDK: 91:504(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Stanje okolja v mestni občini Ljubljana V članku so povzeti zaključki raziskovalne naloge, izdelane v okviru študijske usmeritve Varstvo geograf- skega okolja. Poglavitni cilj raziskovalne naloge je bila opredelitev stanja okolja na območju mestne obči- ne Ljubljana na podlagi izbranih fizičnih dejavnikov okolja. Prvi del naloge predstavlja funkcijsko vred- notenje naravnogeografskih značilnosti z vidika stanja okolja, v drugem delu pa smo se posvetili zbiranju podatkov o pritiskih na okolje in stanju pokrajinskih elementov urbanega ekosistema. KUUČNE BESEDE stanje okolja, mestna občina Ljubljana, obremenitve okolja ABSTRACT Quality of environment in the City Munici- pality of Ljubljana The article is summarising the conclusions of the research which was made by a group of geography students. The main goal of our study was to define quality of environment in the urban area of Ljubljana. The first part represents functional evaluation of geo- graphical features. In the second part we focused on collecting data about environmental pollution and the conditions of the main elements of urban ecosystem. KEY WORDS quality of environment, city municipality of Ljubljana, environment pollution PRISPEVEK JE UREDILA Urša Sole Naziv: absolventka geografije Naslov: Klavčičeva 9, 1241 Kamnik, Slovenija E-pošta: ursa_solc@hotmail.com Ljubljana se kot največje in najpomembnej- še urbano središče Slovenije srečuje z vedno večjimi pritiski na okolje, na drugi strani pa s tež- njami po preobrazbi v naravi prijaznejše, sona- ravno mesto z visoko kvaliteto bivalnega okolja, ki jo zahteva vse več njenih prebivalcev. Raziskovalna naloga je zasnovana kot funk- cijska regionalnogeografska študija. Območ- je mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je ovrednoteno s stališča stanja okolja, pri čemer smo se bolj posvetili naravnogeografskim zna- čilnostim obravnavanega območja v njihovih odzivih na onesnaženje, ki izvira iz človeko- vih dejavnosti v tem prostoru. Z r a k . Mestno občino Ljubljana opredelju- je kotlinska lega, kar je predvsem z vidika kako- vosti zraka izredno neugodno. Posledice tega so pogosto pojavljanje temperaturne inverzije, šibka prevetrenost in nastanek megle, kar vse prispeva k močnemu povečanju koncentracij polutantov v zraku. Največji onesnaževalci zra- ka v MOL so pretvorniki energije z emisijami žveplovega dioksida, ogljikovega dioksida in trdnih delcev ter promet s stalno naraščajoči- mi emisijami dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. Naraščanje števila registriranih vozil in naraščanje števila motoriziranih dnevnih migran- tov se odražata tako v večji porabi naftnih deri- vatov kot tudi v večjih emisijah škodljivih snovi v okolje. Manjše povprečne hitrosti in stoječ promet negativno vplivajo predvsem na emisije NO x , pa tudi drugih polutantov (težke kovine). V MOL sta najpomembnejša pretvornika energije Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana in Jav- no podjetje energetika Ljubljana. Emisije S 0 2 se po letu 1990 znižujejo predvsem zaradi upora- be uvoženega indonezijskega premoga, ki ima znatno manjšo vsebnost žvepla (0,16 % : 2 ,45 %) in veliko večjo kurilno vrednost kot domači pre- mog. Po drugi strani pa ta premog vsebuje več substanc, ki omogočajo tvorjenje NO x , zato se njihove emisije povečujejo. Domači premog kuri- jo le še v toplejši polovici leta. Onesnaženost ozračja z S 0 2 in dimom v zadnjem desetletju upada, tako da ni več problematična. Imisije S 0 2 so največje v zim- skih mesecih oziroma v kurilnem obdobju. GEOGRAFSKI OBZORNIK Leto • Industrija • Pretvorniki energije • Promet • Skupaj • Š i roka raba Slika 1: Emisije S02 po posameznih sektorjih (3). Drugače je s koncentracijami NO x , pri katerih je opazen porast predvsem zaradi povečanja prometne obremenjenosti in kurjenja premoga z večjo vsebnostjo dušikovih spojin. Letni potek koncentracij NO x je enak kot pri S 0 2 , torej z viškom v kurilni sezoni. Problem vsebnosti dušikovih spojin v zraku je predvsem v tem, da ob jasnih sončnih dneh pod vplivom fotokemičnih reakcij iz njih nastaja prizemski ozon, ki je osnovni sestavni del fotokemičnega smoga. Prizemski ozon ima enako kemično sestavo kot stratosferski ozon, vendar nima varo- valne funkcije pred UV žarki, ampak negativ- no vpliva predvsem na dihala. Imisije ozona so v porastu. Najvišje koncentracije se pojav- ljajo poleti, na mestnem obrobju (merilno mesto na Vnajnarjah). Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka: • nadaljevanje plinifikacije gospodinjstev, • omejevanje prometa osebnih vozil (termin- ski režim, zaprt center), • pospeševanje javnega potniškega prometa (plinski pogon), • propagiranje nemotoriziranega gibanja meščanov in ureditev potrebne infrastrukture, • stalna uporaba nizkoemitivnega premoga v TE-TOL, • stroga kontrola nevarnih industrijskih emisij, • visoke ekološke takse za onesnaževanje pre- ko uzakonjenih nivojev. H r u p . Poglavitni vir hrupa, ki postaja vse močnejši omejitveni dejavnik za namestitev dolo- čenih dejavnosti (stanovanjskih sosesk, vzgoj- no-izobraževalnih ustanov, ...), je promet. Veljavni predpisi v Sloveniji opredeljujejo mejne vrednosti hrupa za štiri stopnje varovanja območij pred hrupom: od 1. območja z najstrož- jimi mejnimi vrednostmi (40-50dBA) do 4. območ- ja z najvišjimi mejnimi vrednostmi (70dBA). Meritve hrupa na več lokacijah v Ljubljani so pokazale, da so hrupno najbolj obremenjena Leto • Industrija 0 Pretvorniki energije E Promet • Skupaj • Š i roka raba Slika 2: Emisije NOx po posameznih sektorjih Slika 3: Emisije C02 po posameznih sektorjih (3]. 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK 100.000 1980 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 • S 0 2 • N O x Slika 4: Emisije S02 in NOx (v t) TE-TOL (9). območja: okolica poliklinike na Njegoševi, pri hotelu Lev, Kraigherjeva ploščad (Ajdovščina), Pošta - Hotel Slon ter ob glavnih vpadnicah in progah mestnega potniškega prometa: na Celovški, Dunajski, Tržaški, Slovenski, Gospos- vetski, Resljevi, Zaloški, Aškerčevi, Poljanski, Lin- hartovi, Tomačevski, Medvedovi in Samovi ulici (10). Ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa: • potrebna je posebna pozornost pri načrto- vanju namembnosti in gradnje ob glavnih prometnicah • nekateri objekti so potrebni sanacije, s čimer bi zmanjšali škodljive vplive hrupa (protihrup- ne pregrade, večslojna okna, fizični omeje- vala hitrosti vozil-grbine) Slika 5: Povprečne letne koncentracije NOx (vng/m3) (7j. • preusmeritev prometa v stanovanjskih in občutljivejših območjih (šole, vrtci, bolnišni- ce, domovi za ostarele,...). Vodni v i r i . Ljubljano oskrbuje s pitno vodo centralni vodovodni sistem, ki poleg območja mestne občine oskrbuje tudi manjše dele sosednjih občin. Za nemoteno oskrbo cen- tralnega in šestih krajevnih vodovodnih sistemov je bilo leta 1997 potrebno načrpati 1500 l/s pit- ne vode, kar je skoraj 50 milijonov m3 na leto. Količina pitne vode, ki pride do porabnikov, pa je zaradi velikih izgub vode v omrežju skoraj za polovico manjša od navedenih vrednosti. Leta 1997 je bilo prodanih v javnem podjetju 25,5 milijonov m3 vode ali 5 1 , 6 % načrpane podtalnice. Gospodarstvu so jo prodali 5 ,77 mili- jonov m3 ali 22 ,6% in gospodinjstvom 19,74 mili- jonov m3 ali 7 7 , 4 % (1). Količina prodane vode iz vodovodnega sistema se je v zadnjih deset- letjih hitro povečevala, od konca osemdesetih let pa se je ustalila in se celo nekoliko zmanj- šala. Podtalnico črpajo v petih vodarnah s skup- no zmogljivostjo 27501/s. Vodarne Kleče, Šentvid in Hrastje so med severnim obrobjem mesta in Savo, vodarna Jarški prod na levem bregu Save blizu Črnuč in vodarna Brest bli- zu Iga. Najpomembnejša je vodarna Kleče, kjer načrpajo kar 5 3 % pitne vode (1). Za oskrbo s tehnološko vodo imajo nekatera pod- jetja še dodatna zajetja in vodnjake (Union, Yulon). Odpadne vode iz večine gospodinjstev in gospodarskih dejavnosti na Ljubljanskem polju se zbirajo v centralni kanalizacijski sistem. Kana- lizacijski sistem je 75 % mešan, saj je namenjen odvajanju odpadnih voda in padavin. V skup- nem povprečnem letnem odtoku predstavljajo komunalne odpadne vode 48 %, odtok pada- vin z mestnih površin 16%, preostalo pa infil- tracija in Ljubljanica, ki ob visokem vodostaju prehaja v kanalizacijo. Obremenjevanje oko- lja zaradi odvajanja odpadnih voda se stop- njuje od severozahodnega dela Ljubljanskega polja proti jugovzhodnemu. Večina odpadnih voda se namreč zbira v glavnem zbiralniku na levem bregu Ljubljanice in priteka v Centralno čistilno napravo Zalog, ki je v gradnji že od leta 1985. Leta 1991 je bil zgrajen mehanski l l l l l l l 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 • Figovec m Vnajnar je 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK del čiščenja, po letu 1996 pa je bila načrto- vana še gradnja biološke stopnje čiščenja, do katere pa še ni prišlo. V srednjem delu Ljubljanskega polja, ki ga v veliki meri pokriva strnjena mestna pozida- va, je na kanalizacijsko omrežje priključenih več kot 9 0 % gospodinjstev, na severnem in vzhodnem delu pa le dobra polovica. Najslab- še so razmere na zahodnem in severovzhod- nem obrobju, kjer ima večina gospodinjstev pretočne greznice. Skupaj sta na kanalizacij- sko omrežje priključeni dobri dve tretjini porab- nikov vode na Ljubljanskem polju, zato je obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami precejšnje (4). Skupna letna količina odpadnih voda, ki pritečejo na šest čistilnih naprav v MOL (Brod-Sentvid, Spodnje Gameljne, Črnu- če, Smodinovec, Centralna čistilna naprava Zalog, Sostro-Zadvor), je v letu 1999 znašala 38 milijonov m3. V ljubljanskih gospodinjstvih letno nastane približno 15 milijonov m3 pred- vsem organsko onesnaženih odpadnih voda in 10 milijonov m3 industrijskih odpadnih voda, s širokim spektrom specifičnih polutantov (4). Glavni industrijski viri odpadne vode so: Ljub- ljanske mlekarne, Pivovarna Union, Papirnica Vevče, Jata, JP Snaga in Yulon. Po letu 1990 se onesnaževanje z industrijskimi vodami zmanjšuje zaradi zmanjševanja proizvodnje, spremenjene tehnologije in nekaterih sanacij- skih ukrepov. Kakovost podtalnice je v splošnem še ved- no dobra, tako da jo lahko v večini črpališč izkoriščamo kot naravni vir pitne vode brez predhodnega čiščenja oziroma priprave. V Ljub- ljani je delno urejen krožni sistem tako, da se voda iz različnih črpališč med sabo meša in je zato kakovost pitne vode podobna v vsem mestu. Poleg črpanja sodijo med dejavnike ogro- žanja virov pitne vode še naslednji: • odpadne vode in onesnaženost površinskih vodotokov (povzročajo predvsem organsko onesnaženje), • kmetijstvo (onesnaženje z nitrati in ostanki zaščitnih sredstev), • promet (povečane koncentracije svinca in drugih težkih kovin), Slika 6: Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana je naj- večji vir onesnaževanja ozračja z žveplovim in ogljikovim dioksidom v MOL (foto: Barbara Vovk). • neurejena in nedovoljena odlagališča odpad- kov in • skladiščenje, prevoz ter uporaba nevarnih snovi (naftnih derivatov, kemikalij,...). Ukrepi za izboljšanje kakovosti podtalnice: • izvajanje strožjega nadzora nad onesnaže- valci (kataster onesnaževalcev), • nadzor nad posegi v vodovarstvenih območjih, • dograditev in posodobitev kanalizacijskega sistema, • sanacija industrijskih con na varstvenih območjih, • prepoved intenzivnega kmetovanja, • sanacija divjih odlagališč odpadkov, • nadzor nad prometom in shranjevanjem naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi. Kakovost p o v r š i n s k i h voda je v primer- javi s podtalnico veliko slabša. Na območju MOL se sistematično spremlja kakovost Save in Ljubljanice. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK WS-2*S Slika 7: Prometna obremenjenost glavnih mestnih vpadnic je velika (foto: Barbara Vovk). Sava v Mednem je po skupni oceni leta 1995 spadala v 2 . -3 . kakovostni razred in se tako uvršča med zmerno obremenjene vodotoke. Po izlivu Kamniške Bistrice in Ljubljanice pa se kako- vost Save v Dolskem poslabša za pol kakovost- nega razreda, tako da spada med kritično obremenjene vodotoke (5). V Ljubljanico odtekajo odplake vrhniške industrije (IUV, LIKO), izcedne vode ljubljanske- ga odlagališča odpadkov in komunalne odpla- ke mnogih nelegalnih in komunalno neurejenih gradenj v njeni bližini. Kakovost vode od izvi- rov do Livade (pred Ljubljano) se je v letu 1995 poslabšala za pol razreda in je bila uvrščena v 2 . -3 . kakovostni razred oziroma med zmer- no obremenjene vodotoke. V Zalogu (pred izli- vom v Savo) pa se zaradi vpliva komunalnih in industrijskih odplak Ljubljane onesnaženost Ljubljanice močno pov-ča, tako da je uvršče- na v (3.)-4. kakovostni razred in spada med kritično do močno onesnažene vodotoke (5). Ukrepi za izboljšanje kakovosti tekočih voda: • izboljšanje učinkovitosti čistilnih naprav in izgradnja manjkajočih stopenj čiščenja (zla- sti CČN Zalog), • povečanje zmogljivosti kanalizacijskega omrežja in s tem povečanje deleža porab- nikov vode, priključenih na kanalizacijsko omrežje, • ločeno zbiranje odpadnih voda (meteorne, fekalne in komunalne vode), • izgradnja novih zbiralnikov in zadrževalnih bazenov (za viške vode) ter preprečevanje vdora Ljubljanice v omrežje, • večji nadzor nad odplakami, zlasti industrij- skimi (količina, onesnaženost odplak). Odpadk i . Deponija komunalnih odpad- kov na Barju predstavlja glavno zbiralnico odpadkov mestne občine Ljubljana in desetih okoliških občin. V odvoz smeti je vključenih 350 .000 prebivalcev, kar je 95 % vseh prebi- valcev na tem območju. Stanje na deponiji je odraz ravnanja z odpadki v občini Ljubljana, ki je posledica pravilnika o ravnanju z različ- nimi vrstami odpadkov, ki so ga sprejeli šele januarja 2000. Deponija komunalnih odpad- kov na Barju je začela z obratovanjem že leta 1959. Sedanjo deponijo delimo na staro deponijo severno od potoka Curnovec in novo deponijo južno od njega. Nova je začela 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK obratovati po letu 1987. Leta 1993 pa so zače- li sanacijo starega dela deponije. Ob upošte- vanju pravilnika naj bi prostor na deponiji zadostoval do leta 2 0 0 7 oziroma 2008. Količina odpadkov se v zadnjih letih zmanjšuje, tako da je bilo leta 1999 zbranih 2 7 2 . 0 0 0 ton odpadkov (2). Zmanjševanje količine odpadkov lahko pripišemo rahlemu izboljšanju ravnanja z odpadki, ki pa je še daleč od usmeritev in ciljev, opredeljenih v Stra- tegiji ravnanja z odpadki v MOL. Na deponiji Barje še vedno nimajo ureje- ne čistilne naprave. Imajo le dvoje črpališč, ki prečrpata odpadno in izcedno vodo v kanaliza- cijski sistem. V starem delu odlagališča, kjer se izvaja sanacija, uporabljajo fitoremediacijsko tehniko, kamor poleg tehnik prekrivne vegeta- cije sodijo tudi rastlinske čistilne naprave. Vode, ki so sprejemniki ali potencialni sprejem- niki odpadnih voda, so: • površinske vode - Curnovec, Bezlanov gra- ben, Mali graben, Ljubljanica • podtalnica - zgornja in spodnja barjanska podtalnica. Glede na 29. člen osnutka Odredbe o odla- gališčih odpadkov, je barje manj ustrezna lokacija za odlaganje. Teren se poseda že sam po sebi, z odlaganjem pa je še dodatno obre- menjen. Odlagališče je locirano relativno bli- zu stanovanjskih območij mesta Ljubljane, nahaja pa se tudi na robu predlaganega kra- jinskega parka Barje (8). Zaradi izcednih vod iz odlagališča so preobremenjene površinske vode, onesnaženje pa je opazno že v zgornji podtalnici (na 30 m), medtem ko globljih vrtin (80 m) onesnaženje še Slika 8: Količina odpadkov na deponiji Barje po posameznih letih (v 1000 tj ¡2). ni doseglo. Deponija negativno vpliva tudi na favno, floro in biotope (sprememba in zmanj- šanje življenjskega prostora), na prst in zrak (onesnaženje) ter na relief (degradacija). Z ure- ditvijo deponije je prišlo do razvrednotenja okolja za druge rabe prostora - kmetijstvo, pose- litev, turizem, rekreacijo. Deponija zmanjšuje doživljajsko zmožnost pokrajine, ogroža obstoj naravne in kulturne dediščine, v svoji okolici pa zmanjšuje bivalno kakovost zaradi hrupa, smrada in okoljskih tveganj (8). Div ja odlagališča. V mestni občini Ljub- ljana je evidentiranih 4 5 7 neurejenih odlaga- lišč, ki pokrivajo 7 ha površin, in na katerih je odloženo okrog 33 .000 m3 odpadkov (pretež- no gradbenih). Ocenjuje pa se, da je divjih odlagališč v MOL veliko več (6). Zelene površine. Celotno mesto je obdano z zelenim pasom, ponekod se zelenje zajeda celo v samo mestno središče. Na jugu Ljublja- no omejuje Ljubljansko barje, na jugovzhodu se vanjo zajeda zeleni klin Golovca z Ljubljan- skim gradom, iz zahoda pa se v mestno jedro vključuje Tivoli s svojim zaledjem, Rožnikom. Na severu so urbano širitev mesta omejile kme- tijske površine in varstvena območja vodnih zajetij. Urbanistični normativ za urbano oko- lje za zelene površine predvideva od 25 do 40 m2/prebivalca, Ljubljana s 27 m2/prebival- ca (po podatkih Komunalnega podjetja) torej še ustreza tem zahtevam (10). Poseben primer zelenih površin so tudi vrtič- karske površine, ki so opredeljene kot vmesni prostor med urbaniziranim in odprtim, ruralnim prostorom. Tej kategoriji so namenjena predvsem območja na obrobju zazidalnih površin. Po eni strani naravne značilnosti kot so: veli- ka območja gozdov na mestnem obrobju, šte- vilni vodotoki, velika ekološka in prostorska pestrost ter sorazmerno malo degradiranih zem- ljišč, govorijo v prid možnostim urejanja in orga- nizacije zelenih površin. Po drugi strani pa imajo zelene površine tudi svoje pomanjkljivo- sti, med katerimi sta glavni: neenakomerna raz- poreditev in pomanjkanje ustreznih povezav med posameznimi členi zelenja, ki bi jih pove- zale v ekološko, vizualno in funkcionalno trd- nejšo celoto (11). 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Predlogi za ohranitev zelenih povr- šin: • izdelava enotne in jasne opredelitve zelenih površin, • popis zelenih površin, • opredelitev financiranja za urejanje zelenih površin, • možnosti povečanja obsega zelenih povr- šin, • opredelitev sprejemljivih posegov v zelene površine, • zakonska zaščita zelenih površin, • dosledno izvajanje zakona in kaznovanje kršilcev (denarna kazen ali družbeno korist- na dela). Zakl juček. Po našem mnenju lahko v član- ku predstavljene okoljske probleme Mestne občine Ljubljana po pomembnosti razvrstimo v naslednjem vrstnem redu: 1. Neurejen sistem ravnanja z odpadki, saj se ločeno zbirata kot sekundarni surovini le papir in steklo, vsi ostali odpadki pa se sku- paj odlagajo na deponijo. 2. Pritiski na vodne vire, med katerimi so naj- pomembnejši velike količine načrpane pit- ne vode (zaradi velikih izgub v vodovodnem omrežju), neprimerna raba zemljišč nad vodonosnikom, nepopolno kanalizacijsko omrežje in odpadne vode, ki se zaradi neiz- grajenega celovitega sistema čiščenja le del- no obdelane izlivajo v Savo. 3. Onesnaženost zraka, pri čemer je naj- bolj zaskrbljujoča rast koncentracij dušiko- vih oksidov in posledično koncentracij ozona. 4. Hrupna preobremenjenost, katere glavni vir je cestni promet. 5. Pomanjkljivo varstvo zelenih površin. Za vsakega od teh problemov smo na osnovi zbranih podatkov in njihovega funkcij- skega vrednotenja zasnovali najpomembnejše ukrepe, ki bi vodili k izboljšanju kakovosti oko- lja v slovenski prestolnici. Pri oblikovanju ukre- pov smo sicer ostali na precej splošni ravni, saj bi konkretnejši načrti za izvajanje teh ukrepov zahtevali širši pristop od zastavljenega. Vseka- kor pa morata biti pri uresničevanju ukrepov v ospredju celovitost in kompleksnost načrtov, saj lahko kakovost okolja izboljšamo le s spre- membami in prilagoditvami vseh elementov urbanega sistema, od gospodarskih dejavno- sti do prebivalstva. 1. B reč ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja - najpomembnejši vodni vir za oskr- bo Ljubljane. Geografski vestnik, 68. Ljub- ljana. 2. Deponija Barje - letno poročilo 1999. Ljubljana, 2000. 3. Energetska bilanca mesta Ljubljana, 1998. Inštitut za energetiko. Ljubljana. 4. Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija. Interni podatki (g. Aleš Hojs). 5. Kakovost voda v Sloveniji v letu 1995. Hidrometeorološki zavod Republike Slo- venije. Ljubljana, 1997. 6. Kušar, S. 2000: Značilnosti odlagališč odpadkov na Ljubljanskem polju. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta. Ljub- ljana. 7. Podatki o meritvah kakovosti zraka v Ljub- ljani iz arhiva HMZ. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana. 8. Strategija za ravnanje z odpadki v MOL, 1997. 9. Vpliv TE-TOL in JP Ljubljana na onesnaže- nost zraka v Ljubljani. Elektro-inštitut Mila- na Vidmarja. Ljubljana, 1999. 10. Vplivi fizičnega in družbenega okolja na zdravje prebivalstva v mestu Ljubljana. Inštitut za geografijo, 1997. 11. Zupančič, I. Z. 1996: Kvaliteta bivalnega okolja v Ljubljani. Diplomska naloga. Odde- lek za geografijo, Filozofska fakulteta. Ljub- ljana, 24