XVII. Igtrilk.
V Gorici, 28. oktobra 1909.
43. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-iajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znata za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, m druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vel turlni St. 9.
i
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravmStvo, Gorica Semeniška ulica St. IB. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSCu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Bmmifaitl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) 5t. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanico se računijo po pdit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1 i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.
Veleposestniki!
Bliža se za Vas in za vso našo deželo velepomembni dan volitve. Dne 30. t. m. ste klicani, da oddaste svoj glas trem kandidatom, ki bodo Vas in Vaše interese zastopali v deželnem zboru za dobo šestili let. Se nikdar — tako smo uverjeni — niste stali pred tako važno volitvijo ko sedaj. Vsi posestniki in kmetje gledajo na Vas in pričakujejo težko uro odločitve. Od Vas oziroma od Vašega glasovanja je namreč odvisno, ali bode deželni zbor mirno in v s p e š n o zboroval a I i pa bode zopet torišče brezmiselnih in brezplodnih prepirov, ki morajo imeti za posledico — nove volitve.
Uglejte si dobro kandidate zjedi-njene agrarno-liberalne stranke! Kolikor je do sedaj znano, hoče ta stranka kandidirati gg. dr. Franko-ta, dr. Treo-ta in še tretjega neznanega gospoda, ker se je nameravani tretji kandidat, g. višji sodni svetnik Rutar, odpovedal in noče sprejeti kandidature. Pomislite, da bi bili potem med slov. poslanci v deželnem zboru dve stranki in sicer S. L. S., ki ima uže sedaj večino, in agrarno-libe-ralna stranka, ki bi imela kot zastopnike tri odvetnike, na Čelu jim Andrej Gabršček. Kaj pomeni to? — Vihar, prepir in nove volitve. Če pridejo ti gospodje v deželno hišo, jim bode jedini in glavni smoter, zopet razgnati deželni zbor.
In je-li res, da nimate Vi drugih potreb nego to, da jipstane naša zbor-
Ha tujih grobeh...
»Spisal Rado.
I/,prehajal se je ob morskem obrežju s svojim prijateljem, zrl je na pluska-joče valove, ki so se lesketali ob svitu luči na molu, zakaj bila je noč. Ta večer mu je bilo tesno pri srcu, zakaj, sam ni vedel. Nekaj je stiskalo njegovo srce, bil je nemiren in nervozno je odgovarjal na vprašanja, katera mu je stavil prijatelj. Da. najrajše bi bil videl, da bi nocoj ne bilo ob njem ne tovariša, da bi ne gorele luči in da bi ne pltiskali valovi ob mol. Zaželel si je bil miru, samote in teme je želelo njegovo srce, ki se mu je zdelo ta večer tako zapuščeno. Zakaj, sam ni vedel. Hotel ss je otresti otožnosti, zato je tudi dvignil glavo, da bi bolj veselo zrl v svet in da bi ga ljudje ne opazovali, videči, kako hodi s sklonjeno glavo, kakor bi česa iskal. In tedaj je zagledal v da-ij. vi neizmerno morje svetlobe. Izprva je napravilo na njega to naravnost vtis grozote.
»Glej!" In trknil je prijatelja s komolcem.
nica gledališče, kjer se uganjajo politične burke? Vam ni nič na tem ležeče, da pride naša zbornica do resnega, mirnega in izdatnega delovanja?
Nasprotniki trdijo, da je bilo zadnje zasedanje doba stihih let. Primerjajte to dobo s prejšnjimi in potem sodite! In ne vidite iz različnih znamenj, kakšna bi bila doba debelih let, ako bi Vi i/ročili deželno upravo navedeni stranki? Če niste v tem dobro poučeni, poprašajte, kaj pomeni trtjonstvo na Krasu, _ kakšno jo gospodarstvo pri takozvanih narodnih podjetjih in koliko škode bi trpele dežela in občine, če bi se posrečila nakana, da bi prišlo pobiranje užitnine zopet v privatne roke?
In v moralnem oziru, kaj bi Vam prinesla doba debelili let? Ali naj naša mladina še bolj podivja nego je uže? Naj postane neke vrste časopisje še bolj surovo, zdivjano, lažnjivo in nesramno nego je uže sedaj?
Volilci splošne skupine so po veliki večini obsodili agrarno-liberalno politiko in njene matadorje, spoznali so, kje je stranka resnega, poštenega in nesebičnega dela in kje je le koristolov-stvo.
Tudi volilci kmečkih občin so postavili pred duri deželne zbornice kandidate, ki so hoteli zlesti v zbornico pod zastavo znane razvpite stranke. Celo na Krasu, katerega je proglasila liberalna stranka kot svojo nepremagljivo trdnjavo, v katero ne sme nikdar stopiti kandidat S. L. S., celo tam so spoznali volilci, kaj je in kaj hoče agrarno-libe-
„Kaj ?“
„Ne vidiš ognja?"
»Vidim. To je pokopališče. Nocoj je večer k dnevu vernih duš. Lučke gorijo."
Vstavila sta se in sta opazovala. Bil je zares diven pogled. Pokopališče se dviga v hrib in ciprese rastejo mej grobovi, na grobeh pa gorijo lučke. Koliko lučk! Na tisoče plamenčkov je in vsi ti plamenčki se strinjajo v eno samo morje svetlobe, v en sam velik plamen, ki sveti daleč na morje, kot bi hotel mornarjem kazati pot v pristanišče. Okoli in okoli pa je tema, le na strani, kjer se dviga v položnem obrežju mesto, brli tu in tam kaka leščerba. tihoto ki vlada v mestu, moti le tu in tam mornar, ki pije v zakotni beznici in igra na umazane karte.
»Greva na pokopališče?"
..Pojva", mu je odgovoril. In res sta šla, korakala sta počasi ob morskem bregu, dokler nista slednjič zavila na levo mimo solin, kjer se je nahajal prostor, kjer ležč stoteri... Tiha sta bila. in porajalo se mu je nekaj v duši, oživili so se mu spomini na prešnje dni...
ralna stranka, ter so ji pokazali hrbet.
In Vi hočete podirati to, kar so drugi volilci zgradili?
Veleposestniki! Vi ste toliko po svoji izobrazbi kolikor tudi po drugih svojstvih cvet naših posestnikov in kmetov; zato poznate in morate poznati najbolj sami naše razmere. Zatu Vam tudi ne bode težko odločiti se, katerim kandidatom imate dati svoje: glasove. Vsekako bi se Vam ves svet čudil, če manj zaupate svojini sovrstnikom, katere Vam mi priporočamo, in so vzorni in razumni gospodarji, poštenjaki od pete do glave, nego odvetnikom, ki niso veleposestniki in ne poznajo Vaših rev in težav. Ali Vam ne dajo prvi večjega poroštva, da se bodo varovali Vaši interesi v deželni hiši. nego drugi ? In ako bi tudi hotela postaviti nasprotna stranka v zadnjem trenutku druge kandidate, veleposestnike, ki pa bi bili nasprotniki večine v deželnem zboru, kaj bi Vam mogli koristiti ?
To pomislite dobro, veleposestniki, in volite potem v soboto po svojem prepričanju !
Zločinec Ferrer.
Se danes pretresa svobodomiselni, framazonski in brezverski svet smrt španskega revolucijonarca, znanega Fer-rerja, provzročitelja španskih pobojev, vstaje, ropov, požigov in skrunitelja cerkva, kateremu je končala življenje kroglja iz vojaške puške.
Priprosta kmečka soba leži pred njim. V sobi leži na visokem odru žena, za katero plaka mož in troje otrok. Mirno leži na odru in oči ima zaprte, ustnice so blede; roke ima sklenjene držeč rožni venec in križ mej koščeno-bledimi prsti. Alrtva je. Zastonj vsak klic, da bi jo vzdramili. Stara žena stoji Ob odru in gleda, če je vse v redit. Tu in tam popravi ruto, katero ima ranjka na glavi, da ji bolje in lepše stoji. Sklene roke bolj trdno in ji popravi križ, ki visi bolj na stran. Pogleda, če so oči dovolj zaprte, in če niso, gre in pritisne veke bolj tesno skupaj. To opravlja stara žena, druge bolj mlade pa gledajo, da bodo znale enkrat nastopiti. Ob mizi sedi Hanca in piše pismo, katero ji narekuje teta. Okorna je njena roka. danes pa se ji še posebno trese: Žalostna je, ker je izgubila mater in le z največjo težavo spravi na papir besede, okorne besede, katere ji narekuje teta. »Dragi in predragi sorodniki! Predno vam nadalje pišemo vzamemo pero v »ta" desno roko in vas pozdravljamo, ter vam tudi naznanjamo, da je umrla naša predraga in ljubljena mati...". Vsako pismo je
Pisali smo liže o tem zločincu, po katerem pretakajo bridke solze vsi tisti, ki so navdahnjeni njegovega duha, njegovih t'ramazonskih naukov in ki bihoteii vse tako urediti, kakor je on, njih bog, učil. Ob tej priliki smo videli, kake vrste ljudje so Ferrerjevega mišljenja.
V	prvi vrsti so Židje zagnali huronski krik proti usmrtitvi zločinca Ferrerja in ga slikali kot mučenika za osvoboditev španskega ljudstva izpod klerikalnega jarma, ki llači celo Špansko. Samo obsebi umevno: Kadar se gre za to, da se katoliško cerkev, oziroma katoliško državo osramoti, so prvi bogati Židje, ki nahujskajo maso, da vskipi in razsaja proti katoliški cerki. kajti ta je njihovim naklepom najbolj na poti. To je uže stara pravljica, ki se vleče skozi tisočletja od Kristusove smrti dalje. Videti ne more in ne more Žid katoliške cerkve.
Židje pa imajo v boju proti katoliški cerkvi posebno srečo. Nobena vera nima v lastni veri toliko sovražnikov kot katoliška. Ob vsaki priliki vzdignejo ti elementi meč proti lastni veri in mahajo na desno in levo. Ko so Židje zagnali krik in vik zaradi usmrtitve zločinca Ferrerja, ki je imel na vesti vse tiste rope in umore, ki so jih z vso grozoto počenjali njegovi učenci, so bili socijalisti prvi za njimi. Bum tralala, je odmevalo sedaj na židovski strani, sedaj na strani socialistov. Upili so o tiranstvu katoliške Španije, ki hoče s puškami zatreti svobodomiselne življe, ki bodo prej ali slej vrgli Špansko ob tla in očistili s katoliško vero, ki spada
bilo v enak štilu pisano in kadar je Hanca končala, je spravila teta pisma v kuverte, ter vsako kuverto posebej obliznila in zapečatila, mejtem pa so ji kapale solze po licu. Ljudje so prihajali kropit in so odhajali. Po dnevi starke, starci in otroci; zvečer pa so prišli fantje in dekleta so tudi prišla. Molili so rožni venec in peli litanje in par pobožnih pesmi. Gospodar je dal slednjemu kos kruha in glažek »žganega". Fantje so ga krepko zvrnili, dekleta pa so se branila, bodisi iz sramežljivosti ali pa iz navade. Fantje so se seveda iz njih ponorčevali, nasmejali	so	se in	so	se ozrli na gospodarja
kaj	reče. Nič	ni	rekel, spravil je pogovor	na	rajno	in	vsi so se začeli solziti,
ko	so	naštevali	njena dobra dela...
Tako sta minila dva dneva in prišel je dan pogreba.
»Kje pa je Janko ?“ Stari stric je vprašal gospodarja, iztrkal pepel iz pipice in še dostavil: »Nikjer ga ni videti".
..Okoli hodi in ves zamišljen je. V hišo pride, malokdaj in če pride, ne ostane. Za materjo ne joče".
k srednjeveškim coklam. No, rdečim sodnikom ne zamerimo, ker, komandiram od Židov, morajo tako plesati, kakor jim isti piskajo.
Za židi in socialisti so capljale, kajpada, tudi meščanske stranke, stari zarjaveli in od ljudstva povsod preganjani liberalci. S hripavim glasom so ti srednjeveški ljudski oderuhi sekundirali židom in njih hlapcem socialistom. Lepa družba, kaj! Krivonosci. njih hlapci rdeči bratci, katere Židje k tlom tiščijo in pa kot „prijonta“ zaostali liberalci. No, seveda, liberalec hoče biti »libero", prost okov katoličanstva. Revež pa ne vidi. da postane, ko se je otresel „okov“ katoličanstva, suženj svojih strasti, katere ga držijo vklenjenega kot verige psa.
Torej vsi ti so se vzdignili proti katoliški Španski, ki je umorila lastnega sovražnika, anarhista in vprizo-ritelja revolucije.
Sveta cerkev pa naj ostane hladna pri teh pojavih. Saj ti življi so bili slej ko prej proti njej. Ako je Španska umorila Ferrerja, je gotovo vedela, zakaj je to storila. Menda ni noben tako neumen, da bo redil gada na lastnih prsih. Oni, ki uči v svojih spisih in na shodih, naj se ljudstvo upre vladi, naj se pomori vladarje, ropa cerkve, skruni oltarje, naj se vrže križ ob tla, zapre samostane, naj se mori in zažiga zasebna last itd., tak človek ne sme ostati brez kazni! Ferrer je dobil, kar je iskal. Škandal pa je, da se brezversko časopisje tako poteguje za takega človeka.
Tudi slovensko-liberalno časopisje je pretakalo solze ob smrti tega moža. Le naj! Nas pa tolaži zavest, da brezverci nimajo velike zaslombe pri Slovencih. Dejanja kažejo. Slovenci bomo korakali preko njih k boljši priliod-njosti.	_________
Obadrijski dekanat.
II.
Pa vendar kljub takim žalostnim razmeram imamo na Kra^u še mož, ki ne uklonijo svojega tilnika pritisku liberalnega jarma, ampak, ki z lučjo svojega razuma jasno spoznavajo, da treba dati cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.
To je lepo pokazalo zlasti sedanje
škofovo obiskovanje.
Vse občine so z malimi izjemami — dostojno, da. najslovesnejše vsprejemale cerkvenega kneza. — Županstva, učiteljstvo, ljudstvo vseh slojev je vladiki izkazovalo svoje spoštovanje in udanost. — Da, ta obisk je z benga-
,,Ne joče ? Mm! Mislim, rad jo je imel, ko je še živela". Moža sta se razšla in kadila vsak svojo pipico....
Janko je gledal odprt grob pred seboi, a vendar ni plakal. Zdelo pa se mu je, kakor da ima on stopiti v grob, da ga pogrebci zasujejo. Nemo je zrl, ko so spuščali krsto v jamo, mehanično je odgovarjal molitvam duhovnikov in čul je le na pol, ko so padale težke grude votlo odmevajoče na krsto.
Stare ženice so zmajevale z glavami, ni se jim zdelo prav. — »Mater so mu pokopali pa se ne joče", — so rekle in so pristavile: „Saj tudi ne bo ostal doma, šel bo po svetu". V srcu pa si je mislila slednja: »Vagabund postane. Šel bo svetu in nekoč pride domov ves raztrgan, po noči pride in na svisli bo šel spat na otavo, uši bo imel in ljudjč se ga bodo ogibali".
Res, Janko je šel po svetu točno, kakor so ženice prorokovale, toda. sklenil pa je v svojem srcu, da ne postane vagabund, ampak da se loti treznega in vztrajnega dela za življenje....
 Vzdramil se je iz daljnih
spominov in zdelo se mu je. da vidi v črno temo zarisano podobo rajne ma-
ličilo lučjo osvetlil, da je ljudstvo v jedru š e v e r 11 o, udano cerkvi, da spoštuje duhovnike in predstojnike. —' Zato Je tudi povsod glasno manifestiralo za versko Idejo z obilno udeležbo pri vsprejemlb. — Kjer pa tega ni bilo, se je jasno spoznalo, da je ljudstvo terorizirano od par zaslepljencev, ki slučajno nosijo zvonec v občini. Pri teh vsprejgniih se je videlo, k a k o postopajo liberalci s s v o-j i 111 i sužnji, na drugi strani pa emancipacija 1 j it d s t v a, ki se ni v strašilo naj hujšega tero-r i z 111 a. — Ponekod so se poskrili liberalci pred razsodnim ljudstvom kakor plahi zajci, res sužnji suženjskega naziranja, ponižni lakaji veleterorista v „(i o s p o s k i ulici". Tudi v obadrijskem dekanatu se svita, počasi sicer, ali gotovo! Dal Bog, da bi zasijala kmalu vsemu ljudstvu zarja krščanske svobode.
Naše obadrljsko ljudstvo vstaja.
Sicer je še le slaboten r e k o n-va les cent, ki se mu po težki bolezni vrača telesno zdravje. — Ljudstvo se otresa liberalnih predsodkov in socialističnih zanjk, ki bi ga bile kmalu zazibale v večno narodno in versko spanje.
—	Verski i n d i f c r e n t i z e m, ki je bil in je še globoko ukoreninjen, počasi gineva. — MI a d i n a, bodočnost in nada naša, se z vso odločnostjo oklepa krščanske misli, — počasi ali gotovo — čemur je lep dokaz veselica c c r k v e 11 i h pevcev v Nabrežini dne 8. sept. t. I. Prvič so nastopili in mladi so, pa vendar se niso dali prestrašiti niti od protiverskega pritiska, niti s strahom bojkota. — Dokler imamo tako mladino, značajno odločno. vstrajno, požrtvovalno, prepojeno z najglobočjim prepričanjem notranje vrednosti in resničnosti krščanskega naziranja, — ni se nam bati I — Bodočnost je naša! Mi vstajamo in vas je strah!
Le ena nevarnost
obstaja, da mladina, ko se bliža samostojnemu družinskemu življaju, ne bo mogla ostati zvesta svojim načelom vsled gospodarske odvisnosti od delodajalca.
Česa nam Je treba? Kako pridemo do
boljše bodočnosti?
Bili so časi, ki jih je dobro pojmil naš ranjki dr. Jožef Pavlica. — On se je zelo zanimal zlasti za industrijsko središče, Nabrežino. — Ko bi se izvedlo njegove osnove, ne bi imeli sedaj v obadrijskem dekanatu tako Saharo — katoliškega mišljenja.
tere pred očmi. Koliko časa je od tega, ko jo je zadnjič zrl?! Inodtedaj, ko se je poslovil od rodne hiše, samujoče ob lesovju, in od nemega groba, je popolnoma, da skoraj popolnoma pozabil na ono, katero je nekoč s svojo otroško udanostjo ljubil.
Prestopila sta prag pokopališča. Bele steze se vijejo med vrstami grobov, ob grobeh pa rastejo visoke zelene ciprese oznanjujoč, da je tu kraj miru in enakosti. Grobovi so ozaljšani s cvetjem in na slednjem grobu gore lučke, mali plamenčki plapolajo, kot da bi hoteli tolažiti ob grobeh klečeče .... Vse je tiho ... Le tu in tam se začuje izmed grobov lahek vzdih ali šepet molitve. Janko je nemo korakal s svojim prijateljem mej tujimi grobovi. In dasi so bili tuji ti grobovi, vendar je njegovo oko nemirno blodilo sem in tja, kakor da bi iskalo nestrpno grob njegove matere. Dospela sta v kot pokopališča. Tu je bil osamljen grob. ni ga krasila niti ena rožica in nobena lučica ni gorela na njem.
..Vidiš Janko? Tu je zapuščen grob ...".
1. Pretepli so nas nasprotniki, prisvojili si neokupiran teren, gospodarsko postali močnejši in si tako usužnjili delavstvo. — Ce hočemo ljudstvo rešiti iz sužnosti liberalizma in socializma, potrebna Je v prvi vrsti močna gospodarska organizacija. Še le s to položimo soliden temelj razvoju krščanske misli. Ker le tisto ljudstvo, ki je gospodarski neodvisno ali vsaj svobodno, brez terorizma služiti si svoj kruh, bo moglo res samostojno v celoti nastopati.
— Do tedaj pa bodo tudi volitve nu Krasu le izraz volje liberalnih mogotcev in socialističnih teroristov.
2. P o t r e b a je duševne izobrazbe. — Ustanavljati se mora 111 a 1 e o r g a n i z 111 e, ker velike organizacije bi pri nas ne vspevale, — ljudstvo je še premalo izšolano. — Ustanavljajmo izobraževalna društva z majhnim številom udov, tu zbirajmo šoli odraslo mladino v petju, glazbi. bistrimo jej 11111 z znanostjo, vzgajajmo voljo k samostojnosti, plemenitimo jej srce z koristnimi nauki itd. Iti je treba mladini in ljudstvu na roko tudi v m a t e r i j a 1 n e m pogled 11, ki je podlaga moralnemu življenju, z ustanavljanjem posojilnic in hranil-n i c, širiti med ljudstvom smisel za varčevanje, zmernost in krščansko življenje. — Nastopati treba odločno zoper pijančevanje, ki je prava rakrana našega ljudstva, zoper plese, potratnost in druge hibe. ki naše ljudstvo dc-moralizujejo in mu kopljejo gotov grob.
— Zlasti moramo stremiti za tem. da se v našem ljudstvu iz nova oživi verska ideja, ki edina ima moč v sebi, stalno vzbuditi v človeku zvestobo do Boga in naroda. Bodimo verni! Ker le edino vera v vsemogočnega Boga nas bo dvigala iz vsakdanje materijalnosti k višjim vzorom, obrnila bo našo misel od boja za telesni obstanek k duševnim potrebam in nas tako vzgojita res v človeka, ki je po svoji naravi — podoba božja
— ne pa živalska. — Učimo človeka spoznavati samega sebe, ceniti se, in ko bo to znal. se ne bo dal usužnjiti nikomur. ampak živel bo v človeškem dostojanstvu večni Resnici.
Naj bi torej ta obisk našega Nad-pastirja vplival res blažilno in bodrilno na razvoj verske, s 0-cijalne in politične ideje. — Naj bi prekoristni in praktični nauki, ki jih je sejal na svoji vizitaciji, vzbudili v ljudstvu zavod samostojnosti, človeškega dostojanstva, neomejenega zaupanja v Bog a, in gotovo mora tudi v obadrijskem
»Vidim. Nobene lučice ne gori na njem. Nihče ne moli. Zapuščen grob je".
Morda počiva v tej gomili žena, mati več otrok, ki so se po njeni smrti razkropili po svetu okrog. Daleč v svetu so morda otroci in ne morejo priti, da bi okrasili njen grob, prižgali lučko in pomolili za njeno dušo. In morda je prišel nocoj popotnik v tiho gorsko vas, kjer samuje bela cerkvica na holmu, okoli nje pa se razteza pokopališče. Morda je prišel in se je spomnil na svojo rajno mamico, ki počiva v primorskem mestu na pokopališču v temnem zapuščenem kotu. Spomnil se je na svojo mamico in je morda pokleknil na grob, tuj grob je bil v daljni gorski vasi in je molil ...
Vzdramil se je spet iz svojih sanj in se je spustil na kolena na zapuščeni grob. Sklenil je zaupljivo rokč kot tedaj, ko je ves blažen prejel prvikrat Naj-svetejše in je molil za svojo rajno mamo in za dušo one, katere ostanki zapuščeni ležijo na tem zapuščenem kraju, prvikrat odkar je vzel slovo od rodne koče in odšel v svet. Tisoč lučk je trepetalo na pokopališču, v dalji pa se je dvigalo morje, šumelo in pljuskalo ob obal ...
dekanatu napočiti vstajenja in svobode da 11.
Liberalcem pa in socijalistom zakličemo z VVashingtonom: »Vera in nravnost sta neizogibno potrebni podpori občnega blagostanja. Oni ni rodoljub, kdor spodkopuje ta dva mogočna stebra ljudske sreče".
Politični pregled.
Državni zbor.
V	torkovi seji je predložil finančni minister Bilinski poslanski zbornici državni proračun za leto 1910. Ta proračun izkazuje 2.649,456.741 K dohodkov in 2.691,499.477 K izdatkov. Prikazuje se torej primanjkljaj 42,042.736 E. Ta primanjkljaj namerava finančna uprava pokriti z novimi davki in sicer na žganjarino, katere misli povišati od 90 na 140 K na hektoliter; dalje hoče vlada zvišati davek od dedščin in daril. Ti novi dohodki bi donašali državi 10 milijonov. Zvišala pa se bode tudi osebna dohodarina od dohodkov. Zvišati se hoče tudi davek od dividend delniških društev. Nov davek pa se bode upeljal na mineralne vode in na vžigalice, kateri davek bi prinašal državi 19 milijonov kron.
Zbornica je potem razpravljala o treh nujnih predlogih, ki poživljajo vlado, naj stori potrebne korake proti neznosni draginji živil.
Spor mej Jugoslovanskima kluboma poravnan.
»Narodna zveza" je izdala v četrtek ta-lekomunike: Nesporazumljenja, nastala preteklo poletje v narodni zvezi, so se popolnoma pojasnila in poravnala. Oba jugoslovanska kluba bosta tudi nadalje složno delovala v »Narodni zvezi" za skupni blagor in napredek Jugoslovanstva v državi.
Kriza na Ogerskem.
Skoro gotovo je, da dobi grof An-drassy nalog, da sestavi novo mini-sterstvo.
Knez Ito
najboljši japonski državnik, je bil v torek v flarbinu od nekega Kitajca ustreljen. Morilca so zaprli.
Potovanje ruskega carja v Italijo.
Ruski car Nikolaj II. je v soboto obiskal italijansko kraljevo dvojico. v Racconigi. V pondeljek se je car zopet vrnil na Rusko.
Iz goriške okolice.
Stoji prijazna vas, Solkan, Sloven’je majke močni bran! Nadarjen tam prebiva rod, poznan po svetu vsepovsod.
V	tem lepem kraju biva mož, na dve plati reziven nož.
Značaj solkanski on pa ni, naslov mu Franko se glasi.
Deset je let minolo vže, kar kmečki groši mu diše!
Na blagor splošni mislil ni, to španske zanj so b’lc vasi.
Skrbeti zdaj mu ni za nič.
In kaj si zinisli, glej ga, brič! »Sloveniji se posvetim, da slave tudi kaj dobim".
BIn glej ga šment! Še Štrekelj bo podal mi zvesto zmir rol«J, in Križnič Toni, kavalir, ti kmetu bomo sreče vir!"
Načel je trdnih ko kremen, za vero sveto ves ognjen; ne gane ga ne grom, ne piš in ne zmotnjav sanjarskih vriš.
Prišel kot mlad je advokat denarcev lepih si nabrat’.
Kmetiču rad delil pomoč.
Za sč koval pa zlat obroč.
CDalje v prilogi).
Priloga ^imorskemu £istu“ št. 43. z dne 28. oktobra 1909.
Bil srečen Je, (a Franko bil v Solkanu don je svoj dobil.
Tam trdno kalor mož sedi in v pest tovatšem se smeji.
»Ppd palcem inam že kak groš, ne vžene kmalu kdo me v koš.
Majd stranko rovo naredim, za kmeta žijeu in gorim I"
Pa zbrisan naj je trd Solkanc. Pokusit hotel ii ta žgane.
Pojd, Franko, farbat kam drugam, Solkancev nas je Tebe sram!
l’o napevu: »Stoji, sloji tnm pod norrtO
Trd S o I k a n c.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č c":
P. n. g. Ivan Rojec, župnik 3 K kot prispekek k tomboli, v proslavo zmage kandidatov S. L. S. nabral somišljenik 12 K 30 v, za prodane srečke 60 v, Miha Večerina, Tomaj 20 v, nekdo 12 v, v nabiralnikih: tobakarna Petra Krebelj 60 v, v gostilni »Central" 4 K, v velikem semenišču I K 34 v, v krčmi Antona Kralj 38 v, v gostilni Ivana Gleščič 2 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa i.!
Za »Al oj zi j e v išče" so darovali: Blagorodna gospa udova Pich K 10, preč. g. Josip Pon, kurat 10 K, preč. g. Simon Gregorčič 10 K, za izplačilo dolga 5000 K, ki ga ima zavod, so darovali: Karol Cigon, vikar K 26, Mihael Štrukelj, vikar K 50, duhovščina černiške dekanije K 110, Ivan Frankč, kurat K 10, vesela družba zbrala ob priliki poroke g. Ivana Kos, v gostilni g. Ivana Torkarja Podbrdom 10 K. -
Za obmejne Slovence je zbrala Podbrdom vesela družba v gostilni g. Ivana Torkar o priliki poroke g. Ivana Kos-a 20 K (za alojzije-višče 10 K).
Prisrčna hvala blagodušnim gospodom dobrotnikom in Bog daj mnogo posnemalcev I
Domače in razne vesti.
Vse naše cenjene naročnike, katerim smo že pred 4 meseci poslali položnico, prosimo, da nam čim preje do-pošljejo naročnino. Prihodnji teden pošljemo položnico ' vsem onim, ki dolgujejo za tekoče leto. Ker se bliža konec leta in moramo vse zaostale dolgove poravnati, prosimo uljudno, naj bi vsak naročnik izpolnil svojo dolžnost, kakor jo izpolnjujemo mi, ki naročnikom redno pošiljamo list, ki nas stane mnogo denarja.
Izid volitve v skupini slovenskih trgov in obrtnih krajev. — Pri dežel-nozborski volitvi v skupini slovenskih trgov in obrtnih krajev ter mesta Sv. Križ, ki se je vršila v četrtek, je bil izvoljen za poslanca A. Gabršček, ki je dobil 402 glasova, dočim je dobil naš kandidat, sodni svetnik Matija Fabijan, 258 glasov. Razmerje glasov v posameznih volilnih krajih je bilo sledeče in sicer:
	Fabijan	Gabršček
Ajdovščina		44
Bovec	45	32
Kanal	54	31
Kobarid	1	64
Komen	58	51
Sv. Križ	38	39
Nabrežina	10	44
Sežana	9	44
Tolmin	63	53
Kakor je iz teh številk razvidno, je imel naš kandidat v Bovcu, v Tolminu in v Kanalu večino. Razmerje glasov v Sv. Križu ju bilo skoraj jedmiko.
V	Komnu imeli smo prav lepo manjšino, dočim so se volilci v Ajdovščini, Kobaridu, Sežani in Nabrežini skoro popolnoma udali liberalnemu terorizmu, pokoreč se ljudem, katerim je strankarska strast nad koristmi slovenskega dela dežele in posameznih njenih delov. Zle posledice takega ravnanja ne morejo izostati. To naj si dotični ljudje že danes zapomnijo.
Hosano poje „Soča“ tržanom, ker so izvolili v deželni zbor njenega šefa A. Gabrščeka. Svobodno ji! Tržani so s to izvolitvijo pokazali, da nimajo smisla za resno in vzajemno delu v deželnem zboru. Bomo videli, koliko bo Gabršček koristil tržanom .... in kaj doseže za nje.... Drugega ne rečemo!
Izid doželnozborsklh volitev v kuriji furlanskih most In trgov. V kuriji furlanskih mest in trgov so bili v četrtek izvoljeni kandidatje liberalne stranke Bombig Jurij, Pavel Nigris, dr. Peter Pi-nausig in dr. Atilej Venier.
Kap Jo zadela č. o. Gelazija Kobal, kapucina v sv. Križu na Vipavskem. Priporoča sc vsem čč. duhovnikom, posebno znancem v memento.
Preskrbljenjo vipavskih občin s pitno vodo. — Kakor smo uže svoj čas poročali, pogajalo se je goriško mesto z interesenti ob Hublju za odstop potrebne množine pitne vode proti primerni odškodnini. Prizadete interesente je prosil prof. Bcrbuč za brezplačni dopust petih sekundnih litrov vode /.a občine po Vipavski dolini, kar so mnogi tudi obljubili, če ostanejo pogodbe z mestom v veljavi. Ker se pa mesto ni moglo pogoditi z vsemi lastniki mlinov, tovarn in žag, ki imajo pravico do vode, prišla je dne 19. t. m. na lice mesta druga komisija, kateri je bil nalog izvesti prisilno razlastitev vode, kar se je za goriško mesto tudi zgodilo.
Da se ni odbor za priskrbljenje vipavskih občin s pitno vodo udeležil te komisije, je umevno iz dveh razlogov: prvič radi tega. ker ni še dobil koncesije za 5 sekundnih litrov vode, dasi je vložil že davno prošnjo zanjo; drugič ker razlastitev za goriško mesto velja tudi za občine, t. j. če morajo in-teresentje dati vodo za primerno ceno goriškemu mestu, bodo jo morali dati po isti ceni tudi občinam. To izkorišča »Soča1' v nesramen napad na prof. Ber-buč-a in dornberški odbor. Listu povemo pa, da zadevni odbor te zadeve ne izpusti izpred oči. ker je za vipavske občine prevažna, bodisi to »Soči" prav ali ne. Vemo sicer, da se mu od „Sočinih“ zaveznikov mečejo in se bodo še metala polena med noge, a to ga nikako ne plaši; mirno in previdno bo korakal svojo pot naprej, da pride do cilja. Nadejamo se, da postane ta voda isto tako prekletstvo za one, ki hočejo to vitalno podjetje za Vipavsko dolino zavirati, kakor je poslal pri vseh razumnih ljudeh v deželi upor proti upeljavi užitnine v deželno režijo.
..Kranjske razmere” srbijo „Sočo". Boji se, da se zanesejo na Goriško. Čudna skrb! Na Kranjskem je liberalizem spravljen v grob; spravili so ga krščanski možje. Na Goriškem liberalizem umira; smrt mu pospešujejo krščanski možje. Še ene volitve, pa bo ležal v grobu goriški liberalizem poleg svojega kranjskega liberalnega bratca in potem? Potem bodo vodili politiko v deželi krščanski možje. Na Kranjskem vodijo deželo tudi krščanski možje. Saj vodijo politiko tudi na Štajerskem, na Gorenje in Dolenje Avstrijskem in drugod krščanski možje. Zakaj bi je ne vodili tudi na Goriškem? Kakor delajo krščanski možje drugod za ljudstvo, tako bodo delali tudi na Goriškem. Da se ,.Soča“ teh časov
boji, je samoobsebi umevno, kajti ko pride ta čas, da popolnoma pometemo z liberalizmom, odklenka tudi tistim, ki žive udobno življenje na račun po liberalizmu zaslepljenega ljudstva.
Obširno posostvo g. Iv. Jakončiča iz Krmina, ki leži v Šmartnem, Kozani in Vrhovlju, je kupila ..Goriška zveza" skupno s posojilnico v Šmartnem za 49.500 K. Na tem posestvu so štirje koloni z družinami in en hišni najemnik. To je sedaj že četrti slučaj, da je ..Goriška zveza" pomagala pri nakupu velikih posestev, ki se imajo razdeliti mej kolone in kmete.
Liberalni listič ..Kmočki Glas" ne ve o španskem anarhistu in brezbožnem Ferreru, ki je provzročil v liarce-loni grozne morije in strašna grozodejstva meseca julija in ki je bil vsled tega 13. oktobra ustreljen, svojim brav-cem nič drugega povedati, kot samoto: ,.Kakor poročajo listi, je usmrtitev Fer-rerja povzročila velikansko razburjenje med svobodomiselnim svetom, ker Fer-rer ni drugega zakrivil kot to, da je širil prosveto med španskim narodom: Španska pa je v popolni oblasti klerikalizma, zato pa je bil Fcrrcr usmrčen". lij, agrarni bratci, zakaj pa „Glas" ne pove, kakšno prosveto je Ferrer širil med španskim narodom. Zakaj „Glas" ne pove, zakaj je bil Ferrer usmrčen ? Zato, ker lioče, da bi njegovi agrarci dobili vtis, da je bil Ferrer usmrčen zato, ker je širil prosveto in ker je bTl nasprotnik klerikalizma t. j. katoliške stranke. Tako „Glas" pone-umnujc in hujska svoje redke pristaše proti S. L. S. In ta list še drzne učiti »krščansko ljubezen". Krščanska ljubezen zahteva, da sc »Kmečki Glas", ki ni nič drugega, kot hinavsko liberalen glas, vrže na smetišče.
Za slovenske srednje šole v Primorju. — Jugoslovanski poslanci vlože v eni prihodnji seji nujni predlog, v katerem zahtevajo, naj se na vseh primorskih srednjih šolah uvedo slovenske, oziroma hrvatske paralelke.
Porotno sodišče v Gorici. — Jesensko zasedanje porotnega sodišča v Gorici prične z 29. novembrom t. I.
V	mariborsko kaznilnico so odpeljali v soboto onega Nanuta iz Št. Andreža, ki je bil zaradi umora ljubice obsojen na smrt na vešalih, a je bil pozneje pomiloščen na 10 let ječe.
Najdona zlata verižica. — Neka oseba je našla dne 12." sept. 1.1. na poti od Marijecelja do Kanala zlato verižico z zlatim križcem. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri dr. Andr. Pavlici v Gorici.
Listnica uredništva. Gosp. dopisnikom iz raznih krajev: Zaradi pomanjkanja prostora odložiti smo morali več dopisov za prihodnjič.
Mestne novice.
m Shod S S. 0. J. za goriški dekanat javlja svojim članom in drugim p. n. preč. gospodom duhovriikom, da priredi prihodnji četrtek, dne 4. nov. svoj mesečni sestanek. Na dnevnem redu je predavanje in razgovor „0 gojitvi petja šolskih otrok". Predmet je zelo aktualen. Prijazno so povabljeni h sestanku Člani in vsi preč. gg. duhovniki, ki se za to zanimajo. Sestanek se vrši v prostorili Centralnega semenišča in sc prične ob 10 h predpoludne.
m Goriški mestni svet. V sobotni seji goriškega mestnega sveta je župan Boinbič protestiral proti premestitvi slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Storil je seveda to le zaradi tega, da je konečno tudi on protestiral, ko jih je že toliko njih poprej protestiralo. Na dnevnem redu te seje je bila tudi resolucija, katera je bila sprejeta na shodu ininoli torek, ko so mazzi-nijanci in socialni demokratje protesti-
rali proti usmrčenju anarhista Fcrrera, resolucija namreč, s katero se zahteva od goriškega mestnega sveta, da prekrsti semeniško ulico v ulico Ferrer. Voditelj okrajnega glavarstva, dvorni svetnik grof Attems, ki je zastopal pri seji vlado, je proti taki nameri protestiral, češ, da vendar ne gre, da bi se kaka mestna ulica imenovala po imenu človeka, ki je bil zaradi zločinov obsojen na smrt. Zato je zahteval prepis sejnega zapisnika, da ga odpošlje na namestništvo, ki naj v tuj zadevi razsodi.
m Prvo predavanje. V sredo 3. novembra se prično zopet redna predavanja »Slov. kršč. socialne zveze". Vsi somišljeniki so prošeni, da agitirajo za obilno udeležbo. Predavanja, se bodo vršila v »Centraiovi" preddvorani, tam kjer je bil prej kinematograf. Prvi bo predaval v sredo 3. nov. ob 8-h zvečer dr. I) e r m a s t i a o draginji živil. Pridite v obilnem številu I
m Točenje novega vina je tudi v goriški okolici od dne 24. t. m. naprej dovoljeno.
m Nepošten sluga. Pred nekaj meseci je bil pri tukajšni laški »Banca Friulana" sprejet neki Marij Pipp kot drugi sluga. Njegovo vedenje ni dalo do sedaj nikdar povoda kaki pritožbi. A minuli petek si je ta sluga, ne ve se na kak način, osvojil jeden „šek“ za 10.000 K. katerega je spravil pri tukajšnji podružnici »Kreditne družbe" v denar ter potem izginil. To stvar so takoj naznanili oblastnijam, da ga zasledujejo.
m Goriški brivci so se dogovorili z delavci za sledeči delavski urnik, ki je stopil v veljavo včeraj: Od 1. aprila do 30. septembra od 7. zj. do 8. zv.; od I. oktobra do 31. marca od 8. zjutraj do 7. zvečer,
Brivnice bodo ob praznikih, ki padejo na ponedeljek, ves dan zaprte. — Ako pa pade praznik na soboto, tedaj bodo brivnice zaprte v nedeljo ves dan.
Iz goriške okolice.
g Lokve, 25. oktobra t. 1. — Na Vaše ljubeznjivo pisemce, g. Leban trnovski — v »Primorcu" št. 43 — moram brž par Ijnbeznjivili besed odgovoriti. Gospod tajnik trnovski! Ljubi prijatelj ! Hvala za srčkano pisemce čez dol in breg, črez beli sneg v solnčne trnovske kavponc! Obžalujem le, da Vaših za zdaj ne potrebujem. Ko pridejo nove volitve — Bog ve, če ne prej, kakor po šestih letih ? — takrat bomo računali, če znate še kaj algebre: + (1 + 1) = + 2
—	(1 — 1) -f 2. — Do tedaj pa zdravi ostanite in sc §§ pridno učite. In ko bo treba, pa le pridite na Lokve, da lepo prepiševa imenik naših volivcev; da ne bo pomote in da potem še bolj Vas pohvalim: fejst tajnik je naš g. Leban!
Anton Plesničar, župnik.
g Odkritje spomenika v Podgori.
V	nedeljo se je v Podgori izvršilo slavnostno odkritje spomenika c. kr. stotniku grofu Faverges, vitezu Marija Te-rezijevega reda, ki je leta 1809 s 50 vojaki preplaval Sočo ter se pet ur boril z mnogo večjo sovražno silo.
g Kat. sl. lzobr. društvo v Biljah
priredi v nedeljo 31. t. m. veselico s sledečim vsporedom: 1. Jak. Aljaž: »Naša zvezda", poje moški zbor. 2. »Večna mladost in večna lepota", igra v 3 dejanjih za ženske uloge. iz časa cesarja Nerona. 3. Jak. Aljaž: „Domo-vini". mešan zbor. Prireditev sc začne ob 3. uri pop.
g Iz Vrtojbe. - (Ožajfani ..Fsneto") Znani dopisnik »Kmečkega glasa" pere »l:sneto-ta", ker ga »Primorski List" ni povsem opral, tako da mu so še ostale neke ..mače": oh sv. pomagalka! Kdo
pa je ta (udi ožajfani pisač ? Čujte, to je maturant Jože, ki je bil v predzadnjem „P. Listu" tudi pošteno „opran" in nažajfan, ko je 'čital, da so »Esneto-ta“ oprali, seve tudi njega, kar je tudi pošteno zaslužil, ker zna tako urno tekat za volivci. Celo vsebino dopisa iz Vrtojbe v „P. Listu" je prezrl seve, ker je gola, čista resnica, kar se lahko dokaže s pričami; in v svoji liberalni jezi (saj „agrarec“ ni) se je zadrl na poštenega sovaščana, zato ker je zapustil laži-libcralno gnjilo stranko in pristopil k S. L. S., kar je popolnoma prav, ker je spoznal, kje je resnica in kje laž. — Zatorej lop po njem. Ko je prečital „Joža" »Prim. List," je tekel k svojemu kolegu ves zelen od jeze : »Ti preklicani klerikalci so me fejst namazali." Kolega: „Ja, te so prav po moško, veš Jože; zakaj agitiraš, to ni tvoj poklic!" Joža: »Prosim, svetuj mi, kaj naj počnem zdaj ?"
Kolega: „Očisti se in operi tudi tvojega „l;snetota“!
Joža: „Pa kako?"
Kolega: »Ja, teci po žajfo v Gaber-ščekovo tovarno." Joža teče. — Ko pride drugi dan k svojemu kolegu z žalostnim, kfslim obrazom s privihanimi rokavi, ker je celo noč žajfal in pral „E-snetota" mu reče: „Ja dragi, jaz ga ne morem in ne znam »oprati"; ta preklicana Gabrščekova žajfa ni za nič! Svetujmi kaj v tej presneti politiki."
Kolega: „Veš kaj ti svetujem, ne spuščaj se nikar v volilni boj in ne mešaj se v politiko, ker politika ni zate in ti ne zanjo; in ne za ožajfanega »Esnetota*!
g Sv. misijon se obdržava v Št. Andrežu od minule nedelje. Vodijo ga čč. očetje jezuitje. — Udeležba je ogromna. Sklep bo v nedeljo popoludne. Dal Bog, da bi zlati nauki, sejani po čč. oo. misijonarjih, obrodili obilne sadove.
g Renče. Poročila sta se Rafael Piščanc, c. kr. pošt. sprevodnik iz Bar-kovelj in Ivanka Pipan iz Renč. Bog daj srečo!
Nekaj iz Mirna. (Obrtna šola.)
—	Večkrat se je že pisalo o naši obrtni šoli; toda zmiraj zazori na njej kak sad, da si 'ga je treba bliže ogledati. Letos je med vpisovanjem »znani voditelj" zaprl dečke, morda se je bal, da mu kateri ne uteče. Nadalje je naznanil, da bo pouk ob nedeljeh od 9 —12. predpoldne in od 2.-4. popoldne, to je ravno v času med in pred popoldansko službo božjo; ko mu je neki deček opomnil, da zakaj ravno med mašo, obregnil se mu je ta, češ, to je naša stvar. Seveda, to je že nekaj, če se more odvrniti nekoliko otrok od službe božje; saj se je ravno v tej šoli svoj čas ukazalo, naj se pridejo rajše učit po zemljevidu, kakor pa poslušat pridigo v cerkvi. Ob delavnikih se poučuje od 7.—9. zvečer;*) to pa je zelo neumestno za čevljarske vajence, kar so skoraj vsi. Čevljar sedi cel dan shuljen pri delu, zato pa potrebuje po dokončanem delu gibanja, iz prehoda, telovadbe i. t. d. Če pa učenci, ki niso še zadosti razviti, cel dan sedijo, potem pa namesto gibanja v prostem zraku še zvečer v šoli, jim to močno škoduje. Sicer se mi pa čudno zdi, zakaj bi se čevljarski vajenci učili risati nagrobne spomenike, omare, človeške obraze, razne načrte i. t. d.; za čevljarje je potreben strokovni čevljarski tečaj, kakoršen je bil tukaj že dvakrat pod vodstvom g. Hulke, ne pa te komedije z obrtno šolo. V torek 19. t. m. so bili vsi tisti, ki se niso redno ude-
*) O p. uredništva. — To nasprotuje naravnost dotičnim postavnim določbam. Dotična naredba naučnega ministerstva z dne 13. marca 190.3, št. 41.575 ex 1902 določa namreč:
Pri iestavljanju urnika ob delavnikih delati je na to, da se vrši pouk med delavnim časom, ker bi inače prišit učenci preutrujeni v šolo m bi zaraditega ne mogli slediti pouku tako, kakor je želeti. Nikakor pa ne sme začeti večerni pouk kasneje nego ob 6. uri in ravnotako ne končati kasneje nego ob 8. uri.
I Ieževali pouka vabljeni v županstvo, kjer je predsednik obrtne šole z besedo pripravljal otroke, da bi zopet začeli šolo redno obiskovati. Prihodnjič še kaj.
|	Unus	pro	multis.
I g Lokve. Dne 21. t. m. je prišla domov ena kopica mladeničev, ki je že vsa okužena od liberalnega časopisja in učiteljstva. Posebno pa eden izmed teh mladeničev se je odlikoval, ko je začel zmerjati čez duhovne. To je bilo kaj za našega učitelja! Gosp. učitelj in fantje so bili koj skupaj. Začel jim je seveda po svoje razlagati sv. pismo. Prešli so potem na naše poslance. Posebno so vzeli na piko gosp. Kosmača. Pripovedovali so, kako so ga hoteli dne 21. t. m. nekateri v Gorici pri Gorjancu »nabiti". Kaj je na tem resnice, ve najbolje g. Kosmač. Za danes smo pa prepričani, da je bilo vse govorjenje teh ljudi navadno liberalno kvantanje. Dopisnik v zadnjem »Primorcu" zagovarja našega učitelja, češ, da ni agitiral. G. učitelj, ali se ne spominjate, kako ste obdelovali nekega mladeniča, ki pa ni volilec? Ga niste li vprašali, naj Vam pove, kaj je ? Ali mu niste izročili glasovnice in plakate? In kaj je ž njimi mladenič počel, to veste Vi najbolje. Ali se niste vozili s kolesom na Trnovo po glasovnice?
g Iz Brd. »Primorec" in »Soča" naznanjala sta nedavno svetu, kako je neki klerikalec blizo Kojskega s kletvino slavil zmago pri volitvah. Koliko je na tem resnice, ne vem. To pa vem, da Gabrščekovi hlapci, pesebno pa njih vodja, prekosijo v kletvini najgrše klerikalne preklinjevalce. Priznati se jim mora, da so pravi mojstri v tej stroki. Vodja Gab. hlapcev letal je od volivca do volivca in če je Lil njegov trud pri tem brezuspešen, pa je začel bruhati oš . . ., da je bilo groza slišati.
Da so klerikalci svetniki, ne pride nobenemu na misel, toliko pa se lahko reče, da kar je poštenih mož in fantov v celem kojščanskem županstvu, vsi so na naši strani. Koliko jih ima liberalna stranka, ne zamudil bi veliko, kdor bi jih seštel.
Obnašanje volivcev S. L. S. ob času volitev bilo je uzorno. Mirno so hodili po cesti, spodobno sedeli pri mizah po krčmah; nijednemu niso jemali po cestah s silo glasovnic; nobenega lasprotnika niso žalili. Obnašanje vol!vcev liberalno-agrarne stranke bilo je pa večinoma takšno, da se je moral vsakdo zgražati Pa saj ni čuda; njih vedenje je sad čitanja »Primorca" in »Soče". Naj bo pohleven kakor ovca, podivjati mora kakor zver, kdor bere ona dva lista.
Nedavno je priporočal »Primorec" gospodarjem, da naj nič ne dajejo te-hantoin, fajmoštrom, kutarjem, ko/lom itd., ki bodo prišli brat vino. V Št. Martinu se je po tem svetu ravnal veleposestnik K. Prišel je „kutar“ k hiši, kjer je navadno dobival lep dar. A novi gospodar ga hitro odpravi, rekoč: »Liberalci in brezverci ne damo nič".
Iz ajdovskega okraja.
a	Iz Skrilj.	— Že	dolgo časa
ni bilo iz naše občine nobenega dopisa v »Pr. L." in mogoče ste že mislili, da smo vsi zaspali, a temu ni tako. Hočemo se nekoliko potruditi, da razsvetlimo naše skriljske razmere. Pred vsem bodo zanimale volitve, volilna agitacija in kratenje volilne pravice opravičencev.
Prve volitve so se vršile še precej mirno in izid je bil za našo S. L. S. časten. Dobili so naši po 104, lib. 51 in soc. po 16 glasov. Pri ožji volitvi pa so liberalci agitirali na vse mogoče, dopustne	in	nedopustne	načine.	Plačevali so
vino	in	skoro gotovo ne grešimo, če re-
čemo. da so glasove tudi kupovali	za	denar. —	Prišli	so k nam
tudi ajdovski kuhnarji, znani Dolenc,
I Malik in Dolencovo nasprotje - Repič. S seboj so pripeljali nekega po-strežnika, ki čuje menda na ime Tuna. Ta je delil glasovnice z imeni Frankota in Križniča. (Nekdo 11111 je svetoval, naj se postavi pred stranišče, tam da bo baje kaj hitro oddal svoje blago). Agitirali so, dokler ni tega preprečil mož postave. 8 naših volilcev je naš župan Piskar prikrajšal za volilno pravico, ker niso bili vpisani v imenik. Krivi so seveda tudi sami volilci, ker niso hoteli verjeti nauku: »liberalcem nič zaupati," marveč so temu človeku, kakor v vsem drugim, tudi tu vse zaupali.
Prihodnjič sc kaj sličnega ne pripeti, ker upamo, da nam pri prvih volitvah, ki se bodo vršile, ta župan župa-nil ne bo; v slučaju pa, da nam bi še, bomo bolj poskrbeli za red. Volilna komisija je bila vsa čisto liberalna.
Mati županja je baje rekla, da pri Ruštjih smrdi — seveda po farjih. Mi pa pravimo: če bi vsem klerikalcem v Piskarjevi prodajalni tako smrdelo po liberalizmu, da ne bi nobeden zraven prišel, bi Vas g. župan že davno zmanjkalo v Skriljah; ali pa bi smrdelo po čevljarski smoli, katere Vas je rešil takrat še preč. g. župnik — sedanji črnuh in zdražbar.
Komandirati nas hočete tako, kot ste svoj čas novince pri vojakih, a povemo Vam, da ne pojde. Za danes pika!
a K. S. Izobraževalno društvo v Kamnjah priredi v nedeljo 31. t. m. ob
4.	pop. pri Rebku na Goričici veselico s peljem, tamburanjem in igro Sv. Cita.
a Vrtovin. Vse, kar je v Vrtovinu liberalnega duha, bodisi moški ali ženske, vse to je po zadnjih volitvah tiho. Kako drugače je bilo pred dvema letoma v Vrtovinu, ko so zmagali pri državnozborskih volitvah liberalci. Noben naših somišljenikov ni šel mimo njih, da ga ne bi bili zbadali s svojimi strupenimi jeziki. Sedaj se pa tako kislo drže in čmerno, kakor kokoši, katerim so se izdrle pike.
G. župan, je li bilo pametno od Vas, da ste se toliko trudili Vi in naš občinski obhodnik, ki je s tako vnemo nabival po vasi liberalne plakate ?
Zdaj pa par besedi do Vas vrto-vinskih Občinarjev. Bližajo se namreč občinske volitve. Pazite, kake može si izberete v novo starešinstvo! V starešinstvu potrebujemo pametnih in treznih mož. S sedanjim županom nismo zadovoljni. Mi njega sicer ne sovražimo. Odločno nasprotni smo pa njegovi »mrmo-Ijadi", s katero je prenapoljen. Liberalec nam ne sme več županovati.
Občinar.
a Iz Rihenberga. Znani penzijonist je stresel v »Sočo" in »Primorca" vso svojo žalostno jezo radi strahovitega poraza, ki so ga doživeli liberalci pri zadnjih volitvah. Zaletava se v g. župnika in kaplana, češ, da sta s silo in grožnjo pritiskala navolilce, da sta zlorabljala cerkev in spovednico, da sta vsiljevala glasovnice itd. Mož naj bi rajši povedal, kdaj je bil zadnjikrat v cerkvi in pri spovedi. Mi ga ne vidimo nikoli. Zato naj o cerkvi in spovednici molči. Dopisnik ima tako pamet, da sme vsak agitirati za liberalce pri volitvah, proti liberalcem pa ne sme noben, posebno pa ne župnik in kaplan. Ta je lepa. — Kdo pa je agitiral s silo in grožnjo? Če dopisnik to želi, 11111 povemo o nekem c. kr. uslužbencu, da je nepostavno agitiral za liberalce. Če bo potem ta imel kake sitnosti, naj se zahvali liberalnemu dopisniku. Učitelja Urha Pavlico, hvali, da je vroč pristaš agrarne stranke, da pa ni za polovico tako nastopal za svojo stranko, kakor bi moral. G. učitelju čestitamo na tej liberalni pohvali!
Dopisnik se hvali, da je pri nas večina ljudstva naprednega mišljenja. Poglejte, poglejte! Pred volitvami pa ni hotel biti noben naprednjak. Vsi so bili
kmetje in agrarci. Libenlni agitatorji so lazili okoli naših volile v in so govorili: »Bodimo za kmeta, za kmeta! Naša stranka ni liberalna, anpak je samo za kmeta!" Tako so farbai in lagali. Zdaj pa sami priznavajo, de so naprednjaki in nič drugega, in da lberalec in agra-rec je vse ena pašta.
Dopisnika vprašano, koliko maš in očenašev je že plačal g. župniku ali g. kaplanu ? Pravijo, da nobene. V svoji zmedenosti in togoti pišt, da župnik in kaplan pobirata zraven stalne plače še mošt, jezike, jajca in volno. To je zares že strašno! Kaj si pač mislijo uboge liberalne dušice, ko berejo take kozla-rije in laži svojega voditelja? Na koncu si dopisnik hladi svojo jezo s tolažbo, da so vsaj doma zmagali liberalci. Res so zmagali, pa samo v splošni skupini. Zakaj so zmagali, še pojasnimo.
a Od nekod. Pretečeni teden je po navadi pobiral kapucinski brat s svojim nosačem tnilodare v moštu. Naše ljudstvo je tem blagim dušam, vnetim za njegov časni in večni blagor vedno rado šlo na roko z miloščinami in darovi v
V
blagu.
In glejte! Tu pride mlečezoben mladič od enega učitelja in kliče v tuji hiši, v koji on ni gospodar, ampak samo pritiklina, zoper »take berače" orožnike na pomoči Surovo napada nosača in s tem žali tudi čut starega gospodarja, ki je take vbožce vedno rad jemal pod streho, sramoti ugledno hišo, v kateri je bil vedno doma verski Čut. Kaj zasluži tak poba? Da se mu jih naloži 25 na sedalo s palico.
Vedi, predrzni poba, prej ko si bil ti, dajali so naši pradedi 00. kapucinom iz Križa radovoljno po »nafo" mošta in ko o tebi ne bo ne več duha, ne sluha, bodo bratje križkega samostana še hodili od hiše do hiše prosit mošta, katerega jim bo goriško ljudstvo vedno rado podarilo.
Zdaj pa tebe vprašam svobodomiselni petelin, od koga živiš pa ti ? Ali ne od kmeta? Tisti kmet, ki daje siromakom, ki prosijo od hiše do hiše »nafo" vina, tisti kmet mora zdte plačevati ogromne doklade I In zraven se taki ljudje še norčujejo iz kmeta in zahtevajo za svoje ruvanje in svobodomiselnost še povikšanje plač I Jezik za zobmi.
Iz tolminskega okraja.
t Na Idriji pri Bači je pretečeno nedeljo predaval g. dr. Capuder. Udeležba je bila velika. Peljal nas je naj-prvo v Benetke in nam je na podlagi krasnih skioptičnih slik razložil zgodovinski in umetniški razvoj nekdaj slavne in mogočne republike.
Iz Benetk smo potovali v Rim. Tu nam je g. predavatelj razložil monumentalne stavbe in spomenike starega in novega Rima. Slednjič je v razvedrilo celo predavanje osolil še z neka terimi šaljivimi slikami. Najboljši kritiki so poslušalci sami in ne morejo prehvaliti podučnega in poljudnega predavanja in imajo samo jedno željo, da bi g. doktor zopet kmalu prišel.
Iz kobariškega okraja.
kb Kamno. — Predavanje v našem »K. s. izobraževalnem društvu" je preteklo nedeljo radi nepričakovanih zaprek moralo izostati. Vršilo se bo v nedeljo 7. novembra. Člani in prijat_»/ji društva, pridite v obilnem številu.
Iz cerkljanskega ikraja.
c Novaki. Gospod urecnik, bodite tako dobri ter spravite ta ibpis v kak kotiček Vašega cenjenega ista, saj ni bilo iz naše vasi že dolgo časa nobenega glasu v naših listih, iicer pa ni-
mamo tudi časa, da bi pisali, kajti dela na polju imamo vse polno. Toliko sadja kakor letos nismo imeli pri nas že 16 let. Žal, da je kupčija za sadje letos slaba. Pa kaj hočemo ?! Ali nismo tako srečni, kakor so bili goriški okoličani, katerim je vodil kupčijo s krompirjem znani Mrmolja. Letošnje volitve so nam dale tudi še precej opraviti. Zamudili smo zaradi njili še precej časa, a ostali vendar nismo doma, kakor k raški liberalci, kakor, piše »Primorec". Ne, vsi smo šli volit dne 26. septembra in 5. oktobra. Volili smo vsi kandidate S. L.
S.	V Cerknem so nam liberalci očitali da smo pripeljali na volišče tudi sv. Tomaža, ki je naš patron. Pač pa so hoteli spraviti liberalci, gostilničar in trgovec Bizjak, čevljar Koblar in tisti l-'r.,.. tudi sv. Tomaža na volišče. Podali so se zadnji hip v Novake, kjer se jim je po 2	in '/2	urnem	tekanju	posrečilo
spraviti	še 8	voliicev na volišče, pa
brez Sv. Tomaža. Tako se je zgodilo, da je sv. Tomaž spravil na volišče še 8 voliicev ter pripomogel k Jeričevi zmagi. Ako bi povsod izpolnili naši somišljeniki svojo dolžnost, pa ne bi bilo treba ožje volitve. Zato pa priporočamo vsem, naj pri prihodnjih volitvah vsi storijo svojo dolžnost, pa ne bo treba ožjih volitev, ki so jako sitne in ki marsikaterega volivca vznevolijo ter prouzročajo mnogo nepotrebnih stroškov. Pred prvimi volitvami je kar mrgolelo v Novakih liberalnih agitatorjev iz Cerkna, pri ožjih pa so nas pustili pri miru. Zmerjali so nas, ko niso pri nas	nič opravili,	s tepci,	ali ostali
so sami	tepci	in dal	le Bog,	da bi se
kmalu spametovali. Tako je prav. Ra-zun domačih agitatorjev ne poslušamo mi nobenega drugega, kakor tudi se nam prav nič ne cedijo sline po tistih 45.000 K, katere je dr. Gregorčič, tako sta trdila „Soča" in »Primorec", med volitvami raztrosil.
Iz komenskega okraja.
km. Iz Pliskovice. Velika radost in veselje je zavladalo pri nas in po celi naši deželi, ko smo zaznali, da je tako sijajno zmagala naša S. L. S. pri deželnozborskih volitvah. Res ponosni in radostni smemo biti, da smo pristaši te stranke, katera je že toliko dobrega storila za naše slovensko ljudstvo in od katere edino imamo pričakovati vztrajnega in napornega dela v korist in blagor nas kmetov trpinov. Ponosni in veseli smemo biti tudi zato, ker vidimo naše nasprotnike tako poražene in potlačene in zato vlada mir, saj na videz. Naši nasprotniki, dasi ne mnogi po številu, a toliko bolj kričavi, postali so mnogo bolj tihi. Ostali so pri nas skoro samo generali brez armade.
Samo naš dični „Gasar“, nadgene-ral, da duška svoji liberalni oliki. To je tisti mož, pri katerem je vse ravno nasprotno res, kakor on reče ali sumi. Pred volitvami je ta mož z gotovostjo takole prorokoval: na naši strani bodo za gotovo izvoljeni vsi prejšnji poslanci. Najbrže je gledal v (jabrščekov „kala-mon", kateri ga je pa kruto varal, kakor je varal Gabrščeka samega. Ali smo se tega prerokovanja veselili, ker smo vedeli, da bode ravno narobe res. Tega moža imamo mi za politični barometer toda z modifikacijo, da je ravno narobe res, kar on kaže. Bati se je da zblazni.
km Iz Velikega Dola. Dne 21. t. m. je vlada otvorila pri nas čipkarsko šolo. Že na predvečer tega dneva so naznanjali streli iz topičev, da bode drugi dan vesel za našo občino. Pa res je bil; ob 9. uri je bila sv. maša ter potem blagoslovljenje šole. Po blagoslovu je imel govor gosp. nadzornik iz Dunaja, pri katerem nam je razpravljal o čipkarstvu. Povedal nam je. da je srečna občina, kjer se ustanovi tak te-
čaj, ker so razmere primerne za čip-karstvo. Dasi je imela naša šola veliko nasprotnikov, smo jo dobili v enem letu. Sedaj pa jo je vlada sprejela v svojo oskrbo. K sklepu govora je pozval občinstvo, naj trikrat zakliče slava cesarju, ker na njegovo besedo se je tukaj ustanovil ta tečaj. Ta tečaj je namenjen vsej okolici. Vse žene ali dekleta imajo pravico ga obiskovati brezplačno. Ker ni poduk obvezan, niso primorane učenke ga redno obiskovati in zaraditega je ložje tudi okoličankam se ga vdeleževati. Teda) one, katere imate veselje in čas za tako delo, porabite to priliko, ki se vam ponuja.
Iz sežanskega okraja.
s Občinske volitve v Povirju. Pri
občinskih volitvah v Povirju na Krasu, ki so se vršile 25. t. m. je zmagala S. L. S. Dopis o teh volitvah priobčitno prihodnjič.
Deželne govedorejske razstave.
V tolmiskem političnem okraju so se vršile razstave meseca septembra in sicer v Cerknem dne 20., v Tolminu dne 21., v Kobaridu dne 22. in v Bovcu dne 23. septembra.
Komisija, ki si je natančno ogledala živino na razstavo prignano, se je v obče izrekla, da je napredek od prej-šne razstave le majhen, le Kobarid je naredil izjemo, kjer je kazala razstava lep napredek. Vzroki temu počasnemu napredku so različni, n glavni je po soglasnem priznanju komisije ta, da po-manjkuje okraju lepih in primernih bikov. Zato je pa tudi c. kr. kmetijsko društvo v Gorici takoj ukrenilo, potrebno, da se ta pomanjkljivost odstrani. V teku tega tedna je šla na pristojno inesto komisija, ki ima nalog nakupiti za ta okraj 30 plemenskih bikov.
V Cerknem je priznala komisija darila za bike: Škvarča Pran iz Še-brelj 50 K, Zajec Peter iz Lašč 40 K, K, Lapanja Matevž iz išebrelj 30 K in
'regelj Florijan iz Zakriža 20 K; za krave: Selak Ivan iz Čeplega 50 K, Zajec Andrej iz Pluženj 40 K, Madalin Valentin iz Zakriža 20 K; za junice: Čelik Anton iz Bukovega 40 K, Zajec Andrej iz Pluženj 30 K in isti 20 K. Vrh tega	i>o	dobili različniki	nagrade
po 10 in 20 K.
V Tolminu so dobili darila za bike: \rivec Janez s Ponikev 50 K, Trojar Andr. iz Trtnika 40 K, Manfreda Ant. z Ravnij 30 K, Hrast Pr. iz Čiginja 20 K, in Klinkon Fran iz Žabč 20 K; za krave: Kovač Peter iz Idrije 50 K, Bizjak Ant. iz Podmelca 40 K, Krivec Janez s Ponikev	30	K,	Pitamic Ant.	iz Volč
30 K, Kogoj Jož. iz Kneže 20 K; za junice: Alaligoj Ant. iz Volč 50 K, Sovdat Fran	iz	Gabrij 50 K,	Bukovec
Štefan iz	Volč	40 K, Lazar	Josip iz
Volč 40 K, Rejec Neža iz Kneže 30 K. Vrtovec Andrej iz Tolmina 30 K, Kenda Josip iz Sela 20 K in Fortunat Fran iz Volč 20 K.
Dvanajstim živinorejcem so se priznale nagrade po 10 K.
V Kobaridu so bili obdarovani za bike: Uršič Ivan i« Kobarida 40 K, Pontar Fran iz Kobarida 30 K, Danjelec Anton od Potokov 20 K in Kurinčič Alatevž iz Idrskega 20 K; za krave: Menič Andr. iz Borjane 50 K, Kranjc Andrej iz Sočnega 40 K, Juretič Anton iz Kobarida 30 K, Frandolič Josip iz Kobarida 30 K in Volarič Andrej iz Staregasela 20 K; za junice: Uršič Andr. iz Sužida 40 K, .Mašera Jos. iz Livka 30 K, Frandolič Josip iz Kobarida 30 K, Faletič Anton iz Ravnij 20 K, Koren Ivan iz Kobarida 20 K. Pontar Fran iz
Kobarida 15 K, Koren Ivan iz Kobarida 15 K.
Priznale so se še petim živinorejcem nagrade po 10 K.
(Dalje pride.)
Odmevi štrajka.
(Izvirna poročila i/ AjdovSčine.)
(Dalje.)
Jožef Budihna.
Ia mož je bil več let mojster v tovarni! Cc kedo, je ravno on na svoje oči gledal in spoznaval vse nerede tovarniške uprave. Pred leti je izstopil iz službe in ima sedaj v Šluriji gostilno. Ime: „ pri Kapi" ga lahko vedno spominja, kedo mu je največ pripomogel, da je pustil grenki tovarniški kruh in se lotil sladkega in komodnega gostilniškega življenja. Pa pustimo to 1 Ne dvomimo, da je on ob ustanotvi organizacije in pozneje ob štrajku imel res namen, delavcem pomagati. Še to bi trdili, da vseh zahrbtnih Rayerjevih spletk ni poznal, dasiravno bi jih bil moral vsaj slutiti. Istina pa je tudi, da se ga ne bo moglo več opravičiti, ako bo v družbi ž njim nadaljeval neodkritosrčno gonjo zoper S. L. S. in njene voditelje. Vse drugo, kar nam še sili v pero opustimo, ker čujemo, da se Rayerju polagoma odteguje in se je baje (?) izrazil, da ga bo popolnoma pustil, ako bo v organizacijo zanašal liberalizem.
Dr. Mandič.
Odvetnik je v Trstu, proletarec torej gotovo ni. Allad mož je, ki se je gotovo veliko učil in ki sedaj skuša svoje nazore in skušnje urediti v gotovo socialen zistem. Po njegovem prepričanju je »narodna delavska organizacija" v to poklicana. Učil se je v Pragi, Klofač in drugi so mu uzor. Njen program je sam na sebi nedolžen. Izogiblje se previdno vsaki izjavi o simpatijah tej ali oni politični stranki. Da to za dolgo časa ni mogoče in da mora prej ali slej ta ali ona struja potegniti njega in delavstvo za seboj, je samo po sebi umevno. Dokaz temu je glasilo organizacije: »Narodni delavec", ki svojih simpatij do liberalne stranke v Ljubljani ne more prikrivati, in ki — kadar le more — pri najmanjšem povodu lopne po voditeljih S. L. S. O tem še pozneje. Za spoznanje značaja dr. Alandiča je merodajno ono, kar je govoril oziroma obljubil 17. maja 1908 na ustanovnem shodu. Doslovno je takrat rekel: »Ali smo strokovna in ne politična organizacija. Nismo ne liberalci in ne klerikalci. Častno vam obljubim, da taki ostanemo. Vera nam je sveta in spada v cerkev, nobenega ne bomo nagovarjali k veri. Ali s politiko nimamo ničesar opraviti". Te besede so pač le prazna fraza.
Niso veliko vredne. To je dr.Man-dič sam dokazal na shodu 5. sept. t. L Popolnoma je molčal, ko je Škerlj iz Ljubljane napadal črno in rdečo in-ternacijonalo. Pod črno internacijo-nalo razumemo mi sveto katoliško cerkev. Ali samo rečemo: Slaboten je oni, kateri pusti tako govoriti proti svoji častni obljubi in ogorčeno ne zavrne ampak pomenljivo molči. Sumljivo in najmanj rečeno — nečastno — pa je tudi, ako »Narodni delavec" si ne upa poročati o vsem, kar se je na shodu govorilo oziroma godilo. S tem je značaj dr. Alandiča za nas popolnoma po-jašnjen. In po tem bomo zasledovali in sodili odslej naprej vse njegovo delo v prospeh delavstva.	(Pride še.)
Loterijske Številke
23. oktobra.
Trst................18	20	41	23	29
P ni a Iti! sP°minJaJte se ob vsaki
nuifllll. priliki »Šolskega Doma1«
Več čevljarskih ■oo pomočnikov
= »prejme takoj v službo =
Frančišek Kuk,
čevljarski izvedenec v Podmelcu.
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmiodta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčapje in gluhoto
Cena steklenice K 4 z navodilom vred. Dobiva sc v lekarni
O. CRISTOFOLETI-Ja v GORICI.
Odlikovana pekarija ^	^	In	Hlaričlčarna
| K. Draščik
+ v (iorici na Kornu
(v lastni hlil)
♦ Izvršuje naročila VHakovrHtuega peciva, torte, kolače za birmanoe In poroke, piuce Itd. Prodaja . različna lina vina in likerje na drobno ali orlR. buteljkah. Pri-
♦ poroča hb «1. občlnHtvu. C’ene jako nizke.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidifia njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za rnnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
  ugodnejših krajev __________
HC Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino	K 1-04	Marsiglia . .	. K 1-28
Istrsko „	„ 1*20	Bombay . . .	• „ 120
Corfu „	„ 120 !	Bari . . . .	
Puglie „	„ 128 ■	Lucca . . . .	
Jesih vinski		najfinejSe . .	.„2—
	i	Milo in luči.	
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini iu p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
= delavnico. —
Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naroči'a in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskino (stckflievo jetrn« olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In sploinl telesni slabosti.
Izvrna steklica tega olla na' ravnormene barve po K I 40 bele barve K 2.
Trskino ieleznato jetrno olje.
Raba toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino Jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostnej bolezni, žlezni otoki,
golše, malokrvnost itd. Itd.
(Vn- •*!'•> »'li l i'•iiiri* ,j<- 1 krono 40 vinarjev.
OPOMBA. Olje. Vnteree« naročam direktno lz Norveglje, prelšfie st* vedno v mojem kem. lnlioratorju predno »e napolnijo stekleniee. /ato za-morem jamčiti h voj Im eč. odjemalcem glede fiintote in stalne spo-gobnostl zh zdravljenje. —
Criatofolettijeva pijača is kine in zelesa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
  Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
|XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX30C
iy*™i
—- urar c. kr. državne /eležnice
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
	JI	
		
	^3	
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasli* in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevije iu usr.je v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Odlikovana mizarska delavnic:) s strojeni obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela »a stavbe.
HNfl ilKHR
naslednica C. Likar
V GOBICI -- Stmeiiška ulica šlev. 10.
Velika zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin.
ffcznovrsten papir in papirnati izdelk.
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin:	računov,
napisov itd.
Pergamentna papir za zauianje masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
I)-bn« |nint’<■ J.b • 'Hi' |>‘* n>zk: c*m. .
Novodošlo blago 2a
NASTOPNO SEZONO
sc vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
9
—	>	o	£
za vsaki stan.
0f B
f Goriška zveza
”t©
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri .
»'V' 'V kmetijskih pridelkov, */v*
Zaloga je v hiši „CENTBALNE POSOJILNICE ' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
L9G'“
f
1
‘
Slovenska nzanufakturna trgovina
Ifrim liribrl
^GORICA — Raštelj 16 — GORICA1'
priporoči slavnemu občinstvu svojo veliko nalogo raznovrstnega ■ oblačilnega blaga po najzmernejših cenah.	■■
Postrežba točna in solidna!
$
pRAEClSOrtOC,
1]
Ljub tovariš
v dolgih zimskih večerih jo gotovo gramofon. Gramofone vseh vrst, luli avtomalne, prodajam |)o naj nižjih cenah od tO K naprej. V zalogi imam slovenske plošče .in orkeslrionc. Priporočam šivalne stroje v največji izberi od 38 K naprej. Prodajam tudi na obroke. Zagotavljam slavno občinstvo, tla ho pri meni najbolje postreženo.
Ignac Šuligoj, urar, S?. Lucija ol) Soči.
©
TJ
rt u , bo I
oj
a
o
a
o
u
o
p
H
ti
o
m
o
Pm
ii
Prosiva zahtevati listke!
Hajvfčja trgovina z železjem
K0KJE□IC & ZAJEC
< rica. v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
soliti na postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po trdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
►d
o
M
O
t*f
P
O
s
o
p
o
p
ta
s
»
p-
®
i
Prosiva aahtevati listke!
Kova slovenska trgovina!
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in bu-dilnili ur, pravili gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako, zmernih cenah.
Popravila Izvršujejo se točno in ceno.
— Vsaka ur a se Jamči eno leto. —
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec
v <>orici, Tekal Išče J os. Verdija 2t*>.
•veJI
POSLUŽUJTE SE
ZNANE IN SOLIPNE TR60VINE
XX