Poštnina plačana f gotovini.	 prilog.	^	Cena	Din	!*•«•,
Rokopisi se ne »račajo. — Oglatfl po tarifi in dogovoru. — Uprava t Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29 60 Podružnica * Celju, Samostan* ska ulica St. 4.
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praa* nikih. — Posamezna Številka Din l'—, mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 80‘—• Uredništvo v Ljubljani, Gregor« tičeva ulica št. 23. Telefon ured* Dišiva 80-70, 80-69 in 80-IL
St. 69
Ljubljana, petek, dne 22. avgusta 1930
Leto I.
Jubilejni kongres jugoslovanskega učiteljstva
Kongres je bil svečano otvorfen včeraj predpoldne v prisotnosti zastopnika IH j. Vel. kralja - Nad iri* tisoč udeležencev iz vseh krajev države - Navdušeni izrazi vdanosti in zvestobe vladarju in Jugoslaviji
Beograd, 21. avgusta. 1. Danes se je na jako svečan način ob navzočnosti mnogoštevilnih uglednih oseb v slavnostni dvorani vseučilišča otvorilo zborovanje X. kongresa Udruženja jugoslovanskega učiteljstva, ki praznuje letos lOletnico ujedinjo-nja učiteljskih udruženj v naši državi. V slavnostni dvorani je bilo že od 8. dopoldne naprej nad vse živahno. Navzožnih je bilo proko 3000 učiteljev. Začetek kongresa je bil napovedan za 9. uro dopoldne, vendar je bila dvorana že ob 8. polna. Navzočni so bili najuglednejši gostje, odposlanci raznih društev in korporacij. Ob 9.15 je prišel v dvorano odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Dragomir Šarič. Kot odposlanec prosvetnega ministrstva je prišel Dragomir Djordjevič, načelnik oddelka za osnovni pouk in rektor univerze Čeda Mitrovič. Navzoč jebil :tudi podpredsednik beograjske občine dr. Miroslav Stojadinovič, dalje zastopnika oddelka za osnovni pouk v ministrstvu za prosveto inšpektor Dragislav Brankovič in referent Damjanovič. Profesorsko društvo je zastopal njegov predsednik g. Divac. Navzočni so bili še zastopniki raznih drugih korporacij iz Beograda. Kongres je otvoril predkednik UJU Vlada Petrovič z daljšim nagovorom, v katerem je pozdravil goste in dal izraza svoji radosti nad navdušenostjo in ljubeznijo, ki jo goji učiteljstvo do svoje organizacije, katera je imela preteklih deset let mnogo težkih
momentov in mnogo skrbi za obrambo svojih pravic in v delovanju za blagor učiteljstva. Govornik veruje, da se bo složnemu sodelovanju posrečilo zboljšati položaj učiteljstva in dvigniti učiteljstvo na tisto stopnjo, ki mu gre po njegovem delu in po njegovi vlogi v javnem življenju. V to ime se govornik vsem prisotnim zahvali in jih pozdravlja. Nato načne govornik razna stanovska vprašanja in delovanje udruženja v zadnjih desetih letih. Govornik se nato spominja onih umrlih velikanov, ki so ustvarjali učiteljsko udruženje in ki niso vprašali pri tem, kdo je Srb, kdo Hrvat in kdo Slovenec in ne, kako kdo Boga moli, temveč so v vsakem človeku videli tovariša, učitelja, prijatelja in Jugoslovana. Med drugimi se spominja pokojnega Davorina Trstenjaka. H koncu pravi govornik: Najmilejša nam je prva naša dolžnost, da s tega kongresa pozdravimo velikega Jugoslovana, našega viteškega in modrega kralja. V dvorani je pri tem zaorilo burno odobravanje. Ko se je navdušenje poleglo, je gospod Petrovič nadaljeval: »Polni hvaležnosti smo, da je Nj. Vel. kralj poslal na naš kongres svojega odposlanca polkovnika Šariča.. Spominjamo se pri tem besede Nj. Vel. kralja, ki je dejal: učitelji, to so moji dobri tovariši v vojni. Nadejam se, da bodo enako dobri tudi pri delu v miru.« — Končno je g. Petrovič prečital naslednjo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju: Jugo-
slovansko učiteljstvo, ki je zbrano na kongresu v Beogradu, da proslavi desetletnico ustanovitve svojega udruženja, se na prvem mestu spominja svojega vzvišenega vladarja, ki mu v največji ponižnosti pošilja svoje pozdrave, izraze vdanosti in želje za dolgo življenje in popoln uspeh pri zgraditvi lepe naše Jugoslavije. Živijo kralj in njegov dom!« Pozdravni brzojavki sta bili odposlani tudi ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru.
Predsednik Petrovič je kongresu predstavil nato prisotne goste. Zatem je dobil besedo odposlanec prosvetnega ministrstva Dragomir Djordjevič, ki je poudaril, da je bilo minulih deset let dviganja in padanja, zopetnega vstajanja učiteljstva, vendar mu je končno uspelo najti pravo organizacijo, ki deluje v takem pravcu, kakor mu jo nalaga njen poziv. Učitelji niso niti trenutek omahnili, temveč so ves čas z največjim navdušenjem nosili nacijonalni barjak in delovali za blagor naroda in države. Danes slave z vso častjo desetletnioo svojega dela za dobro kralja in domovine. In prav tako za dobro svojih pravic. Domovina s pravico pričakuje, da ostanejo učitelji tudi naprej na isti višini, kakor do sedaj in da se drže gesla: Vse za kralja in domovino. Za Djordjevičem je govoril potem dr. Miroslav Stojadinovič, podpredsednik beograjske občine, zastopnik profesorskega udruženja Divac, zastopnik Narodne odbrane
Velibor Jonič, zastopnica podmladka Rdečega križa Leposlava Petkovič in zastopnik ruskih pedagogov Vladimir Grin, ki je izročil predsedniku UJU Petroviču diplomo častnega članstva v udruženju ruskih pedagogov. Vsi govori so bili spremljani i navdušenim odobravanjem.
Kongres je nato prešel na izvolitev tajnika zborovanja, overovateljev zapisnika, članov odbora za poročila, članov finančne ga odbora in članov odbora za resolucije Nato se je zborovanje v vseučiliščni dvorani končalo in vsi udeleženci so v sprevodu korporativno odšli v šolo zraven Saborne cerkve, kjer je bila otvorjena šolska razstava. Razstavo je otvoril podpredsednik UJU Bujanac s priložnostnim nagovorom, v katerem je poudaril namen razstave. Tam je govoril tudi načelnik prosvetnega ministrstva Djordjevič, ki se je zelo pohvalno izrazil o trudu učiteljstva za prireditev te razstave. Posebno je naglasil uspehe šol v Dravski in Savski banovini. Po otvoritvi razstave si je kraljev odposlanec ogledal razstavljene predmete. Ko so si udeleženci ogledali razstavo, so se razšli. Popoldne ob
4.	se je nadaljeval kongres s čitanjem zapisnikov prejšnjih sej in s poročili posameznih odborov iz vse države. Nocoj je priredilo v proslavo desetletnice UJU učiteljsko pevsko društvo »Marinkovič« v dvorani Oficirskega doma koncert z igranko.
Francija in Italija pred Društvom narodov
Napoveduje se razprava o pomorskem sporazumu med obema državama
Ženeva, 21. avgusta, n. Za bližnje zasedanje Društva narodov so zaključene že vse priprave. Na to zasedanje pride, kakor izgleda, britanski zunanji minister Hender-son, morda pa tudi Macdonald, ki se doslej še ni odločil, ali ostane v Londonu, kjer se bo v kratkem vršila velika domini-jonska konferenca. — Francijo bo zastopal bržkone ministrski predsednik Tardieu, vsekakor pa zunanji minister Briand, Nemčijo minister Curtius, Italijo Grandi, Jugoslavijo Marinkovič, Poljsko Zaleski, Ceho-slovaško Beneš, poleg teh pa še 20 zunanjih ministrov iz različnih držav. Po vsem tem pa tudi z ozirom na vprašanja, ki čakajo rešitve, izgleda, da bo to zasedanje Društva narodov zelo važno. Razprave bodo zelo živahne, ker so na dnevnem redu kočljiva mednarodno - politična vprašanja. To zasedanje bo eno najbolj zanimivih, kar
jih je imelo doslej Društvo narodov. Na
dnevnem redu jesenskega zasedanja je pa vprašanje o Briandovem panevropskem načrtu, nato vprašanje o razorožitvi pomorskih velesil. Ni dvoma, da bodo spričo tega poslednjega vprašanja prišli v razpravo tudi francosko-italijanski odnošaji, pa tudi kako bi se uredilo vprašanje pomorske razorožitve glede teh dveh držav. Društvo narodov bo imelo nalogo, da najde kak način sporazuma med tema dvema državama ter tako omogoči njun pristop k sedanjemu razorožitvenemu sporazumu med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Ni izključena možnost, da predloži Nemčija na tem zasedanju Društvu narodov tudi vprašanje o reviziji razdelitve kolonijalnih mandatov. Pri tem bo Nemčijo gotovo podpirala Italija, ki je pripravljena, kakor poroča »La Suis-se«, spraviti to vprašanje v razpravo.
Francoska modra knjiga o Panevropi
Briand načelnik delegacije za
Pariz, 21. avgusta, n. Quai de Orsay bo te dni izdal modro knjigo, ki bo vsebovala vse odgovore evropskih vlad na Briandov •memorandum o ustvaritvi evropske unije, in ki so jih sporočile te vlade francoskemu zunanjemu ministrstvu od 1. maja dalje. Poedini izvodi te modre knjige bodo poslani prizadetim vladam, Briandov odgovor pa se namerava objaviti šele na jesenskem zajedanju Društva narodov.
zasedanje Društva narodov
Pariz, 21. avgusta. AA. Ministrski svet je odobril Briandovo sporočilo glede odgovorov na memorandum ter imenoval delegacijo na zasedanju Društva narodov. Delegacijo bo vodil minister Briand, glavni člani pa bodo Laval Flandin, Pernot, Poncet in Serot. Na seji je predsednik republike Doumergue podpisal odlok glede direktiv zadnje skupščine v Ženevi o ureditvi vprašanja prošenj delavcev v kolonijah v javnem interesu.
Stavka v Franciji proglašena za končano
Ogorčeno nezadovoljstvo delavcev radi zlorab komunističnega
vodstva
Pariz, 21. avgusta, d. V ministrstvu dela e,o včeraj in danes ves dan trajala pogajanja med zastopniki ministrstva in zastopniki tekstilne industrije iz revirja Lille. Pogajanja so končala povoljno. Stavka tekstilnih delavcev v tem revirju je bila na podlagi doseženega kompromisa med industri-jalci in zastopniki delavstva danes proglašena za končano. Stavka je trajala štiri tedne. Na posredovanje ministra dela so zastopniki tekstilne industrije privolili v vladni kompromisni predlog, po katerem
naj bi se na podlagi indeksa izvedla revizija mezdnega tarifa,_ pričenši s 1. oktobrom. Tudi zastopniki delavskih organizacij so sprejeli ta kompromisni prelog.
V	Halluinu je prišlo med stavkujočimi delavci do ogorčenega nezadovoljstva, ko so delavci doznali, da je komunistično vodstvo stavke uporabljalo stavkovni fond za svoje komunistične namene, dočim so stav-kujoče rodbine ves čas stavke stradale. Več sto delavcev je priglasilo izstop iz komunistične stranke.
Program svečanosti novih polkovnih zastav
Na dan 8. septembra prenos krste vožda Karadjordja in shranitev starih zastav
Beograd, 21. avgusta. AA. Program svečanosti posvetitve in darovanja novih zastav polkom, predaje starih zastav in njih prenos v oplensko zadužbino kralja Petra
I.	Velikega Osvoboditelja je sledeči:
I.
Posvetitev novih zastav in predaja polkom. Ta svečanost se bo vršila 6. septembra t. 1. na Banjičkem polju in bo sestojala iz a)revije čet, b) posvetitve novih zastav in izročitve polkom ter defiliranja.
a) Revija čet. Revija čet se začne točno ob 8-30. Pred tem časom, a najkasneje do 8'15, morajo biti povabljeni udeleženci in občinstvo na določenem mestu.
b) Posvetitev in darovanje novih zastav ter delile se bodo vršili v tem redu: 1. Minister vojske in mornarice čita ukaz Njega
Vel. kralja o darovanju novih zastav. — 2. Vojaški svečeniki izvrše posvetitev novih zastav. — 3. Nj. Vel. kralj preda nove zastave poveljnikom polkov. — 4. Prenos novih zastav v sestav polkov, odnosno k sestavnim vodom. — 5. Prenos starih zastav na odrejena mesta. — 6. Častna salva. — 7. Defile.
Po končanem defileju priredi minister za vojsko in mornarico poljski obed na Banjici za oficirje in podoficirje.
II.
Na dan 8. septembra se izvrši v zvozi a prenosom krste vožda Karadjordja iz stare v novo cerkveno zadužbino blagopokojncga kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja raz-meščenje vseh starih zastav v cerkvi na Oplencu.
Velik pomen varšavske agrarne konference
Sestanek brez vsake ofenzivne osti napram industrijskim deželam
Varšava, 21. avgusta, n. Ves tisk pripisuje konferenci agrarnih držav, ki se bo vršila 28. avgusta v Varšavi, velik pomen.
Listi opozarjajo na nerazumljiv položaj v Nemčiji, ki glede te konference ni zavzela še nikakega stališča. Poljski listi povdar-jajo, da konferenca agrarnih držav nima nikakršnega ofenzivnega namena proti industrijskim državam, marveč nasprotno, sodelovanje z njimi. Njen namen je, da ojači moč agrarnih držav, kar je končno tudi v korist industrijskim državam. Kakor poročajo iz Bukarešte, bo vodil romunsko delegacijo na tej konferenci romuniski minister za trgovino Madgearu.
Beograd, 21. avgusta, k. Te dni bi bil moral priti v Beograd romunski delegat Cezar Popescu z namenom, da uredi vse
ono, kar je potrebno za ostvaritev programa, ki ga namerava zavzeti naša delegacija na bližnji agrarni konferenci evropskih držav v Varšavi. Po poslednjih vesteh pa Popescu sploh ne namerava priti v Beograd, nego se bodo vsa vprašanja, ki se morajo urediti med našo in romunsko delegacijo v zvezi z varšavsko konferenco, pretresla šele tik pred konferenco samo. Delegacija, ki bo zastopala našo državo na varšavski konferenci, zaenkrat še ni sestavljena. Poedini delegati bodo imenovani menda že jutri. Kar se tiče izvajanja programa, ki ga je postavila jugoslovansko-romunska konferenca v Sinaji, pripravlja vse potrebno veterinarski odsek pri poljedelskem ministrstvu.
Brezposelnost in konkurzi v Italiji
Rim, 21. avgusta. AA. List »Fascistac objavlja vest, da je bilo v Italiji 31. julija t. 1.
342.000	brezposelnih, to je za 141.000 več kakor lani. Najbolj je prizadeta svilna industrija, ker se je tam v dveh mesecih Število delavcev znižalo s 05.000 na 38.000. Proizvodnja kovinskih polizdelkov je prvih 6 mesecev t. 1. padla z 1,014.000 ton na 843.000 ton. V toku meseca julija je bilo 1238 konkurzov, v lanskem juliju pa 1044
Konkurz velike italijanske družbe
Milan, 21. avgusta, d. Največja akcijska družba za poljedelske proizvode, imenovana »So-cieta delle bonifiche ferraresi« je ustavila svoja plačila. Družbi je sodišče dovolilo poravnalno postopanje. Družba je razpolagala s kapitalom 100,000.000 italijanskih lir. Zadnji čas se je upravni odbor družbe spustil v večje špekulacije, ki so se ponesrečile. Družba šteje do 250,000.000 pasiv. Izgubljen je ves kapital, kakor tudi vse rezerve.
Živahno politično življenje na Bledu
Nove avdijence pri N j. Vel. kralju — Posvetovanja ministrov — Danes prideta na Bled ministra dr. P"rWrovič in dr. švrliuga
Jugoslovanski kulturni krog
Pred par dnevi smo pisali na tem mestu o jugoslovanski kulturni skupnosti ter dokazali, da delajo najvišji kulturni interesi našega naroda iz vseh Srbov, Hrva-lo in Slovencev eno samo kulturno enoto ali skupnost. Da se danes vračamo k isti stvari, dasi z nekoliko različnega stališča, namreč s stališča jugoslovanskega kulturnega kroga, nam daje povod važno zborovanje, ki se vrši prav te dni v Beogradu, jubilejno zborovanje vsega jugoslovanskega učiteljstva, delegatov impozantne armade naših učiteljev, prvih in najvažnejših pijonirjev in zidarjev jugoslovanske kulturne skupnosti in tudi tega, kar hočemo označiti kot »jugoslovanski kulturni krog«.
Ce bi hoteli narisati jugoslovanski kulturni krog na zemljepisni karti, bi morali rabiti več barv, kajti neizpodbitno dejstvo je, da naša kultura ni v vseh predelih enako čisto in pristno jugoslovanska. Imamo marveč predele, v katerih se v naš jugoslovanski kulturni krog zasekajo kulturni krogi drugih narodov, predvsem krog nemške in italijanske kulture. In to neizpodbitno dejstvo je čisto naravna posledica sto in stoletnega kulturnega vpliva in kultumo-poliiičnega tlačenja, pod katerima je trpel naš narod z ozirom na čistost in pristnost svoje kulture velikansko škodo.
Pri tem nikakor ne prihaja v poštev dejstvo, da si je naš narod izposojeval iz sosednih jezikov razne besede ter jim priznaval potem domovinsko pravico v svojem rodnem jeziku. Ta proces se vrši med vsemi narodi in nima za pristnost kulturnega duha nobenega večjega pomena. Proces, ki se je vršil pod vplivom tujega kulturnega jarma in ki je direktno jemal našega človeka iz jugoslovanskega kulturnega kroga ter ga prestavljal v tujega, je obstojal marveč v tem, da se je ustvarjala inteligenca z dvema, če že ne maternima, pač pa z dvema kulturnima jezikoma, pri čemer je bila vsa izobrazba preraču-njena na način, da se je vršilo na tujem jeziku ravno vse višje šolanje, tako da se je s kulturnim napredkom morala neizbežno porajati v mladih dušah tudi škodljiva zavest nižje vrednosti slovanskih jezikov.
Ostaline te žalostne preteklosti se opažajo v raznih delih naše domovine še vedno v družabnem življenju, v konverzaciji, v vrednotenju kulturnih proizvodov in naprav ter v obliki kulturnih simpatij. Ta preteklost je trajala žal le preveč časa, da bi se ne zdel tak položaj marsikomu čisto normalen, dočim je, če se primerjamo v tem pogledu z drugimi kulturnimi narodi, popolnoma prevrnjen. Tem bolj pa je treba podčrtati neprecenljivo važnost procesa, ki se vrši na našem naraščaju že deset let s pomočjo naše nove narodne šole, ki daje mladini čisto jugoslovansko izobrazbo in vzgojo. Ta proces kulturne degermanizacije ustvarja v kulturnem pogledu popolnoma novega človeka, človeka z domačo jugoslovansko kulturo, ki je doma in se čuti doma edino in izključno v jugoslovanskem kulturnem krogu.
Ta proces neprecenljive važnosti ima seveda za posledico padanje poznavanja nemškega jezika in to dejstvo je dalo pred meseci povod za cele jeremijade, češ da je naša nova generacija radi tega manj vredna. Da je bilo to tožarjenje popolnoma neumestno, sledi že iz tega, da mora proces vračanja v jugoslovanski kulturni krog neizbežno spremljati tudi proces prevladovanja jugoslovanskega jezika in jugoslovanske kulture v vsem javnem življenju. Na drugi strani ta proces nikakor ne pomeni preloma z nemško kulturo in z nemškim jezikom, kakor ne z drugimi kulturami, toda potreba, ki se bo rodila vzporedno z njim, se ne bo nanašala na jezik, temveč na dobre prevode vseh velikih del nemške in drugih kultur, tako da se naš kulturni davek napram drugim narodom ne bo plačeval z nacijo-nalnim ponosom, temveč z denarjem kakor vsaka druga usluga. Za ostale praktične potrebe pa zadostuje in mora zadostovati popolnoma ono znanje, ki ga daje in ga bo dajala šola v najneobhodnejši meri potom naših specijalistov.
Čim bolj bo napredoval ta proces, tem bolj se bodo spreminjale tudi naloge naših znanstvenikov, založnikov in kullur-nih delavcev sploh. Obenem bodo te naloge tem večje, tako da bo morala prispevati k njihovemu reševanju tudi država. Končni cilj pa je in mora biti popolna vzpostavitev jugoslovanskega kulturnega
Bled, 21. avgusta. Sinoči je minister Shvegelj priredil v svoji vili Wilsoniji intimno večerjo na čast ministrom, ki se mudijo na Bledu. Med drugimi je bil povabljen tudi g. Albin Prepeluh.
Danes je bil na Bledu ves dopoldan zelo živahen. Ob 8. uri so se zbrali na tera^ Parkhotela ministri general Zivkovič, dr Srskič, g. Uzunovič in g. Jeftič k daljši konferenci, ki je trajala do 9-30. Nato so se na gradu Suvoboru začele avdijence.
Nj. Vel. kralj je ob 10. sprejel ministrskega predsednika in ga zadržal pri sebi do 11*15. Potem je bil sprejet v avdijenei titulami nadškof dr. A. B. Jeglič, ki je prišel z Gornjega grada na Bled k poslovilni avdijenei. Končno je Nj. Vel. kralj ob 11*30 sprejel ministra za poljedelstvo dr. Šibeni ka, ki je prispel davi na Bled. Avdijenca je trajala vse do 13. ure.
Med tem sta ministra dr. Srskič in Shvegelj sprejela nekatere javne delavce naše banovine, med njimi tudi g. Albina Prepeluha.
Bled, 21. avgusta, k. Ker je bilo danes, zbranih na Bledu precejšnje število ministrov, je ministrski predsednik in notranji minister general Peter Zivkovič sklical danes popoldne v Parkhotelu prisotne ministre na konferenco. Konferenca se je začela okrog 16*30 in se more smatrati kot nekaka ožja seja ministrskega sveta. Na konferenci so se zbrali minister brez port-felja Uzunovič, zunanji minister dr. Marinkovič, pravosodni minister dr. Srskič, poljedelski minister dr. Šibenik in minister brez portfelja Shvegelj. Na tej konferenci, ki je trajala do 18*30, so ministri razpravljali o aktualnih notranje- in zunanje-političnih vprašanjih.
Bled, 21. avgusta. AA. Danes dopoldne ob 10. so prispeli na Bled na svoji turneji po naši državi ugledni pevci iz Velike Britanije. Na postaji jim je bil prirejen zelo prisrčen sprejem. Od tam so se v posebnih avtomobilih odpeljali v hotel Toplice. Do zdaj so angleški pevci z velikim uspehom priredili koncerte v Dubrovniku, Splitu, Zagrebu in Ljubljani, jutri zvečer pa pri-rede koncert v Beogradu. Vodja angleških pevcev g. Frederick Woodehouse, častni major naše vojske in operni pevec, je bil tako ljubezniv, da je v Zdraviliškem domu sprejel dopisnika Avale na Bledu in mu dal izjavo o vtisih, ki so jih angleški pevci odnesli iz Jugoslavije, zlasti iz omenjenih mest. G. Woodhouse je rekel:
Prvič se zdaj izvaja angleška pesem v Jugoslaviji. Zastopniki največjih pevskih društev v Veliki Britaniji pod vodstvom kr. opernega dirigenta Mr. Arturja Fegga,
Varšava, 21. avgusta, n. »Curier Czaronny< objavlja razgovor svojega londonskega dopisnika s parlamentarnim tajnikom angleškega zunanjega ministrstva Remu Smithom. Smith je glede vprašanja narodnih manjšin izjavil, da je to docela notranje vprašanje vsake po-edine države. Kar se tiče vprašanja poljskega koridora, je izrazil prepričanje, da bodo tako delavska stranka, kakor tudi liberalna in konservativna, prav gotovo nasprotovale vsaki spre-menitvi sedanjega položaja, v kolikor se nanaša na ta koridor.
Varšava, 21. avgusta. A A. Paz poroča: Včeraj je v Katovicah predsednik Fidac-a polkovnik Abot položil venec na grob neznanega vojaka, ki je padel za svobodo Gornje Šlezije.
V	svojem govoru je polkovnik Abot poudar-
kroga ter njegove čistosti in pristnosti, ki sta, kot nas uči kulturna zgodovina drugih narodov, neobhodni pogoj tudi za ustvarjanje zares velikih originalnih kulturnih del.
Jugoslovanski učitelji so, kot smo omenili, najvažnejši pijonirji in zidarji pri obnavljanju jugoslovanskega kulturnega kroga, kjerkoli je potreba. Pozdravljamo jubilejni kongres jugoslovanskega- učiteljstva najprisrčneje, ker smo prepričani, da bo vlil vsemu učiteljstvu novih moči za izvrševanje svoje velike jugoslovanske misije. Jasna zavest veličine te naloge in misije mora stalno spremljati predvsem učiteljstvo v onih krajih, ki so bili izpostavljeni tujim kulturnim vplivom skozi stoletja. Kajti le tedaj, ko bo jugoslovanski kulturni krog docela obnovljen, bodo ustvarjene trdne podlage enega jugoslovanskega naroda in enega jugoslovanskega čustvovanja, kakor tudi enako trdne podlage za konkretno in definitivno koordinacijo naših delnih nacijonalnih kultur v službi nerazdružne jugoslovanske gospodarske, politične in kulturne enote.
Po seji je bil ministrski predsednik v Su voboru pri kralju, kateremu je poročal o konferenci.
Zvečer so se zbrali k intimni večerji v hotelu Toplice vsi na Bledu prisotni ministri, in sicer ministrski predsednik in notranji t id- .	1‘eier	Zivkovič, minister
vora g. Jeftič, zunanji minister dr. Marin-ovič, poljedelski minister dr. Šibenik, pra-osodni minister dr. Srskič ter ministra >rez portfelja gg. Uzunovič in Shvegelj. >Ia večerjo so bile povabljene tudi druge ugledne osebnosti, med njimi soproga ministra Jeftiča.
Jutri prispe na Bled bržkone trgovinski minister dr. Demetrovič. Prihod gospodarskih ministrov na Bled je v zvezi z bližnjim sestankom mešane romunske delegacije z našo delegacijo, kateri načeljuje minister ?.a trgovino, obrt in industrijo dr. Deme-Irovič. Na tem sestanku bo na dnevnem redu vprašanje o realizaciji sinajskega sporazuma, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Romunijo. V nedeljo 24. t. m. se kot znano vrši v Varšavi konferenca gospodarskih ministrov agrarnih držav srednje in vzhodnje Evrope, katera ima namen ustvariti splošen agrarni sporazum. Po dosedanjih mišljenjih bo naši delegaciji načeloval trgovinski minister dr. Demetrovič. Med drugimi bo član delegacije tudi poljedelski minister dr. Šibenik. Poljedelski minister bi se moral nocoj vrniti v Beograd, toda na željo ministrskega predsednika generala Zivkoviča se je odločil, da ostane na Bledu še jutri.
Beograd, 21. avgusta. AA. Minister financ dr. Š v r 1 j u g a je nocoj odpotoval z brzo-vlakom na Bled, kjer ostane nekai dni.
pevcev na Bledu
več ko 40 po številu, so prišli kot prijatelji, da prikažejo jugoslovenskemu občinstvu angleško glasbo in da se seznanijo z lepotami Jugoslavije. Mi vsi smo mnogo pričakovali, toda še mnogo več smo našli. Posod smo bili sprejeti z velikim navdušenjem. V Splitu smo imeli koncert na pomolu, kjer nas je poslušalo na tisoče ljudi.
V	Zagrebu in Ljubljani smo imeli razprodane dvorane ob velikanskem navdušenju. Ta turneja je prvi korak v stremljenju po zbližanju in čim ožjem sodelovanju med glasbenim svetom obeh narodov. Želimo, da pride v Jugoslavijo še bolj popoln pevski zbor iz Velike Britanije, prav tako pa pričakujemo skorajšnjega poseta jugoslovanskih pevcev pri nas na Angleškem. Ta turneja naj tedaj služi veliki ideji kulturnega zbližanja med britskim in jugoslovanskim narodom.
jal, da se sklada z mišljenjem Poincarč-ja, da nam milijoni bojevnikov, ki so padli v veliki vojni, nalagajo vsem kategorično dolžnost, da se odkrito borimo proti vsakemu poizkusu za revizijo mirovnih pogodb. Fidac ne bo nikoli pristal na nikakršno revizijo mirovnih pogodb.
Po polkovniku Abotu je dzpregovoril general Gorecki, general poljske legije, ki je v svojem govoru protestiral proti nemški kampanji proti Poljski in proti uradnim izjavam ministrov zopor poljsko integriteto. Srečen slučaj je hotel, da se srečamo na grobu neznanega bojevnika za svobodo Gornje Šlezije zastopniki 8 milijonov bojevnikov, v katerih imenu je polkovnik Abot dal izraza svojemu prepričanju, da je Fidac odločen odbiti vsak napad proti mirovnim pogodbam.
Varšava, 21. avgusta. AA. Socijalistični list »Robotnik« priobčuje članek socialističnega prvaka Diamandija, ki v njem navaja svoj razgovor s pokojnim dr. Stresemannom o poljsko-nemških odnošajih v zvezi z vprašanjem koridorja. Diamandi je pri tisti priliki poudarjal, da živi na ozemlju koridorja večinoma poljsko prebivalstvo in da zato ni naroda, ki bi privolil v to, da zapusti svoje sorojake in prepusti njihovo ozemlje drugim. Do tega pa ne more priti že zato, ker se bodo narodi medtem že povsem zbližali. Pokojni dr. Strese-mann je tedaj odgovoril Diamandiju to-le:
»Ne morem zanikati pravilnosti Vašega na-ziranja, da vprašanje koridorja ni aktualno, kajti sedaj gre za zbližanje med narodi in na nas je, da pospešimo medsebojno razumevanje. Potrebno je medsebojno spoznavanje ne samo med poedinci, marveč med širokimi plastmi obeh narodov. S tem v zvezi naj se pripravijo sporazumi na gospodarskem polju, ki naj tvorijo osnovo za politično in kulturno zbližanje.«
Diamandi veli naposled, da sedanja nemška politika ne sledi pravcu pokojnega dr. Stresemanna.
Potresni sunki v Avstriji
Dunaj, 21. avgusta, d. V torek 19. t. m. so v Mlirztalu čutili šibek potres.
Gradec, 21. avgusta, d. Kakor poroča »Tag-blatt«, so predvčerajšnjim ob 23.55 v Turnau-u čutili dve sekundi trajajoči potres v severoza-padno-jugovzhodni smeri.
Poset angleških
Bii jim je prirejen prisrčen sprejem — Operni pevec Frederick Woodehouse o kulturnem zbližanju med britskim in našim narodom
Vprašanje narodnih manjšin in poljskega koridorja
Angleži bodo nasprotovali vsaki spremembi sedanjega položaja
Včerajšnja seja tarifnega odbora
Beograd, 21. avgusta. AA. Danes dopoldne je tarifni odbor nadaljeval debato glede olajšav za blagovne vzorce, ki jih trgovski potniki nosijo s seboj kot prtljago. Navajali so primere sličnih olajšav v drugih državah ter je bil izrečen predlog za znižanje postavk tudi v našem tarifniku. Zastopnik zagrebške zbornice je poudaril potrebo, da se izpremene olajšave za sejme, ki so bile do zdaj v veljavi. Pri tej priliki je načelnik komercijalnega oddelka podrobno pojasnil vse težkoče, ki jih imajo Železniški organi pri kontroliranju teh olajšav. Naposled je tarifni odbor omenil potrebo uvedbe motornih voz na vseh progah, kjer so za to dani pogoji, da se tako ustreže prometnim interesom, hkrati pa tudi potrebam narodnega gospodarstva. Ko je tako bila končana diskusija o vprašanju reforme potniške tarife, je tarifni odbor sprejel dva sklepa. Na podlagi prvega sklepa je bilo sprejeto poročilo zastopnika trgovske, industrijske in obrtniške zbornice v Podgorici, ki je obrazložila želje in potrebe te institucije glede prometa in tarif. Nato je predsednik dubrovniške zbornice izpopolnil ta referat s svojimi mislimi. Drugi sklep tarifnega odbora vsebuje dnevni red petkove seje, ko pridejo v pretres vsi predlogi, tičoči se ukrepov glede na pospeševanje izvoza.
Afera emigranta Jelica
Dunaj, 21. avgusta, d. Jugoslovansko poslaništvo je izdalo o zadevi hrvatskega emigranta dr. Jeliča naslednje kratko pojasnilo, ki v glavnih točkah pojasnjuje vso afero.
Po svojem begu iz Jugoslavije je sprva dr. Jelič živel v Gradcu. Tamcšnja policija pa je bila primorana, da ga izžene iz mesta zaradi njegovega političnega rovarjenja in zaradi njegovih zvez z zastopniki makedonskih organizacij. Dr. Jelič se je nato preselil na Dunaj, od koder je trajno vzdrževal zveze z makedonskimi elementi. Po nekaterih mesecih bivanja na Dunaju je bil tudi od tu izgnan od dunajske policije. Toda njegovi znanci, avstrijski monarhisti, so izposlovali, da izgon ni bil dejansko izvršen in so policijske oblasti dr. Jeliča na Dunaju trpele. Dr. Jelič je vložil tudi proti izgonskemu povelju na višjo instanco priliv. Zadnje dni je dr. Jelič z napačnim ma-djarskim potnim listom odpotoval v Belgijo, da bi se tam udeležil mednarodnega dijaškega kongresa, čeprav sam ni dijak. Belgijske oblasti so ugotovile dr. Jeličev napačni potni list ter so ga edinole iz tega razloga izgnale iz Belgije.
Trgovinska pogodba med Romunijo in Ameriko
Bukarešta, 21. avgusta. AA. Med Romunijo in Združenimi državami Severne Amerike je bila podpisana trgovinska pogodba. Osnovo pogodbe tvori načelo o medsebojnih največjih ugodnostih.
Italijanski manevri
Rim, 21. avgusta. AA. Službeni komunike naznanja, da so se pričele velike vežbe v Apeninih na Toskanskem. Vežb se udeležujeta diviziji iz Firenze in Ravenne. Četam poveljuje poveljnik armije v Bologni.
Nemška delegacija v Beogradu
Beograd, 21. avgusta. AA. Na potu v Bukarešto se je danes ustavila v Beogradu delegacija nemškega ministrstva za delo pod vodstvom dr. Griebla. V Beogradu ostane samo danes, da si ogleda naše delavske in socijal-ne ustanove, jutri pa bo nadaljevala pot v Bukarešto.
Izvoz grozdja preko Avstrije
Beograd, 21. avgusta, k. Poljedelski minister df. Šibenik je z avstrijskimi merodajnimi ob-lastvi preko naših konzulatov sklenil sporazum za začasni izvoz našega grozdja preko Maribora in skozi avstrijsko ozemlje, to pa dotlej, dokler ne bo urejeno vprašanje tranzita jugoslovanskega grozdja preko Madjarske.
Smrtna nesreča angleškega poslanca
London, 21. avgusta, d. Danes dopoldne se je primerila v bližini Cornwalla težka nesreča na morju.. V zalivu se je prevrnila jadrnica, v kateri so se vozili konservativni poslanec Douglas King, ki je bil med vojno minister za rudnike, in še mnogi njegovi prijatelji. King in pet oseb je "tonila
Polet zrakoplova* »R 101«
London, 21. avgusta. AA. Letalski krogi napovedujejo, da bo zrakoplov »R 101< v kratkem odplul v Indijo. Na zrakoplovu so instalirali poizkusni motor s težkim oljem.
Nesreča romunskega letala
Praga, 21. avgusta. AA. Eno izmed šestih romunskih letal, ki so včeraj odletela iz Bour-geta v Varš&vo na letalske tekme Male antante, je včeraj opoldne strmoglavilo blizu Karlovih Varov. Letalo je uničeno, letalca, poročnik Oprisan in kapetan Saking, pa sta neznatno ranjena.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 21. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Sprva še vedno jasno vreme z osvežujočimi južnimi vetrovi.
V	teku jutrišnjega dne pooblačitev, nakar bo deževalo. Motnje vremena ne bodo dolgo trajale.
IMilijoni za hidrclehnična dela v naši banovini
V Dravski banovini je bilo v povojni dobi od leta 1918 do 1930 izvršenih razmeroma malo, a to so bila najnujnejša hidrotehnična dela. Regulacije rek v velikem obsegu niso bila mogoče zaradi pomanjkanja kreditov. Le z manjšimi krediti so se vzdrževale že obstoječe regulacije splavnih rek Drave, Kamniške Bistrice, Mure, Save in Savinje. Vzdrževanje splavnih rek se je krilo z državnimi sredstvi.
V	tej dobi je bilo potrošenih ca vzdrževanje regulacij rek 18,537.083-69 Din.
Melioracijske naprave, regulacije manjših vodotokov, osušitve in drenaže so izvrševale po večini za to ustanovljene zadruge, manjši del teh naprav pa je šel na stroške prizadetih občin.
Osuševanie ljubljanskega barja
V Ljubljani ima svoj sedež glavni odbor vodne zadruge za osuševanje Ljubljanskega barja. Ta je po vojni predvsem pripravljal podrobno melioracijo Barja 8 površino 16.000 ha. Odbor je hkratu reguliral stranske pritoke Ljubljanice, tako Podlipšice, Gradaščice, Glinščice, Tr-žanca in Škofeljce. Regulirali so te vode v dolžini 19 km. Dosedanji stroški teh del so znašali skupaj 5,592.521 Din. K tem stroškom je država prispevala 662.375, bivši oblastni odbor 50.000 Din, ostanek 4,880.146 Din pa posamezni interesenti ali vasi in občine.
Za čiščenje glavnih odvodnikov na Barju Je letno proračunanih 70.000 Din, od L 1918 do letos je bilo v ta namen potrošenih 1,822.516 dinarjev.
Regulacija potoka Podlipšice v zvezi z melioracijskimi deli je veljala 302.663 Din; k tem stroškom je država prispevala 130.000 Din, ostanek pa interesenti.
Za regulacijska dela Gradaščice, Glinšice In Malega grabna je proračunanih 5,000.000 Din. Površina melioracijskih del znaša 12.140 kv. km. Regulacijska dela so pričeli L 1926 in še niso končana. Doslej je bilo v ta namen potrošenih 2,731.182 Din. Državni prispevek Je znašal 282.000 Din.
Za regulacijo škofeljšce je bilo proračunanih in določenih 400.000 Din, doslej je bilo potrošenih 271-654 Din.
Regulacija Mirne
Mirnska vodna zadruga s sedežem v Mokronogu je vsako leto vzdrževala regulacijo Mirne. K vzdrževalnim regulacijskim delom je država prispevala znesek 50.000 Din.
Ostale regulacije
Vodna zadruga v Dolenji Lendavi je nadaljevala po 1. 1918. regulacijska dela pri potokih Lendavi, Cmem potoku, Hidvig kanalu in Libenici v zvezi z melioriranjem ozemlja ob teh potokih na skupni površini 7018 ha. Dosedanji stroški so znašali 468.449. Državni prispevek je v vsem tem času znašal 200.733 Din.
Vodna zadruga Grajska vas pri Celju Je regulirala potok Bolsko v dolžini 5 km. Stroške v znesku 78.760 Din so pokrili zadružniki s prispevkom bivšega oblastnega odbora v Mariboru.
Novi regulacijski načrti
V Moravčah se je že pred leti ustanovila vodna zadruga, ki si je nadela nalogo, da izvede melijoracijo moravško-drtiške doline. Vsa melioracijska dela obsegajo kompleks 116 ha. Celotni stroški so preračunani na 1,050.000 Din. Dela so se pričela letos. Doslej so izdali za nje okoli 200.000 Din. Prvotni proračun je bil zvišan za 50.000 Din, ker bodo tlakovali potok Mlinšica v dolžini 2306 m.
V Brežicah se ustanavlja vodna zadruga, ki bo prevzela melioracijo Velikega Obreža - Kapele, za kar je določenih 500.000 Din. Izboljšalo se bo okoli 550 ha sveta.
Izdelan je že v vseh podrobnostih načrt regulacije Šujce, potokov Horjula in Dobrove. Načrt obsega površino kakih 415 ha. Za vsa dela je proračunanih okoli 2,500.000 Din. Izvesti pa se imajo prihodnja leta še druga večja regulacijska dela, ki se nanašajo na Barje, Savo, Savinjo in druge reke odnosno potoke.
Pismo iz Apaške kod ine
Apaška kotlina, M je šiirši javnosti žal le malo znana, je rodovitna ravnina, kd se razteza med Muro in obronki Slovenskih goric ter med Radgono in Cmurekom ob avstrijski meji. Kmetijstvo in živinoreja sta tu glavni gospodarski panogi. Prebivalstvo, po večini nemško, je bilo iprav premožno, dokler je lahko dobro vnov-červado svoje pridelke.
Da se kmeta vsestransko podpre, se je ustanovila že pred leti podružnica Kmetijske družbe; pod vodstvom sedanjega agilnega predsednika, upravitelja vzornega Meinlovega veleposestva g. Oto Pajdaša ter njenega ustanovitelja in sedanjega podpredsednika g. šol. upravitelja Janka 2ela je njeno delovanje prav živahno tor šteje danea že nad 200 (Slanov slovenske in nemške narodnosti. Vodstvo podružnice skrbi za napredek svojih članov 8 poučnimi predavanji, preskrbuje cenena umetna gnojila, posreduje nabavo poljedelskih strojev, živinske soli ter vseh gospodarskih potrebščin.
Do preobrata je šel ves promet iz tuk. kotline v Radgono aili Cmurek ter dalje proti Gradcu tako, da je prebivalstvu njegova sedanja domovina prav malo znana. Na pobudo sre. skega načelnika iz Ljutomera g. dr. Trstenjaka, pa hoče dati Kmetijska podružnica svojim članom možnost spoznati tudi kulturni in gospodarski napredek ter lepote naše prostrane domovine. Zato priredi pod vodstvom svojih funkcijomarjev v dneh od 4. do 7. septembra
Koncert angleških pevcev
V	sredo, dne 20. t. m. so nas seznanili odlični angleški zbori z lepim delom svoje vokalne literature. Moramo priznati, da so nam podali marsikaj za nas popolnoma novega. Od starih angleških pesmi je prav zanimiva in celo poučna »Molitev« (15. stol.), kd je nekako iz ča-bov najlepše dobe v razvoju angleške glasbe. Učinkoviti so zlasti zadržki pred trozvokovimi stopnjami. »Zopet je prišlo leto« pa je klasičen primer »rondellusove« forme, ki je prvič uporabljala strogo imitacijo (kanon) nad osti-natnimi figurami spodnjih glasov. Troje samospevov je zapela toplo sopranistka Ida Cooper. Madrigali so bili zastopani z Morleyem (Došel je maj) in Benettom (Vsa živa bitja »o vesela). Tukaj je zbor pokazal višek polifonega petja. Persell (Heni"y Purcell) je bil Haendelov predhodnik, kar smo zlasti občutili v zadnjem izmed treh dvospevov »Zatrobi«. Šest mornarskih pesmi se odlikuje po odlični priredbi in Sivih kontrastih. Nekak prehod k moderni so tvorile: »Mlad ljubimec«, »Napij mi!« in »Nekdo mi je ukradel ljubezen«. Edvard Elgarjeva zbora »O, da sem veter« in »Popotnik — počij!« sta nam pokazala sodobno angleško vokalno smer. Elgar je Angležem to, kar Francozom Debussy ali 'Rusom MussorgsM.
Zbor je kombiniran iz pevcev večjih angleških, predvsem londonskih vokalnih udruženj in je pokazail visoko stopnjo tehnike, usmerjene v polifonijo. Njegov sivolasi vodja, Artur Fagge Je program dirigiral z mladeniškim ognjem. Naša pevska društva so izročila zboru in diri-
t. 1. korporativen poset ljubljanskega velesejma. Gosp. sreski načelnik dr. Trstenjak, ki podružnico v njenem delovanju vsestransko podpira in bo ekskurzijo tudi spremljal, je poskrbel, da bodo udeleženci do dobra spoznali Ljubljano. Nameravan je tudi izlet na Bled in v Bohinj, tako da bode našim obmejnim prebivalcem dana prilika, videti slovite naravne krasote naše skupne domovine. Za revnejše člane se pričakuje od kraljevske banske uprave gmotne podpore; akcijo je podprla tudi s tem, da je dala poseinikom na razpolago svoje strokovne referente, ki bodo vodili posamezne skupine izletnikov ter jim razkazali im tolmačili zanimivosti velesejma in bele Ljubljane.
Pri svojem prvem posetu Ljubljane pa želi tukajšnje prebivalstvo posetiti tudi gospoda bana, da mu sporoči svojo neomajno zvestobo do prevzvišenega vladarja in močne ujedinjene Jugoslavije.
Aluminij Cist a
emajlirana modra, siva in mjava kuhinjska posoda vedno in v največji izberi edinole pri tvrdki
Stanke Florjančič
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
gentu vence in šopke. Dvorana filharmonične družbe je bila prenapolnjena, odobravanje brez konca. Hvaležni smo podjetnim angleškim pevoem, da so nas seznanili s svojo visoko umetnostjo.	Slavko Osterc.
*
Na banketu.
Po koncertu so bili gostje povabljeni na večerjo v veliko dvorano Kazine. Večerjo je pripravil restavrator Fran Krapeš. Razen gostov m povabljenih so bili pri večerji tudi vsi člani pevskega zbora Glasbene Matice.
Po večerji je prvi pozdravil g. A. Fagge in napil Nj. Vel. kralju. Nato je podban dr. Pirkmajer poudaril, kolike važnosti je spoznavanje takega naroda kakor je angleški za nas in našo kulturo. V slovenskem in angleškem jeziku je izrekel dobrodošlico in napil gostom podžupan prof. Jarc in za Jugoslovansko-angleško društvo prof. M. Rebek v angleščini. Z globokimi, prisrčnimi in lepimi besedami je goste pozdravil še dr. VI. Ravnihar, omenjajoč pomen naših etikov z narodom, ki ima tako kulturo in katerega narodno umetnost smo spoznali na koncertu angleških pevcev
Z duhovitim govorom se je zahvalil in s še-gavostjo popisal svoje občutke ob priliki prvega bivanja med nami g. R. Waddington. Zel je za duhovito šegave besede aplavz.
Navdušeni so bili gosti, ko so pevci Glasbene Matice pod vodstvom direktorja Poliča zapeH nekaj narodnih, kakor Luna sije, Kje dom je moj, Skrjanček poje, Bratci itd. in ko je moški kvartet zapel svoje pesmi. Pevce so nagradili s toplim aplavzom.
Ob godbi dravske divizije se je razvila prijetna, neprisiljena zabava s plesom, med katero smo spoznali plemenitost in gentlemen-stvo gostov, Angležev, M so kljub tradicionel-nim predsodkom, fini in prijetni družabniki.
Drzen poskus vloma v poitfni urad
Rimske toplice, 21. avgusta.
V	noči od torka na sredo ao neznani zlikovci poskušali vlomiti v poštni urad in «i menda hoteli privoščiti poštno blagajno. Pozno ponoči je slišala gdč. Megličeva, tukajšna poštna upraviteljica, ki ima svoje stanovanje poleg pl same, neko sumljivo ropotanje, poleg tega pa se je slišalo istočasno tudi lajanje domačega psa, vendar kot običajno, ni to vzbudilo nikake posebne sumnje ali celo domneve o tatovih. Ko pa je zjutraj naš pismonoša gosp. Marinšek hotel v poštni urad, da se odpremi k jutranjemu vlaku, je zagledal na desni strani vrat pri glavnem vhodu odprtino z razruvano steno, na zno-tranji strani pa je ležal v sobi za sprejemanje strank velik del zidnega ometa, ki ga je nočni obiskovalec razrušil, ko si je vrtal luknjo v zid.
Kakšen načrt so imedd tatovi in kako so hoteli izvesti svoj drzen čin, se ni moglo dognati. Čudno pa je, da so poskušali vdreti v predsobo in odtod bi šele prišli v poštni urad, v katerem se nahaja tudi blagajna. Domneva se, da so jih pri tem delu najbrže pregnali nevede ponočnjaki, ali pa, kakor sodijo tudi nekateri, da so te riskanten korak opustili, kljub temu, da so že navrtali zid, ker so naleteli na odpor v zidu, v katerega so bile vzidane z velikimi železnimi kavlji lesene podboje in jih niso mogli kar tako enostavno izdreti, ker bi to povzročilo ponoči veliko hrupa in ropotanja.
O dogodku je bilo obveščeno tudi orožništvo, kd je uvedlo najstrožjo preiskavo. Dosedaj še niso mogli izslediti krivca zlobne namere, vendar pa so zlikovcem na sledu in se je nadejati, da ne uidejo roki pravice. Vsekakor pa jih je moglo biti pri tem poslu večje število, morda celo organizirana tatinska družba.
Po izjavi poštne upraviteljice gdč. Megličeve se je že poprej nedavno slišalo ob večerih v poznih nočnih urah stikanje okrog hiše, ki je najbrže služilo špijonaži in ogledvanju terena, dokler se niso v tej noči odločili za izvršitev. Razdrto in prevrtano steno po zlikovcih so takoj zjutraj zadelali z močnim betonom.
Kakor kaže, se bo menda sedaj pri nas po tolikih letih miru pred tatinskimi elementi, pričela zopet tista sezona, ko ne bo ničesar več varno in dovolj močno pred dolgoprsta eži!
Drznemu kolesarskemu iaiu na sledu
Ljubljana, 21. avgusta. Našim vrlim orožnikom in agilnim kriminalnim organom ljubljanske policijske uprave se je naposled posrečilo priti na sled drznemu kolesarskemu tatu, ki je svoj nepošteni posel opravljal že več mesecev kot pravi »kolesarski apaš«. Ukradena kolesa je razpečaval po Dolenjskem, osobito v okolici Mokronoga in Trebelnega. Z natančnimi poizvedbami so dognali, da je tat prodal 12 koles, M so bila najbrže vsa ukradena v Ljubljani; prodal je tudi neko žensko kolo. Tat je postal že tako predrzen, da je zadnje dni prodal tudi neko motorno kolo, ki ga je ukradel. Ko je tat čutil, da so mu postala v Mokronogu in okolici tla prevroča, jo je popihal ter se sedaj najbrže kod skriva pod napačnim imenom.
Orožnikom in ljubljanski policiji se bo pa vendarle posrečilo najti drzno tatinsko tolpo, ki se je zadnji čas specijalizarala na tatvine koles, katerih je bilo v treh mesecih samo v Ljubljani izvršenih nad 50.
Žepna tatvina v ljudski kuhinji.
Ljudska kuhinja v Streliški ulici, kateri »o rekli stani Ljubljančani ne ravno laskavo »fovšluknja«, ima svojo zgodovino. V njej se odigrava marsikdaj prizor bede in na žalost
Friderik Nietzsche,
znani nemšld filozof, ki je zamislil teorijo o »nadčloveku«. 25. avgusta bo minilo 80 let, odkar je umrl v Weimarju v blaznici. Njegova filozofija je bila precej kriva nemške prenapetosti in zato so ga za časa vojne označevali tudi za enega izmed onih, ki so s svojo miselnostjo zakrivili svetovno vojno.
Zagrebško Narodno gledališče v številkah. V
obeh zagrebških gledališčih (na Trgu kralja Aleksandra in v Frankopanski ulici) so v pretekli sezoni igrali 740 predstav, ki so prinesle blagajni 8,209.915 dinarjev dohodkov. Od teh predstav je bilo 417 dramskih (z inkasom 2,712.211 Din pri dnevni blagajni), 139 opernih (a inkasom 1,548.173 Din), 107 operetnih (z inkasom 1,574.913 Din) in 17 baletnih (z inkasom 83.945 Din). Iz teh podatkov je videti,
pride tudi kaj v kriminalno kroniko. Za delavce je zadnja leta bil urejen poseben oddelek, katerega nadzira ob največjem navalu tuintam tudi policijska straža.
Včeraj opoldne je bila izvršena v kuhinji drzna žepna tatvina. Prišel je obedovat tudi strojni ključavničar Ivan P., rodom Ljubljančan. Pred blagajno, kjer je bila gneča, P. ni opazil, kako mu je neznan žepar izmaknil iz zadnjega hlačnega žepa listnico, v kateri je imel okoli 210 Din gotovine, razne dokumente in delavsko knjižnico. Ko je pozneje P. po zavžitem skromnem kosilu segel v hlačni žep, je prav presenečen ugotovil, da je okraden. Ivan P. je tatvino prijavil policijski upravi.
Rodbinska tragedija na Viču
Ljubljana, 21. avgusta.
V zgornjem delu Viča okoli trgovine Javor* nik se je danes ob 10*30 dopoldne naglo razširila vest, da ad je neki delavec končal življenje. Iz žalosti in obupa se je obesil. O dogodku je bila takoj obveščena policijska stražnica na Viču in ta je nato obvestila policijsko upravo na Bleiweisovi cesti.
V stanovanju hiše St. 127 na Viču so našli sosedje obešenega 841etnega delavca Antona O., kd je bil zaposlen v viški mllarni. Bil je že ve« trd in mrzel, ko so prerezali tanko vrv, na katero se je obesil. Vsak poizkus * umetnim dihanjem, je bil zaman. Policijski zdravnik dr. Pavle Avramovič, ki je prispel v stanovanje z dežurnim policijskim uradnikom g. Podobnikom, Je ugotovil samo smrt nesrečneža ter odredil, da lahko poleže truplo na domači mrtvaški oder, ne da bi ga prepeljali v mrtvašnico.
O.	je bil zadnji Čas nekoliko potrt in zmeden. NI izključeno, da si je vzel življenje v trenotmi duševni zmedenosti.
Nesreče in nezgode
Mizarski pomočnik Vinko Arhar, star 17 let, je zaposlen pri mizarski tvrdki Jasip Rožanc ▼ St. Vidu nad Ljubljano. Včeraj dopoldne je žagal les na krožni žagi. Nesreča je hotela, da je žaga vrgla desko v stran in da je priletel košček odkrhanega lesa Arharju v levo dlan in se mu je zapičil globoko v meso. Doma so Arharja za silo obvezali, nakar se je odpeljal v ljubljansko javno bolnico, kjer so košček lesa izvlekli iz rane in rano obvezali, nakar je Arhar zapustil bolnico.
Obsodba komunistov pred celjskim sodiščem
Državno sodišče v Beogradu je delegiralo okrožno sodišče v Celju, da je sodilo v kazenski zadevi rudarjev iz Trbovelj in Hrastnika, ki so bili obtoženi razširjanja komunističnih letakov in pripadnosti k tajni organizaciji.
Razprava proti komunistom se je vršila pred velikim senatom pod predsedstvom s. o. s. dr. Josipa Dolničarja. Obširno sestavljeno obtožbo je zastopal državni tožitelj dr. Albin Juhart, obtožene rudarje oziroma delavce so branili: dr. Henrik Tuma iz Ljubljane; dr. I. Krašovec, dr. E. Mejak, dr. K e r s c h • b a u m e r in dr. Anton Ogrizek, vsi iz Ce-Jja-
Ob petih popoldne je predsednik velikega senata proglasil sodbo. Bili so obsojeni: rudar Franc Sotler, delavec Viljem Vresk in rudar Fran Leben, vsi iz Trbovelj, nal8 mesecev ro-bije, Anton Ranzinger iz Hrastnika, steklar Josip Dragar iz Hrastnika, rudar Franc Majcen ii Trbovelj pa vsi na 10 mesecev strogega zapora.
Oproščena sta bila od obtožbe rudar Josip Janežič iz Trbovelj in ključavničarski pomočnik Ivan Češnovar.
Vsem obsojencem se šteje preiskovalni zapor 6 mesecev.
da vržejo največ operete, najmanj pa baleti. Abonenti so dali 1,271.790 Din. Subvencije je v pretekli sezoni prejelo zagrebško gledališče: od države 7 milijonov Din, od banovine 1 mi. lijon in od mesta 600.000 Din.
Andre Rivoire ninrl. Pred par dnevi je t Parizu umrl pesnik in dramatik AndrtS Rivoire v starosti 58 let. Rivoire je najprej nastopil kot lirik in je izdal več uspelih zbirk (Les vierges Le songe de 1’amour, Le chemin de 1 oubli, Le plaisir des jours), pozneje pa je prešel k drami in napisal več stvari, izmed katerih so veseloigro - Moj prijatelj Teddv z uspehom igrali na raznih svetovnih odrih Mednarodni kongres gledaliških in glasbenih kritikov se bo vršil v Pragi od 19. do 23 septembra. Pobudo za ta kongres je dala »Con-federation Internationale de la Critique«. Stebri kongresa so Fortunat Strowski iz Pariza za pariško društvo kritikov Lejeune, za belgijsko in za poljsko Mateusz Glinški. Doslej so se javili udeleženci iz devetih mest.
Narodno gledališče v Carigradu. Turška narodna skupščina v Angori je sprejela sklep, da se ustanovi v Carigradu narodno gledališče. Gledališče bo začelo delovati v letu 1931 Stolice za novinarstvo na nizozomskih univerzah. Organizacija novinarjev na Nizozemskem je zahtevala od vlade, da ustanovi na univerzah stolice za novinarstvo. Zahtevo novinarjev so odločilni krogi simpatično sprejeli in najbrž bodo prvo tako stolico v kratkem ustanovili na univerzi v Leidnu.
Največ umetnikov premore Francija. Nemška zveza upodabljajočih umetnikov je zbrala podatke o številu upodabljajočih umetnikov v posameznih državah. Z objavljenega gradiva je videti, da je na prvem mestu Francija 8 približno 23.000 umetniki, na drugem pa Nemčija (13.315). V veliki razdalji sledijo potem Amerika (5000), Avstrija (2000), Madjarska (2000) in Japonska (2000).
Stran 4 a.	JUGOSLOVAN
'*J»L"-T 	'	1
9nevne vesli
— Letalske tekme Male Antante. V sredo so adletela naša letala, ki se bodo udeležila tekme med državami Male antante in Poljsko. Našo državo bo na tekmah zastopalo 7 letal, 6 tipa Breguet 19, 1 pa tipa Pote*. Tekma bo 27. in 28. t m., prvi dan na progi Varšava— Lvov—Praga—Zagreb—Beograd, ki meri 1881 km, drugi dan pa na progi Beograd—Bukarešta—Jaši—Lvov—Poznanj—Varšava, ki meri 2029 km. Poveljništvo naših vojnih letal, ki se , udeležijo tekme, je določilo tudi oddelke, ki odpotujejo v poedina pristanišča na tekmovalni progi, da s potrebnim materijalom popravijo In pregledajo naša letala, če bi se jim med potjo kaj pripetilo. V Bratislavo sta že odpotovala naša delegata v mednarodni žiriji te tekme generalštabni polkovnik Zivkovič in inž. Julij Manojlovič. Spremljajo ju je 11 mehanikov, ki so vzeli sabo vse potrebne dele, če bi te pokazala potreba, da se pri katerem letalu kaj izmenja.
— Biološko preiskovanje Jadrana. V pen-zijonu »ziler« na Mejah pri Splitu je bil te dni otvorjen oceanografski institut, ki je že začel c biološkimi preiskavami Jadrana. Načelnik instituta je biolog dr. Tonko Šojan. Da bi mogel institut začeti z rednim delom, je dopotoval iz Zagreba vseučiliški profesor dr. Vale Vovk.
— Kongres inženjerjev v Splitu. Kakor smo ie poročali, bo v dneh 26., 27. in 28. septembra v Splitu kongres jugoslovenskih inženjerjev. Izvolili bodo drugega podpredsednika. Preit-sednik inž. Avramovič bo predaval o prvem svetovnem kongresu inženjerjev v Tokiju in dr. inž. Kasal iz Ljubljane o perspektivah razvoja armiranega betona.
— Stanje ponesrečencev z evharističnega kongresa. Stanje ranjenih žrtev nesreče v Zagrebu ob priliki evharstičnega kongresa se je nekoliko zboljšalo. Od 10 bolnikov jih bo 8 kmalu okrevalo. Resno je stanje šivlije Marije Kru-šelj, ki ima odrtih več reber. Težko ranjeni Ružiča Kozjak in Bara Valjankovi6 sta izven nevarnosti. Včeraj je ranjence zaslišala policija. Vsi so izjavili, 'la niso slišal; vlaka zaradi ropota pod viaduktom in zaradi pokanja in prasketanja raket. Nekateri so mislili, da po tej progi ni prometa, ker jo ravno popravljajo, ali pa da je bil promet ustavljen zaradi umetelnega ognja. Zanimvo je, da je nekdo tik pred katastrofo rekel smrtno ponesrečeni "'ovenki Matildo Žičko, kaj bi bilo, če bi zdajle pridrvel vlak. Odgovorila je: Potem bi naredili iz nas zrezke!
— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje v I. letnik bo v dneh 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Naknadno vpisovanje bo 6. septembra od 8. do 12. ure.
V	I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom ali pa meščansko šolo z izvršnim izpitom. Sprejemnega izpita ni. Prednost pri sprejemu imajo sinovi in hčerke trgovcev in podjetnikov, ki bodo ostali po dovršeni šoli v domačem podjetju. Dne 7. septembra bo na razglasni deski objavljeno, kdo je Bprejet in kdo je odklonjen. Da ne bo prvi dan prevelikega navala, se p. n. starši obveščajo, da je radi sprejema brez pomena, če je kdo vpisan prvi ali zadnji. K vpisovanju je treba prinesti izpričevalo, rojstni list in prošnjo za sprejem kolkovano s petimi dinarji. Vpisovanje v drugi letnik bo 4. septembra od 8. do 12. ure. Sprejemajo se samo tisti, ki so dovršili I. letnik državne trgovske šole. Vpisnina znaša 150 Din. Absolventi Državne trgovske šole imajo pravico na dijaški rok. Ponavljalni izpiti se vrše za I, letnik v dneh 29. in 30. avgusta, za TI. letnik pa v dneh 1. in 2. septembra. Pričetek je vselej ob 8. uri zjutraj. Prošnje za pripustitev k ponavljalnemu izpitu je treba vložiti do 24. avgusta. — Dne 4. septembra ob 8. uri zjutraj se prične pismeni končni izpit v sept. terminu, traja do vštevšega 10. septembra. Ustmeni končni izpit se prične 12. septembra ob 8. uri. Prošnje za pripustitev h končnemu izpitu in za dovoljenje popravljanja končnega izpita je treba vložiti do 1. septembra. — Šolsko leto 1930/31 se prične 16. septembra s sveto mašo ob 9. uri v križanski cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih.
— Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da poberejo članarino ter isto odpošljejo po položnici. Nadalje naj podružnice prirede kako veselico ali zbirko, razpečavajo družbino blago, narodni kolek, razglednice itd. Prosimo!	269
— Prostovoljno gasilno društvo v Vel Laščah priredi v nedeljo 24. avgusta poleg Sokolskega doma v Vel. Laščah veselico e srečolovom, plesom,prosto zabavo itd. Začetek je ob 15. uri. Pri prireditvi sodeluje železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Vstopnina znaša 5 Din, člani v kroju so vstopnine prosti. Za člane okoliških društev se vrši dopoldne ob 10. uri sv. maša. Ker je čisti dobiček namenjen za popravo starega in nabavo novega orodja, se vsi k prireditvi najuljudneje vabijo.
— Ogromen promet na zagrebškem tramvaju. med kongresom. Za evharistični kongres v Zagrebu so prodali nad 70.000 železniških kart, vzpenjača je prepeljala v treh dneh 20 tisoč gostov, tramvaj je pa prevozil v tem času nad 300.000 potnikov.
— Beograjski »Zeileis« ne sme več ordini-rati. Beograjska policija ima že delj Časa opravka z beograjskim »Zeileisom«, kakor pravijo dr. Iliču-Rakovačkemu, ki zdravi bolnike po Zfeileisovi metodi in ima vedno polno pacijen-lov. Predvčerajšnjim je ministrstvo za narod-
no zdravje končno obvestilo policijo, da dr. Ilič ne sme več ordinirati.
— Zakaj še vedno SHS? Gospod, ki je bil te dni v Celovcu, nam piše: Po odredbi N j. Vel. kralja Aleksandra je dobila naša skupna država 3. oktobra lanskega leta edino pravilno ime »Kraljevina Jugoslavija«. Ta naziv je uraden in marali bi se ž njim zamenjati vsi prejšnji SHS, v prvi vrsti pa v zunanjem svetu, na naših konzulatih. V Celovcu sem pa ugotovil, da se na vratih nad stopniščem našega konzulata v Kolodvorski ulici blešči še vedno napis »Konzulat Kraljevine SHS«, ki je pa tudi po svoji zunanjosti kaj malo reprezentativen. Cas bi tedaj že bil, da se zamenja z novim pravilnim in bolj okusnim.
— Prostitutko je umori). V začetku julija je financar Klajič Jovan umoril v Osijeku prostitutko Magdo Pušec. Te dni Je bila v Osijeku proti njemu razprava. Državni tožilec je zahteval smrtno kazen. Klajič je izjavil, da je spoznal Magdo v neki javni hiši in da je bila ona prva, ki jo je res ljubil. Pregovoril jo je, da je živela z njim. Hotel jo je rešiti. Med tem je izgubil službo in dekle se je zopet zatekla v javno hišo. Usodnega dne je imel z njo sestanek, in ker se ni hotela vrniti k njemu, jo je zabodel z nožem. Bila je na mestu mrtva. — Klajiča so obsodili na 18 let težke ječe.
— Tudi kritiki ni vse dovoljeno. V Dubrovniku so imeli te dni zanimivo razpravo zaradi razžaljenja. Arhitekt Ivačič je tožil kritika Kosto Strajniča, ker je ta neugodno ocenil arhitektov načrt za hotel Excelsior. Obtoženi kritik je imel tri zagovornike in hotel doprinesti dokaz resnice, trdeč, da ni prekoračil meje v svoji kritiki. Sodišče ni ugodilo njegovi želji glede dokaza. Prečitalo se je samo strokovnjaško mnenje našega arhitekta Plečnika in Eda Schona iz Zagreba in spoznalo, da je Strajnič prekoračil meje dopustne kritike, češ, da nima noben kritik pravice odrekati nikomu talent. Strajnič je bil obsojen na 14 dni zapora. Plačati bo moral tudi vse stroške.
— Visoka starost. Na zagrebškem pokopali-ščb na Mirogoju so v sredo pokopali neko Marijo Sirovatko, ki je umrla v razmeroma visoki starosti 91 let.
— Atentat z revolverjem na avtomobil. Na avtotaksija Ivana Maleševaca je bil te dni izvršen pri Osijeku atentat. Atentatorji so hoteli avto ustaviti z revolverji in so tudi streljali na šoferja. Zadeli so neko sopotnico v nogo.
— Sleparji pri igri pod ključem. Zagrebška kriminalna policija je te dni aretirala 4 nevarne sleparje pri igri. Zvabili so nekega meščana v kavarno in ga takoj osleparili pri »šnopsljanju« za 600 Din. Pri igri jih je presenetil detektiv s samokresom v roki in jih aretiral. Igralne karte so imeli zaznamovane s črticami v levem in desnem kotu.
— Vreme. Za košnjo otave prav ugodno in lepo vreme traja dalje. Barometersko stanje je v bistvu neizpremenjeno ter je včeraj ob 7. uri kazal barometer: Ljubljana 7651, Maribor 765 3, Zagreb 766 2, Beograd 765-8, Skoplje 767-4, Sarajevo 765-5, Split 765 4, Rab 764-8, Vis 765-2. Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 18, Maribor 17, Zagreb 19, Beograd 21, Skoplje 18, Sarajevo 16, Split 22, Rab 22 in Vis 22. Nikjer v državi ni včeraj deževalo, povsod lepo in jasno. Oblačnost je znašala od 0 do 10. V Ljubljani 10, v Mariboru 0.
V	Ljubljani je bila včeraj zjutraj lahna medla. Relativna vlaga od 55% do 85%, v Ljubljani in Mariboru 85%, drugod manj. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 26 C, najnižja 16-7 C. Lepo vreme bo trajalo še nekaj dni.
iljtthljana
Petek, 22. avgusta 1930., Timotej. Pravoslavni: 9. avgusta, Ostrivoj.
Gostovanje dunajske operete:	Ponedeljek
25. avgusta: 4 X poroka. Torek, 26. avgusta: Pomladansko dekle.
Nočno službo imata lekarni Trnko<zy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti 20.
*
■ Gostovanje dunajske operete v ljubljanskem opernem gledališču. Prvo gostovanje bo v ponedeljek 25. t. m. Skupina gostov je pod muzikalnim vodstvom dr. Neumanna, tvorijo jo pa sledeči člani dunajske operete: Margareta Sle-zak, 011y Springer, Harry Payer, Karl Schulz in Adolf Korner. Oba prvaka Slezakova in Payer uživata na Dunaju sloves najboljših operetnih umetnikov. Skupina je v resnici izvrstna in nam bo pokazala pravo dunajsko opereto V vsej njeni živahnosti in originalnosti. Prvi večer vprizore gostje muzikalno komedijo v Štirih dejanjih (7 slikah), katero sta napisala Kurt Breuer in Hugo Wiener, uglasbil pa jo je dirigent dr. Neumann, »4 X poroka«. Zasedbo posameznih slik prinese gledališki letak. Za gostovanje veljajo naše operne cene od 50 Din navzdol. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi, in sicer v petek in soboto ter ponedeljek in torek od 10. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne.
■ Pričetek gradnje električne eestne železnice proti Zgornji šiški. Na Gosposvetski cesti in dalje proti šiški so te dni že začeJi polagati materija!, ki je potreben za gradnjo tramvaja v Zgornjo šiško. Letos bodo zgradili le progo od ljubljanskega velesejma do Zgornje šiške, nekaj metrov nad mestno mitnico. Čim zgrade to progo, bodo pričeli graditi tramvaj proti Viču. Celotni stroški za obe progi »o proraču-nani na 18 miljonov dinarjev.
■ Odpust is našega državljanstva. V Vodicah na Gorenjskem 17. junija 1. 188& rojeni v Ljubljano pristojni profesor glazbe g. Anton Trost, ki sedaj stanuje na Dunaju V. okraj, je zaprosil pri politični oblasti za odpust iz našega državljanstva, ker je zaprosil za avstrijsko državljanstvo.
■ Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi za dragocenosti zastavljene v januarju 1930. (zlatnino, srebrnino in dragulje) dne 6. septem* bra t. 1., za efekte (perilo, obleka, stroji, kolesa in drugo) pa 12. septembra t. L vsakokrat ob 15. uri .popoldan v uradnem prostoru na Poljanski cesti &t. 15.
Občinstvo se ponovnokrat opozarja, da dragocenosti (zlatnino, srebrnino, dragulje itd.) radi repumoiranja najmanj tri dni pred dražbo reši ali podaljša.
■ Predavanje o plinski knhi se vrši danes 22. t. m. zvečer ob 8. url v predavalnici šole pri sv. Jakobu. Gospodinje se uljudno v-’ 'jo. Vhod iz Florjanske ulice. Vstop prost.
■ Aretacija Ljubljančana v Solnogradu. Ljubljanska policijska uprava je bila iz Solnograda obveSčena, da je bil tam aretiran zaradi raznih nečednih manipulacij Ljubljančan ArnoM Chain, ki je bil po vojni advokat v Beljaku. ArnoM Cham je pred leti igral večjo vlogo v ljubljan-sih naprednih vrstah, a pozneje je presedlal v nemška tabor. Naselil se je na Koroškem.
■ Policijski drobiž. V zadnjih 24 urah je hil aretiran neki moški zaradi nevarne grožnje. Policijski upravi so bile prijavljene 4 manjše tatvine, dalje 2 telesni poškodbi, poškodba naprav mestne plinarne, neprevidna vožnja z avtomobilom, kajenje v kinu, 1 prekoračenje policijske ure, 5 prekrškov avtopredpisov in 13 prekrškov cestnopolicijskega reda.
■ Malo tatvine. Pri stavbni tvidki Burič zaposlenemu delavcu Ivanu Dučeju je iz stavbae barake, kjer je prenočeval, neznan tat odnesel 210 Din gotovine. Denar je imel Duče shranjen v cigaretni dozi. — Višjemu knjigovodji Mestne hranilnice ljubljanske Josipu Pretnarju je nekdo iz čakalnice v Hranilnici odnesel nov dežnik vreden 180 Din. — Na Tržaški cesti stanujoči gostilničarki Evi Miiller je neka žen-sika odnesla dva para ženskih čevljev vrednih 250 Din. — Mariji Hrast so trije znani zlikovci odnesli večjo množino žganja v vrednosti 300 dinarjev.
Gclj e
* Izguba. Josip Ferk je v mestu izgubil rjavo listnico s 60 Din gotovine in tremi legitimacijami, med katerimi je ena sokolska.
* Tlakovanje Krekovega trga v zadnjih dneh razveseljivo napreduje. Potem, ko so prekopali ves trg in preiskali ter popravili poškodbe na eletričnem kablju, plinskih in vodovodnih ceveh, so na cestišče nasuli gramoza, ki so ga potem stlačili z velikim z vodo napolnjenim valjarjem, pred katerim je bil vprežen traktor. Sedaj pa že par dni delajo cementno podlago, ki bo kmalu gotova in posušena, nakar bodo pričeli z asfaltiranjem.
* Smrtna kosa. V javni bolnici so umrli dne 20. avgusta mesar Joža Senegačnik iz Vojnika, star 41 let; Ana Zorenč, hči posestnika iz Sv.. Petra pod Sv. gorami, stara 27 let; dne 21. avgusta Ruža Hajdin, privatna uradnica iz Beograda, stara 27 let.
* Iz sodne službe. Za stalnega je potrjen in v višjo skupino pomaknjen sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju g. Vinko Ravter.
* Nočno službo ima od jutri 23. t. m. do všteto 30. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
IHavibov
m Sestanek odbora podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru bo 24. avgusta ob 10. uri v prostorih hotela »Orel«. Sestali se bodo vsi zakupniki lovišč v Mariboru na desnem in levem bregu Drave. Na tem sestanku se bo sklepalo o razpečavanju ustreljene in žive divjačine v podružnici včlanjenih lovcev ter o upe-ljavi kontrolnih listkov za vsako divjačino.
m Novi predpisi za avtoizvoščke. Po naredbi banske uprave je razpisalo mestno načelstvo nove predpise o avtoizvoščkih. Po teh predpisih znaša osnovna taksa 10 Din, kilometrina pa ponoči in podnevi v mestu 7’50, izven mesta pa 5 Din. Za vsako minuto čakanja se računa po 1 Din, za povratek praznega voza pri vožnjah preko 3 kilometrov, pričenši s četrtim pa po 3-50 Din. Vsak avto mora imeti taksameter in cenik. Za vožnje h krstu, poroki in birmi se plača po dogovoru.
m Maribor brez nalezljivih bolezni. V času od 15. do 21. t. m. ni bilo v Mariboru prijavljenih novih obolenj na nalezljivih boleznih.
m Poroka. V sredo popoldne sta se v tukajšnji cerkvi Matere milosti poročila g. Emanuel Gaube, vinogradniški veleposestnik iz Špičnika pri Svečini in gdč. Marica Krenova, hčerka veleposestnika in župana na Plavču. — Bilo Srečno!
m Prigoda, ki mnogo pove. Pred dnevi sc je nek uradnik, ki se je za časa dopusta mudil po obmejnem ozemlju, peljal z izvoščkom iz nekega obmejnega trga na postajo. Ker sta med vožnjo voznik in nek drugi pasaži r neprestano rabila za naše mesto izraz »Marburg«, jima je uradnik v dostojnem tonu povedal, da bi dvanajst let po osvobojenju lahko že imenovala Maribor s pravim uradnim imenom. S tem se je pa gospod vozniku tako zameril, da je voz ustavil in ga položil na cesto. Komentar menda ni potreben.
m Beg v smrt pred sodiščem. V sredo dopoldne se je v gozdu pri Limbušu v samomorilnem namenu zastrupila 30-letna Anastazija Lobenwein. Ljudje so jo sicer našli še
živo in takoj odredili prevoz v tukajšnjo bolnico, toda bilo je že prepozno — med potjo je umrla. Pokojnica ni zapustila nobenih' pisem, ugotovilo pa se je kljub temu, da je šla v smrt zaradi tega, ker jo je v nekf kazenski1 stvari zasledovalo mariborsko okrožno sodišče. Tako je ubežala sodišču, kazni in njenim posledicam.
m Poskus samomora v zaporu. Radi suma tajne prostitucije je policija v sredo aretirala brezposelno Jožefo Verglesovo in jo oddala v zapor pri »Grafu«. Tam je Verglesova v samomorilnem namenu udarila z rokami po Šipi in si prerezala žilev Ker so njeno dejanje takoj opazili in jo obvezali, je izven nevarnosti.
m Še en samomor? V noči od srede na četrtek je z dravske brvi skočila v reko neznana ženska, oblečena v temno obleko. Sumi se, da e identična z nedavno iz samostana pobeglo sestro.
£/ttfomer
Težka nesreča. Tukajšnjemu 841etnemu ključavničarskemu mojstru g. Antonu Ludviku se e pripetila huda nesreča. Pri premikanju vlača na glavni postaji je hotel g. Ludvik izstopiti ter je tako nesrečno padel pod kolesa, da mu je odrezalo nogo nad členkom.
Članom SLD. Vsi člani SLD srezov ljuto-mersko-radgonskega, murskosoboškega in dol-njelendavskega naj se odsedaj v vseh društvenih zadevah obračajo neposredno na tajništvo podružnice SLD v Ljutomeru.
Tržič
Poslovilni večer. V soboto 23. t. m. zvečer bo pri bratu Lončarju odhodnica neumorne sokolske delavke načelnice Vlaste Hnykove. Izvoljena je bila na to odgovorno delo leta 1926, ko so bile politične strasti na višku. Njen čisti idealizem jo je vodil vsa ta dolga leta, žrtvovala je ves prosti čas, vse svoje mladostne sile dragemu društvu, za katerega je delala neumorno in nesebično ter s tem dajala posnemajoči vzgled svojim dragim sestram in celemu društvu. Pod njeno veščo roko se je delo marljivo razvijalo, cvetelo, ker ucepila mu je neumorljivo, trdno vero sokolsko. Njeno delo bo ostalo v trajnem spominu ter ji želimo na njeni novi življenski poti vso srečo in zadovoljstvo, katero si je zaslužila z idealnim, požrtvovalnim sokolskim delom.
Kočevje
Preprečen požar. V sredo zjutraj je začelo goreti na dvorišču pekovskega mojstra Honig-manna oz. čevljarja Prennerja. Ogenj je nastal baje radi kupa pepela, ki so ga pomešanega z žerjvico vrgli na dvorišče. Vnela se je bila že drvarnica, ki stoji v bližini. Gasilci pa so ogenj v kratkem času in brez posebnega truda udušili. Kljub zgodnji uri se je nabralo na licu mesta dokaj radovednega občinstva. Če bi se bil ogenj razširil, bi bila sredina mesta takoj v plamenih.
Tečaji. Podružnica šivalnih strojev Singer prireja od 18. do 30. t. m. tečaje za šivanje in ročna dela. Tečaji so brezplačni. Čas za prijave je še do 24. t. m. Pouk se vrši v lokalu podružnic, kjer so tudi informacije na razpolago.
Lepo vreme. Tekoči teden smo ga vendar dobili. Nebo se je zjasnilo in solnce pripeka. Saj je pa tudi že skrajni čas, če ne bi začeli poljski pridelki od prevelike vlage gniti. Za kopanje je najlepša prilika, ker je dosti solnea in čiste vode, čeprav je mrzla. Temperatura je zelo narasla. V sredo proti večeru pa so se zopet začeli zbirati oblaki, ki ne obetajo nič dobrega.
Znamenit dogodek. V nedeljo ob petih popoldne se bo vršila na igrišču Dijaškega doma za razvoj svetovnega športa izredno važna tekma. Na zelenem polju se bodo namreč zgrabili na življenje in smrt kočevski filozofi in juristi. Treningi za mesarsko klanje so se že prčeli, saj gre za čast dveh vseučiliških stolic.
Sab
XII. kolo nacionalnega šahovskega turnirja r
Vel. Bečkereku.
Z 12. kolom se je turnir že odločil, kajti za 13. kolo, ki je poslednje, ni ostala nobena važna partija. Presenetila je Puškaševa zmaga nad Heklayem. Istotako ni nihče pričakoval, da bo Ilegediš izgubil proti ing. šipraku. Izredno važno je bilo srečanje Gabrovšek—Ačimovič. V indijski otvoritvi je Gabrovšek zašel v slabšo pozicijo. Z žrtvijo kvalitete pa si je z dvojioo tekačev tako opomogel, da so že pričakovali njegovo zmago. Zbog greške v časovni stiski je partija ostala remis. Ker je Nedeljkovič proti Putniku dobil, je ujel Gabrovška. Schreiber je dobil z Aleksičem, a Petrovič z Baloghyjem. Ing. Strauss je izgubil proti Herbatinu.
Stanje po 12. kolu:
Gabrovšek, Nedeljkovič 10 in pol, Schreiber 9 in pol, Ačunovič 9, Hegediš 7 in pol, Heklay, ing. Siprak 6 in pol, dr. Aleksič 5 in pol, Ing. Strauss, Herbatin 5, Baloghy 4, Petrovič, PuŠkal 2 in pol, Putnik 1 in pol.
XIII. in poslednje kolo nacionalnega šahovskega turnirja v Vel. Bečkereku.
Poslednje kolo ni imelo nikake interesantne borbe. Samo partija Hegediš—Schreiber M mogla vplivati na placement, toda Schreiber je dobil, kot se je pričakovalo. Gabrovšek je dobil proti Puškašu, Nedeljkovič proti Petroviču, tako si ta dva delita prvo in drugo mesto. Putnik je v ozki borbi podlegel Herbatinu. Heklay je s svojo zmago nad Baloghyjem ujel Hegediša. Ačunovič je danes dobil korektno proti ing. Šipraku.
Na banketu, ki se je takoj po končanem turnirju vršil, so bile razdeljene sledeče nagrade:
Gabrovšek	in	Nedeljkovič po	1500	Din
Schreiber	................... 600	Din
Ačunovič................. 400	Din
Heklay in	Hegediš	po	.	.	.	200	Din
Ker imata Gabrovšek in Nedeljkovič enako točk, bosta igrala match za naslov amaterskega prvaka za 1. 1930.
msssm.
v -. '• ?
ANATOLE FRANCE:
BOGOVI SO 2EJNI
In Beauvisage je ponudil odposlancema odprto tobačnico.
»Sedaj pa glejmo, da iztaknemo našega tiča,« je dejal Delourmel, ki je imel ogromne brke ter obračal svoje velike oči. »Danes me mika, da bi se najedel aristokratskega očrevja ter ga zalil s kozarcem belega
vina.«
Beauvisage je predlagal delegatoma, naj gresta v delavnico na trg Daupliine poiskat njegovega tovariša Duponta starejšega, ki brez dvoma pozna osebo z imenom Otoški.
Korakali so skozi ostri zrak, za njimi pa štirje grenadirji odseka.
»Ali ste videli igrati »Poslednjo sodbo kraljev«? je vprašal Delourmel svoje tovariše; »igra je vredna, da jo človek vidi. Pisatelj nam pokaže tu vse kralje Evrope, ki so se zatekli na samoten otok, ob vznožju ognjenika, ki jih pogoltne. To je patrijotično delo.«
Na vogalu Harlayeve ulice je ugledal Delourmel voziček, ki ie blestel kakor kapelica; potiskala ga je
pred seboj starka, ki je nosila vrh čepice klobuk iz povoščenega platna.
»Kaj neki prodaja ta staruha?« je vprašal.
Starka je kar sama odgovorila:
»Glejte, gospodje, izbirajte. Imam molke in rožne vence, križce, podobice svetega Antona, svete potne prte, rute svete Veronike, Ecce homo, Agnus Dei, rogove in prstane svetega Huberta in vse vrste nabožnih predmetov.«
»To je pravi arsenal fanatizma!« je vzkliknil Delourmel.
In zaslišal je nakratko kolporterko, ki je na vsa vprašanja odgovarjala:
»Sin moj, že štirideset let prodajam te nabožne predmete.«
Eden od delegatov odbora za javno varnost je zagledal modro suknjo stražnika, ki je prihajal mimo, ter mu zabičal, naj odvede staro ženico, ki se temu ni mogla načuditi, v Konsieržerijo.
Državljan Beauvisage je opozoril Delourmela, da bi bil moral pravzaprav nadzorni odbor prijeti to trgovko ter jo odvesti na odsek; da pa v ostalem človek že ne ve, kakšno stališče naj zavzame nap ram biševmu kultu, da ravna po vidikih vlade, in naj li vse dovoljuje ali vse prepoveduje.
Ko so se delegata in komisar bližali mizarjevi delavnici, so začuli srdito vpitje, ki se je mešalo z renčanjem žage in prhanjem pbliča. Med mizarjem Du-
pontom starejšim in njegovim sosedom, vratarjem Re-macle-om, se je bil vnel prepir zavoljo državljanke Remacle-ove, ki jo je venomer nekaj vleklo z nepremagljivo silo v mizarsko delavnico, odkoder se je vračala v vratarjevo ložo s polnimi rokami oblanja in žaganja. Užaljeni vratar je prisolil Prazu, mizarjevemu psu, krepko brco baš v trenutku, ko je njegova hčerka, mala Jožica, žival nežno objemala. Jožica se je ogorčeno spravila nad svojega očeta s krepkimi kletvicami, mizar pa je vpil s srditim glasom:
»Lopov! Prepovedujem ti tepsti mojega psa!«
»Jaz pa,« je odvrnil vratar ter dvignil metlo, »jaz ti prepovedujem...«
Ni dokončal: mizarjev izpihalnik mu je prifrčal tik mimo glave.
Čim je že od daleč zagledal državljana Beauvisage-a v spremstvu obeh delegatov, je stekel k njemu ter mu dejal:
»Grajan komisar, ti si priča, da me je hotel ta zločinec ubiti.«
Grajan Beauvisage, pokrit z rdečo čepico, znakom svojih službenih dolžnosti, je razprostrl s pomirjevalno kretnjo svoje dolge roke ter ogovoril vratarja in mizarja:
»Sto soldov,« je dejal, »tistemu od vaju, ki nam pove, kje najdemo nekega osumljenca, ki ga išče odbor za javno varnost, plemenitega Otoškega, izdelovalca pajacev.«
Ljubljančani na poti v polarne kraje
Prejeli smo sledeče drugo pismo g. dr. Reye, ki potuje na ladji »Monte 011-viac s petimi sopotniki iz Ljubljane na Severni Rt in Spitzberge. Pismo je pisano med potjo iz Bergena v Tromsd, od koder je »Monte Olivia« odplula na Spitzberge.
TromsO, 14. avgusta.
Zadjič sem poročal o potovanju do Bergena in o Bergenu. Iz Bergena emo odpotovali v ponedeljek, 11. avgusta ob % uri poopldne in smo dospeli v M olde-fjord v torek zjutraj ob 7. uri. Na tej poti smo doživeli nevihto, sicer bolj majhno in nedolžno, vendar dovolj jako, da je marsikoga prisilila, da je bruhal. To pa ni trajalo dolgo in proti večeru se je morje zopet pomirilo. Življenje na ladji se vrsti dan za dnevom s sličnim programom in z veseljem ■no pričakovali prihoda v Molde-fjord.
Takoj pri vhodu v fjord leži na levi strani mestece Molde. Ima okoli 8400 prebivalcev in ga Norvežani imenujejo zaradi ljubke lege in milega podnebja »mesto evetic« ali »nordijska Nica«. Kljub temu, da leži severno od Leningrada, vspeva tu bujna vegetacija. Okolloo pa obdajajo krasni gorski ižhovi.
po vsem svetu, ki jih prodaja tudi firma Alpina v Ljubljani. V razdalji 9 km se dviga Roms-dalshom ali norvefiki Matterhorn, visok 1666 m. Do leta 1881. je veljal za nedostopnega, vendar ga dane« drzni plezalci premagajo v 14 urah. Ker je ladja nadaljevala svojo pot ie ob 9. uri zvečer nismo utegnili daleč v notranjost. Zato smo trije Kranjci naskočili le najbližji vrh Nebba Akala, ki emo ga prelezli v 6 urah. Na vrhu smo prav po gorenjsko iz erca zaukali, da se je naš vrisk razlegal daleč po fjordu. Nikomur od vseh potnikov ni prišlo na um, da bi pohitel na vrh in užival z vrha lepoto fjorda. Večina jih je posedala po bližnjih oštarijah aH pa se odpeljala z avtomobili v notranjost. Naj omenim, da Je večina potnikov dobro rejena. Vidi se Jim, da eo bogati in uživajo le v ko-modlteti.
Fjord smo zapustili ob 9. uri zvečer in danes jadramo že drugi dan proti Tromsd. Včeraj smo ob 4. uri popoldne prekoračili severni polarni krog, to je paralela na 66 M0 severne širine. Tu pričnejo kraji, kjer solnce v poletnem času nikoli ne zaide. Ker se pa bližamo koncu poletja, tu tega ne opazim še, ampak bomo poJ-
Sliika aa-e panoramo z levega brega proti lesnemu. Vse hiše so zgrajene is lesa. Kljub temu, da je vsa okolica kamenita, rabijo za giradbo sten samo tramove. To pa radi tega, ker imajo tudi lesa v izobilju in bi morali lepilo (cement) uvažati. Zaradi lesenih stavb se vnamejo pogostokrat oell okraji mesta. Tako je leta 1916. razsajal ne samo v Molde-ju ampak tudi v Bergenu strahovit požar, ki je vpe-pelil cele ulice.
Zato srečaš skoraj v vsaki ulici rdeče pobarvano okence z električnim zvoncem, ki je zvezano z gasilsko postajo. To okence se imenuje »Brand-alarm«. V sredi mesteca se dviga lična lesena cerkvica, ki ima prekrasen oltar s sliko norveškega slikarja Aksela Ender-ja »On je vstal«. Slika je svetopisemski motivi: objokovanje Jezusovega groba na velikonočno jutro.
V	Moldeju smo imeli tudi priliko si ogledati narodne plese v narodnih nošah. Ti plesi so zelo podobni šotišu, polki in mazurki.
Ob 11. uri je ladja nadaljevala svojo pot proti notranjosti fjorda in je dospela ob 1. uri popoldne na konec fjorda, kjer leži mesto Aan-datnaes, ali tudi Nes imenovano, ob ustju reke Rauma. To mestece je še manjše, ima le 1000 prebivalcev, in je interesantno zato, ker eo ikoro vsi moški tu čevljarji. Od tu izvažajo nnane norveške opanke iz kože morskih psov
nočno solnce videli še le višje na severu. Za enkrat doživljamo ramo svetle noči. Na krovu ne moremo več čitaiti le od 11. do 1. ure ponoči.
Pri pasiranju polarnega kroga smo na ladji doživeli majhno slavnost: »polarni krst«. Eden mornarjev ali pasažirjev se je preoblekel v morskega boga Neptuna. Pripelje se na krov z vsem svojim spremstvom. Na njegovi desnici sedi njegova žena boginja Thetis. Njegovo važno spremstvo je telesni brivec z velikimi lesenimi škarjami, ki e smešnimi gibi brije in striže pasažirje, da bi ja prišli snažni v polarno deželo. Za njim pride dvorni pridigar, ki da vsakemu potniku novo ime in krstni list, ki stane 50 pfenigov. Polarna imena so za moške »ledeni medved«, »morski slon«, »kit«, »mrož« itd., za ženske »morska lilija«, »bela lisica«, »zlata ribica« itd. Sledi nato generalni adjutant in dvorni maršal Triton, nato policisti, dvorni norec in številna služinčad. Bilo je veselo in vsak se je razveselil tega novega krsta.
Sedaj plujemo med otoki Lofoti in prispemo zvečer ob 8. uri v Troonso.	R.	O.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Irbovl/e
Licitacija sa dobavo in prevoz gramoza na
banovinskih cestah. Okrajni cestni odbor v Laškem razglaša, da se vrši dne 80. avgusta t. 1. ob 8. uri dopoldne v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem ustmena zmanjše-valna licitacija za dobavo-voinjo gramoza na osnovi pogojev o dražbi, dobavi, izdelovanju, dovoza in zlaganja potrebnega gramoza za banovinske ceste I. in IL razreda in bivše okrajne ceste Trbovlje—Zidani most—Sevnica, Breg —Dežno, Jurklošter—Laško, Mišji dol—Rimske toplice, Sv. Marjeta—Hrastnik, Laško—Rečica. Podrobni pogoji te dražbe so na vpogled v pisarni okrajnega (testnega odbora v Laškem, oziroma pri načelniku g. Deželaku.
fflmslre Toplice
Fakirski večer. V torek zvečer se je vršil v veliki zdraviliški dvorani fakirski nastop, katerega sta priredila dva potujoča Hrvata. Vsi poskusi so se jima dobro posrečili in sta izvedla tudi vsako točko zadovoljivo. Publika, kolikor je je bilo, se je prav prijetno zabavala in tudi otroci so pri nastopu teh dveh videli marsikaj .»čudežnega«.
Hmeljski nasadi v našem kraju so bili letos nad vse žalostni. Nekateri so ga že skušali obirati, drugi pa ga bodo raje pustili »zunaj«. Nekateri so že letos izruvali nasade, in raje zasadili krompir.
Vreme se je te dni zboljšalo, že nekaj dni sem smo bili po tolikem času vednega deževja zopet brez dežja. Nastopili so še prav topli dnevi, ki so ob popoldnevih pritisnili tudi še s precejšnjo vročino. Savinja se je tudi poma-lem sčistila in zopet padla na svojo poletno normalno višino. Tudi kmetje pridno sedaj pospravljajo s polj in kosijo otavo. Vreme jim je vendar enkrat zopet ustreglo.
Stanje ponesrečene Jožefe Trglav, ki je bila občutno poškodovana ob priliki nesreče z električnim tokom 15. t. m. na novem kopališkem prostoru, kakor smo v nedeljo poročali, je še vedno slabo. Nesrečnica se nahaja še v domači oskrbi.
Sevnica
Kakor vsako leto, se je vršila tudi letos običajna božja pot k Sv. Roku kake tričetrt ure nad Sevnico. Cerkev je bila zidana 1. 1527. Letos je obiskalo to slovečo posavsko božjo pot nad 1500 romarjev od bližnjih in daljnih krajev.
Koncert. V sredo 19. t. m. je bil v Sokolskem domu v Sevnici umetniški koncert. Med drugimi sta sodelovala tudi g. Dragovanoviče-va in g. Miloš Zec iz Zagreba.
Petrov blagor. Anton Murne iz Zapuž pri Bo-štanju ob Savi je imel izredno srečo. V narasli Savi je ujel T50 m velikega soma, ki Je tehtal 24 kg. Som se je najbrže zaletel iz Krke, iska-
Joč hrane po kalni Savi. Isti dan je ujel v mrežo Jože Žnidaršič iz Radne 11.50 kg težkega sulca. Okusno meso obeh rib sta srečna ribiča takoj prodala.
Nemški športniki ▼ čolnih. Na praznik popoldne so se po Savi pripeljali nemški športniki v 7 čolnih. Po cesti pa jih je spremljal motociklist. V sevniškem drevoredu so postavili šato-re. Okoli njih se je kmalu nabralo mnogo ljudi, ki so občudovali smelost modernih Argonavtov. Kmalu pa so pospravili šatore v čolne in odpluli dalje po deroči Savi, proti Beogradu.
Slov. Bfsfpica
Sokolsko društvo v Oplotnici je priredilo v nedeljo svoj letni .telovadni nastop, katerega se Je udeležilo tudi naše društvo. Pri prireditvi je sodelovala sokolska godba iz Maribora. Nastop je bil dober, ter je gotovo pripomogel k širjenju sokolske misli med kmečkim ljudstvom.
vesti
p Aretacije v Istri. Pred dnevi so neznanci napadli Benedettija, ki se je vozil s svojim avtomobilom od Vodnjana proti Puli, in ga oropali. Tržaško fašistovsko glasilo »Popolo di Tri-este« trdi, da so ti ljudje slovanskega pokolje-nja, to pa zaradi tega, ker so karabinerji aretirali nekaj Istranov.
p V Matuljah je neki avtomobil povozil go Černičevo, ki je na posledicah telesnih poškodb umrla.
p Tržaška sekcija italijanskega planinskega društva namerava zgraditi na triglavskem pobočju nad Trento leseno planinsko kočo. Za to kočo se zavzemajo tudi vojaške oblasti, ki gradijo na tem pobočju vojaško avtomobilsko cesto.
"Radio
Ljubljana, petek, 22. avgusta: 12-30 Plošče. 13-00 Časovna napoved, borza, plošče. 13-30 Iz današnjih dnevnikov. 18\30 Ohcetna godba Magistrov. 19-30 Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova. 20-00 Samospevi g. Avgusta Zivkota. 20-30 Klavirski koncert g. Marjana Lipovška. 21'30 Šlagerje poje gosp. Mirko Premlč. 22,00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, petek, 22. avgusta: 10-30 Plošče. 12'45 Opold. koncert orkestra. 13-30 Dnevne vesti. 19-00 Večerni koncert radio-kvarteta. 20-30 Violinski koncert. 21"30 Časovna napoved in dnevne vesti. 21-45 Pevski koncert narodnih pesmi. 22-45 Zabavni koncert jazz-ork.
Zagreb, petek, 22. avgusta. 12'30 Plošče. 13'30 13-40 Nasveti za kuhinjo. 19'45 Kulturne in društv. vesti. 20 00 Prenos iz Ljubljane. 2200 Dnevne vesti in vreme. 22-10 Zabav, koncert radio-ork.
Sreski poglavar dr. Podboj govori (d) slovesni otvoritvi letnega telovadišča v
Zagorju
Senčne strani racijonalizacije
Ves povojni tisk in vsa propaganda, kakor cudi vsa gospodarska lečenja operirajo danes z racijonalizacijo kot univerzalnim lekom svetovnih kriz. V istini ta nov način gospodarskega udejstvovanja ne obstoja samo v teoriji, pač pa se z vso doslednostjo uvaja v vse današnje gospodarske panoge. Tako vidimo pri naB vedno trdnejšo tendenco po koncentraciji, posebno denarništva in industrije. Tudi v poljedelstvu se že opažajo sledovi nove gospodarske mi-lelnosti, ki je zašla k nam iz prekooceanskih dežel.
Naglasiti moramo, da je zmisel racijonalizacije v principu prvovrstno sredstvo uspeha pri gotovih panogah narodnega gospodarstva, vendar doprinašajo tudi najboljše metode lahko ogromno škodo, če se uvajajo zgolj šablonsko brez vsake kritične analize. Praksa onih dežel, ki so prve prižele z racijonalizacijo, je pokazala točno opredeljene meje, v katerih se koristno udejstvujejo principi racijonalizacije. Vsako prekoračenje teh mej pa je tudi pokazalo, kako velike so nevarnosti, če zadobl racijonalizacija značaj monopola ali celo špekulativne smernice. Ta korak preko meje je zelo majhen, zato pa so njegovi učinki tem večji. Te posledice nam postajajo takoj jasne, če sl na nekaj primerih ogledamo, kaj je ustvarila racijonalizacija v gospodarsko bogato razvitih deželah. Te dežele so dane« omrežene a karteli in trusti, ki držijo v rokah vso produkcijo in trgovino. Mali človek je izginil, koncentracija kapitala ga je uničila. Ta koncentracija določa in diktira, kaj naj se producira, koliko ln po kakih cenah. Ta moč koncentracije Je danes že tako ogromna, da ogroža v gotovih predelih
Amerike in Anglije vsak tehnični razvoj, ki dotični finančni grupi iz enega ali drugega vzroka ne k on veni ra. Te koncentracije so povzročile izločenje vsake konkurence, kar je za zdrav gospodarski razvoj naravnost katastrofalno. Druga nič manj važna senčna stran koncentracije je šibkost koncentriranih podjetij. Znano je, da se običajno združujejo podjetja, ki go linančno šibka in bolujejo nad različnimi starimi grehi. Naravno je, da se s takimi koncentracijami ne anulirajo šibkosti, pač pa se še večajo. Te šibkosti se dajo v gotovih slučajih prikriti, zato pa se neredko dogodi, da prej ali slej g podvojeno silo pridejo na površje, in na mah uničijo podjetje. V poslednjih letih smo doživeli tudi pri nas več takih slučajev.
Nadalje se ne sme pozabiti tudi dejstvo, da se v gotovih slučajih vršijo fuzije iz golih špekulativnih razlogov, saj koncentracija že po svoji naravi zviša število delničarjev in so delnice več ali manj špekulativni papirji, podvržene oscilacijam, posebno v času borznih kriz.
Nadalje predstavljajo koncentracije tudi nevarno političnonacijonalno premoč, ki narodni državi, ki sama ne poseduje dovolj kapitalov, povzroča nebroj neprilik in odvisnosti, posebno v vojnem času. Saj je znano, kako so bila pri nas nekatera taka koncentrirana podjetja pri reševanju obče koristnih funkcij prepotentna ■ svojo gospodarsko silo.
Iz vseh teh razlogov bi morali pri nas tem vprašanjem posvečati več pažnje in voditi racijonalizacijo samo v onih mejah, ki so narodnemu gospodarstvu v korist in prospeh.
Anketa o položaju delavstva zasebnih tovaren železniških vozov
Dne 17. avgusta t. L se je priredila v Beogradu anketa o položaju delavstva, nameščenega pri zasebnih tvornicah železniških vozov v naši državi. Anketa, ki jo je sprožila Zveza kovinarskih delavcev v Jugoslaviji, se je konkretizirala s sledečimi prošnjami, ki se predložijo ministroma za promet in za socijalno politiko;
1.) da se potrebe domačega uvoznega parka
vseh mogočih slučajih krijejo izključno z
:i domačih državnih ali privatnih tvornio;
2.) da se pri pogajanjih s tvomicaml železniških vozov in strojev upošteva okolnost, da so delavcem določene cenikom odgovarjajoče mezde pri normalnem delavnem času in da se zaradi tega pri sklepanju pogodb zaslišijo tudi delavski poverjeniki prizadetih tvornic. Določbe pogodb s poedinimi tvornicami morajo biti izpostavljene v svrho upogleda 8 strani delavskih poverjenikov, tako tudi vse ostale zadevne odredbe, da bi se na ta način prepre-
oventualno izigravanje delavstva;
.i.) v tvornicah se morajo izvrševati zakoni o delavski zaščiti, tako glede delovnega urnika, kakor tudi glede varnosti delavcev;
4.) v slučaju, da bi nastal kak spor zaradi pogodb med prometnim ministrstvom in upravami domačih tvornic, kar bi povzročilo pri teh poslednjih zmanjšanja dela, je potrebno, da se da nezaposlenim delavcem, ki so jih te tvomice odpustile, potrebno delo v drugih državnih železniških delavnicah in tvornicah. Drugim nezaposlenim delavcem pa bi bile potrebne podpore iz fonda, ki ga je treba ustanoviti na podlagi posebne pogodbe med prometnim ministrstvom in poedinimi tvornicami;
5.) ker se pojavljajo pri organiziranju delavcev v njihovih legalnih sindikalnih organizacijah večje ali manjše ovire, se pozivajo merodajne državne oblasti, da pripoznajo delavstvu popolno svobodo v tem pogledu.
Gospodarske vesti
X Plemenski prašiči v našem gospodarstvu. Zivinoreiski oddelek poljedelskega ministrstva je izdelal načrt o razdelitvi praščev jork-širske pasme, ki jih je pred kratkim kupila v Angliji naša delegacija, ki se je udeležila poslednjega svetovnega perutninarskega kongresa v Londonu. Semenogojska postaja v Vrtnicih ter selekcijska in živinorejska družba v Središču ob Dravi dobita po enega prašiča, ostali prašiči pa se bodo porazdelili ned selekcijske zadruge Savske banovine. Zadruge bodo dobile poleg prašičev tudi izpričevala o njihovem poreklu ter navodila o njihovi prehrani in nadaljnji oskrbi. To je prvič, da dobijo naši kmetje tako veliko število originalnih angleških prašičev. Zadruge dobijo te plemenske živali brezplačno, čeprav je stal vsak prašič okrog 9000 dinarjev
X Zakon o turizmu. V trgovinskem ministrstvu je izdelan načrt zakona o turizmu. Zakon obsega vsa vprašanja, ki se nanašajo na
Eromet s tujci in vprašanja propagande, ki se svaja za naš turizem. S tem zakonom se osnuje sistem, s katerim se bodo uredila vsa vprašanja, ki se tičejo tujskega prometa.
X Zasedanje tarifnega odbora. Zastopniki udruženja privatnih rudarskih podjetij so predložili tarifnemu odboru zahtevo, da prometno ministrstvo usvoji njihove predloge v tarifnem pogledu, da se 8 tem ublaži rudarska kriza v državi, ki je zaradi letošnje mile zime in zaradi male porabe premoga dosegla vrhudec. Kot poseben vzrok krize se je omenjal tudi uvoz inozemskega premoga, posebno uvoz premoga po vodni poti iz Madjarske. Rudarski podjetniki so zahtevali, naj tarifni odbor ukine 20%no zvišanje tarife za premog, da se po-ostre pogoji za Izjemno tarifo in se iz nje zbrišejo plinarne; dalje naj se onemogoči re ekspedicija s postaj, navedenih v izjemni tarifi,
posebno s postaj ob vodi, in da se za postaje na vodi, na kanalih in na morju, ki so navedene v izjemni tarifi, uvedo za domačo industrijo najugodnejše prevozne postavke.
X Naše stalne trgovske isloibe v Albaniji. Ker je trgovinski promet med Albanijo in Jugoslavijo postal živahnejši, so se v albanskih meetih Korča, Skadar, Drač in Tirana osnovale stalne izložbe jugoslovanskih proizvodov. Podobne stalne izložbe svojih priozvodov je osnovala tudi Češkoslovaška.
X Odmer madjarske prepovedi o grozdju. V soboto se bo ▼ Begradu vršila knferenca gospodarskih krogov, ki se bo bavila z vprašanjem prepovedi tranzita našega grozdja preko Madjarske. Če bi Madjarska do določenega roka ne preklicala t eprepovedi, »o beograjski gospodarski krogi odločeni, da razglase bojkot nad madjarsklm blagom.
Borzna poročila
dne 21. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 21. avgusta. Amsterdam 227025 bi., Berlin 13-4475-13-4775, Bruselj 7-8763 bi., Budimpešta 9-8850 bi., Curih 1095-90 bi., Dunaj 7-9650 bi., London 274-50 bi., Newyork 56-245 bi., Pariz 221-65 bL, Praga 166-84-167-64, Trst
294"05 296-05
Zagreb, 21. avg. Amsterdam 22-6725—22-7325, Dunaj 795-798, Berlin 13-4475—13-4775, Bruselj 787-63 bi., Budimpešta 988-50 bi., Milan 294-07—296-07, London 274-10-174-90, Newyork ček 56-145-56-345, Pariz 220-65-222-65, Praga 166-84—167-64, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd. 21. avgusta. Berlin 13-4457—18-4775, Dunaj 795—798, Budimpešta 987—990, Curih 1094-40—1097-40, London 274-10—274-90, Milan 293-90-295-90, Newyork 56-1450—56-3450, Pariz 220-65—222-65, Praga 166-84—167-64, Sofija 40-75—41-25.
Dunaj, 21. avg. d. Berlin 168-91, Amsterdam 284*99, Kopenhagen 189-55, Stockholm 190-05, Newyork 707-40, London 84-4513, Pariz 27815, Bruselj 98-81, Praga 20-9913, Beograd 12-5575, Budimpešta 124, Bukarešta 4-2187, Varšava 79-34, Sofija 5-1275, Milan 37-05, Curih 13755.
Curih, 21. avgusta. 9-1287, Pariz 20-225, London 25-0475, Newyork 514-225, Bruselj 71-85, Milan 26-935, Madrid 54-75, Amsterdam 207-13, Berlin 122-825, Dunaj 72-68, Stockholm 138-20, Oslo 137-85, Kopenhagen 137 90, Sofija 3-725, Praga 15-26, Varšava 57-70, Budimpešta 90-20.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 21. avg. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87-50-88-25, Voj. škoda 438-75-439, Voj. škoda kasa 438-75-439 (438-75), nov. dec. 438 do 439 (438-50), 4% agr. obv. 55—55-50, 7% Bler. 86-50-86-875, 8% Bler. 97-25-97-75, 7% pos. hip. b. 85-50-65-75 (85-75). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 910—920, Udruže-na 191—192-50, Ljublj. kred. 122 d., Medjuna-rodna 64 d., Narodna banka 7950—8025. — Industrije: Sečerana Osijek 309—311, Trboveljska 398-50—401, Slavonija 200—202, Vevče 124 d.
Beograd, 21. avgusta. 7% invest. pos. 91, 4% agr. obv. 55—55-50, 7% Bler. 89-25, 6% Beg-luške obv. 78, Tobačne srečke 35, Loterijske srečke 55, Vojna škoda 452—458, ultimo nov. 459—460, ultimo dec. 462-50—463, Narodna banka 7860-7910.
Dunaj, 21. avgusta, d. Bankverein 18. Kreditni zavod 47-50, Prioritete 88-35, Ruše 85 50, Trbovlje 59-85.
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu London, 21. avg. 7% Bler 85-625—86. Newyork, 21. avg. 8% Bler 96-5-97-5. 7% Bler 86-25-87, 7% pos. hip. bk. 84-875—86.
Žitna triišča.
Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpre-menjena, promet: 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 21. avgusta. Borza ne posluje. Budimpešta, 21. avgusta. Tendenca nestalna, promet srednji. Pšenica: okt. 17-34—17-59 (17-85—17-36), marec 19—19-32 (19-03—19-04), maja 19-45—19-77 (1951—19 52). — Rž: okt. 11-28—11-60 (11-88—11-40), marec 12-47—12-80 (12-54-12-56). — Koruza: avg. 16-22-16 30 (16-25-16-28), sept. 16-30, maj 15-98-16-40, tr«. avsr. 14-—.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet: 1 vag. bukovih drv, 1 vagon desk, 1 vag. remeljnov.
*
Zvedeli smo, da se širijo vesti, da nameravamo prodati naše zdravilišče. Zavračamo te vesti kot popolnoma neresnične. — Lastniki Zdravilišča Slatina-Radenci.
Speri
Dunajčani o Hajduku.
Dunajski »Sport-Tagblatt« od dne 20. avgusta t. L prinaša na prvi strani članek, ki nosi lep naslov: An der schdnen blauen Adria, Erinne-rungen an Spalato.
članek je vsekako vreden, da posnamemo iz njega nekatere karakteristične stavke, ki so skrajno žaljivi za naš nogometni šport in j malo verjetno, da odgovarja vsebina istinitosti. Prav dobro namreč poznamo v tem pogledu baš avstrijska moštva, ki pošiljajo raz svojih gostovanj v Jugoslaviji, naravnost rafinirano zavita poročila, Češ: balkanske razmere. Tudi v Ljubljani so 2e opetovano gostovali Avstrijci, kadar rezultat ni bil v soglasju t njihovim renomejem, so pisali dunajski oz. graški časopisi romane, ki bi bili, radi svoje fantastike v čast tudi Jules Verne-u.
Članek v »Sport-Tagblattu« se začenja jako lepo:
»Lepa Adrija je še vedno tako modra kot nekoč (ali je menil člankar, da bo postala črna, ker ne pripada več Avstriji? Op. uredn.), privablja tujce iz vsega sveta in ko se vrnejo domov, ne morejo prehvaliti lepote in zatrjujejo, da bodo vedno radi posečali Dalmacijo. Ti, ki potujejo v zabavo, se vračajo zadovoljni, nogometaši pa, katere je usoda zanesla v Split, edino mesto v Dalmaciji, kjer se goji nogomet v večjem obsegu, se vrnejo ■ trdno zavestjo, da ne bo njihova noga nikdar več stopila na mesto, kjer se jim je tako slabo zagodlo. Splitski nogometaši delajo torej propagando proti svoji domovini in absolutno ne trpe moštev, ki se ne dajo vsaj v eni izmed dveh tekem, prostovoljno zaklati.«
Člankar piše v sličnem tonu dalje. Pravi, da je Wac (Dunaj) že v Zagrebu doživel v tekmi z Oradjanskim dogodivščino v osebi sodnika, ki da je imel zelo čudne nazore o vodenju tekme. Vsekakor je sodnik WiUer zagrebška specialiteta, ki je nogometašem ravno tako znana, kot je znan potovalcem po Italiji poševni stolp v Pizi, z njim (sodnikom) je treba toraj že vnaprej računati in je pripisati lastni krivdi, ako se že v predhodnih pogajanjih ne odkloni te posebnosti zagrebškega nogometa. Povsem drugačne, pravi člankar, so pa splitske razmere, kajti tu spadajo taki izgredi v bistvo športa, kakršnega goji Hajduk. Splitčani se potolažijo le, ako tekom 24 ur z zmago popravijo poraz. V resnici lepi uspehi Jugoslavije pri
svetovnem prvenstvu so mogoče povzdignili samozavest, vendar to ne more biti odločilno.
Pisec navaja, da je postopanje Hajduka jasno razvidno, ker je klub popolnoma izoliran. Hajduku ni do dobrih odnošajev, kakor je to v drugih krajih. V Splitu ima Hajduk vse za seboj, gosti pa proti sebi, kar velja tudi za sodnike, ki morajo biti s Hajdukom v dobrih od-nošajih, ali pa morajo opustiti sojenje. Tipični zastopnik te vrste sodnikov je g. Kraus, ki je zakrivil, da se je nedeljska tekma, ki se je končala z 2:2, nečastno izrodila, oziroma je sam odločilno vplival na razdejanje športne misli (... vielmehr noch bei der Demolierung des Sportgedankens mit Hand anlegte).
Članek opisuje nadalje surovo igro, kateri so bili izpostavljeni igralci Waca in da je sodnik vse to dovolil. Po končani tekmi so igralci bežali v kabine, kjer je napadel Poduje I. vratarja Jessenitschigg-a. Da ni prišlo do hujših izgredov, se je zahvaliti nastopu nekega vojaka, ki je z bajonetom zadržal igralce Hajduka.
Tako piše Sport-Tagblatt, oziroma nekdo, ki je spremljal moštvo Waca.
Splitska »Nova Doba« od 18. t. m. piše o tej tekmi, da Je bila polna surovosti in incidentov, da je rezultat nerealen in da je bil sodnik slab. Pravi, da je postalo vprašanje sodniške sekcije pereče in da je treba o tem spregovoriti nekaj besedi. Sodniška sekcija sloni na dveh sodnikih, treba se je pobrigati za naraščaj, do tedaj naj se kliče zagrebške sodnike in bo z malo večjimi stroški zasiguran regularen potek tekme.
Nato priporoča upravi Hajduka, da naj čim manj sklepa tekme s profesijonali, ki jim je samo do zmage, brez ozira na vse ostalo. Profesijonali dobijo namreč za dobljeno tekmo po 300 Din, za neodločeno 150 brez »siegespre-mije«, je plača pač premajhna. Dunajčani so uporabljali skrite surovosti, ki jih publika niti ne opazi in s katerimi udarjajo po naših igralcih ter jih napadajo z grdimi žaljivkami. Obnašanje Dunajčanov je bilo več kot nešportno in bi se Hajduku slabo godilo, ako bi tako igral na Dunaju, kot je igral Wac v Splitu.
Hajduk Je bil boljši in je imel tri četrtine igre v rokah. Sodnik Kraus je storil 2 veliki napaki, ker ni priznal Hajduku regularnega gola, nasprotno pa je bil prvi gol Waca šolski primer off-sidea.
Prinesli smo poročila obeh strank. Pripomniti moramo, da je v interesu časti jugoslovanskega športa, da ukrene Hajduk primerne korake in da razčisti umazano afero, ki nam zna obilo škodovati.
ILIRIJA : VIKTORIJA 8:3.
Hazena družina ljubljanske Ilirije je fgrala T torek v Požarevcu z SK Viktorijo. Igra se je komaj začela in že je imela Viktorija dva gola. Domačinke so bile radi izredne igre gostov presenečene. Ilirija je ostala še dalje v premoči in bi lahko dosegla še mnogo večji rezultat, vendar se je jasno opazilo, da hočejo predvsem pokazati lepo, propagandno igro, kar jim je tudi v polni meri uspelo.
Ustanovljeno L 1852.
Teod. Kom
Ljubljana
Poljanska c. št. 8
(prej Henrik Kom)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
Mednarodni
velesejem v Pragi
7-—14. septembra 1930
Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja
za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, Čeho-slovaška 33%» Avstrija 25%
Pojasnila ln legitimacije daje:
Čehoslovaški konzulat, Ljubljana
Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2
Tisharntt	vaz«
■piauje mesto
tehniškega
uradnika
dobrega tiskarskega strokovnjaka. Ver-airan mora biti v iitanju korektur in rovisii in v kalkulaciji. Prednost imajo ponudniki 8 komercijelno prakso.
Ponudbe je vposlati na tiskarno »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28, do 1. septembra t L	266
Er
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 18428.
Pregled nalezljivih bolezni ▼ Dravski banovini
Srez	3 O	Na novo 1 oboleli I	■sr © ► 1 M Q	3 S D	Ostanejo! v oskrbi!
Škapina tiluzn Brežice .•■•to	ih b 6	olei	dL 1		B
Celje ..«•«•»	6	2	8	—	4
Celje (mesto) . ■ ■ •	1	—	—	—	1
Dolnja Lendava • t •	8	—	—	—	8
Kamnik . . « t « »	1	—	—	—-	1
Konjice ...as.	1	—	—	—	1
Krško • • • t t ■ p	1	1	—	—	2
Laško .	2	—	—	—	2
Litija . * * 1 1 1 1	1	1	1	—	1
Ljubljana (srez) , a ,	2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . .	2	1	2	—	1
Maribor desni breg , »	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . • ■	—	1	—	—	1
Maribor (mesto) . ■ a	1	—	1	—	—
Novo mesto . . • 1 •	1	—	—	—	1
Ptuj• ... a t a a	1	—	1	—	—
Radovljica . a t • a	1	—	1	—	—
Slovenjgradeo . • « >	1	—	—	—	1
Šmarje pri JelSah . > .	3	—	—	—	8
Skupaj .	34	6	11	—	29
Griža. — Dy Kranj . .... a a	sent 3	cria 4			7
Ljubljana (mesto) . .	2	—	—	—	2
Novo mesto .....	B	—	1	—	4
Skupaj .	10	4	1	—	13
fikrlatinka. — Brežice .»>••>	S car 8	latin	a.		8
Celje •••■■it	6	—	1	1	4
Celje (mesto) B * ■ .	2	1		—	8 ■*
Gornjigrad , t * : >	1		—		1 2
Kamnik . • d • ■	8	—•	1	—	
Kranj .••••«■	2	1	—	—	8
Kočevje	1	—	—	—	1
Krško	B	2	—	—	7
Laško ■ ■ 1 ■ 1 ■ t	2	2	—	—	4
Litija < * • ■ 1 ■ >	1	—	—	—	1
Logatec ...tat	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez)’ . t •	16	1	6	—	H
Ljubljana (mesto) • .	11	—	1	—	10
Ljutomer ...•■•	2	—	—	—	2
Maribor levi breg , t •	2	1	1	—	8
Maribor (mesto) » ■ »	9	—			8
Murska Sobota . , ? »	1	4	—■	1	4
Ptuj,	t	—	—	—	1
Skupaj .	69	12	10	2	69
Ošpice. •— J Konjice .«••«»	[orb 6	Uli. 1	6		
Novo mesto		1	—	1	—	—
Skupaj .	6	l	7	—	—
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice . • a a < >	—	7	1	—	6
Celje . . . • ■ e »	6	1	1	—	6
Dolnja Lendava a « .	1	—	1	—	—
Kamnik	1	—	—	—	1
Kranj <«■■■••	2	—	—	—	2
	4	2	1	1	4
	6	—	6	—	—
Litija > r * a • • •	1	—	—	—	1
Logatec	2	—	—	—	2
Ljubljana (srez)' , 1 ,	4	2	—	—	6
Ljubljana (mesto) 1 ,	6	—	2	—	4
Maribor desni breg , ,	2	1	1	—	2
Maribor levi breg , ■ ■	1	—	—	—	1
Maribor (mesto) , . t	2	—	1	—	1
Novo mesto , ■ . • •	—	1	—	—	1
Prevalje , t a t *. *	1	2	—	—	8
Ptuj. . . • a 1 « •	“—	2	1	—	1
Slovenjgradeo . 1 a a	4	—	1	—	3
Šmarje pr] JelSab > a •	4	4	1	1	6
Skupaj .	46	22	16	2	60
Nalezljivo vnetje možganov		— Meningitis			
cerebrospinalis Celje (mesto) , , u 0	epic 1	lemi	ca.	_	1
Ptuj. , a , . , . .	—	1	—	1		
Skupaj ,	1	1	—	1	1
Dušljivi kašelj. — Pertussig.					
Brežice a s • * * •	B	—	5	—	—
Celje . « ■ • » ■ a	6	—	1	—	4
Kamnik « • 1 t a t	27	—	—	—	27
Kranj ... a a * .	87	—	6	—	81
•*j? Skupaj .	74	—	12	—	62
Sen. ErJ Celje 1 • a 0 a • a	sipe 2	la«. 2	1		8
Eriko • a • • . c a	1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) t a	1	—	—	—	1
Ljutomer.... a a	2	—	1	—	1
Maribor desni breg ( a	8	—	—	—	8
Maribor levi breg , a a	1	1	—	—	2
Maribor (mesto), a ■ >	1	2	—	—	3
Murska Sobota. • a •	1	—	1	—	—
Novo mesto . a • • *	1	—	—	—	1
Prevalje . a a * 1 a			1	—	—	1
Ptuj... a a • a •	2	1	—	—	3
Ptuj (mesto)', a a • *	—	1	—	—	1
Radovljica » . , . .	—	1	—	—	1
Skupaj .	16	0	3	—	21
Srez	1 0	0 _ a 0 OJ X> Ž°	1	i	i£ “ s 0 0
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.			
Brežice • a a . . »	1	1	—			2
Krčko , x a • . * *	1	—	—	~	1
Skupaj .	2	1	—	~	8
Vran!?*?' prisad.	—	inthra*.			
Maribor desni breg . .	1	—	-	-	1
Skupaj .	1	—	-	-	1
Vnetje priušesne slinovke. — epidemica.			Parotitis		
	8	2	4	—	1
Skupaj .	8	2	4	—	1
Odrevenelost tilnika. — acuta.		Polyomyelitis			
	—	1	-	—	1
Skupaj .	—	1	-	—	1
Lfubllana. 12. avgusta 1930.
Po odredb! bana: Zdravstveni inšpektor:
Dr. Mayer.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C I 1242/30-1
Oklic.
1941
Tožeča stranka Ubleis Franc, ključavničar v Mariboru, Razlagova ul. 15, je vložila proti toženi stranki Ferk Francu, ključavničarju, sedaj neznanega bivališča, radi Din 1-295-— s prip. k. opr. 6t. C I 1242/30-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 10. septembra 1930. ob poldvanajstih pred tem sodiščem v sobi št. 14. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. izpr. pr. pr. Ašišič, pri okr. sodišču v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 20. avgusta 1930.
Vpisi v trgovinski register.
L Vpisa Usta se nastopni firmi:
445. Sedež: Rob pri Turjaku.
Dan vpisa: 17. julija 1930.
Besedilo: »Avtopromet Zbačnik«, družba i o. z.
Družba temelji na družbeni pogodbi z dne 11. junija 1930., opr. št. 136.
Predmet podjetja je prevoz potnikov in prtljage z avtobusi in drugimi motornimi vozili.
Osnovana glavnica znaša Din 40.000*—, ki je v celoti vplačana.
Poslovodje družbe so: Zbačnik Ignac, av-topodjetnik v Robu št. 3; Cimperman Karol, posestnik in lesni trgovec v Tomažinih št. 4; Jamnik Jože, posestnik v Robu št. 4; Peterlin Ludvik, (posestnik v Dolšakih št. 2.
Družbo zastopajo in podpisujejo kolektivno po trije poslovodje.
Okrožno sodišče y Novem mestu, dne 17. julija 1930.
(Firm. 154/30. —^Reg. C I 108/1.)
446. Sedež: Olince, Tržaška cesta št. 84. Dan vpisa: 6. avgusta 1930.
Besedilo: Uran Franc.
Obratni predmet: Trgovina s kurivom. Imetnik: Uran Franc, trgovec s kurivom, Glince, Tržaška cesta 24, p. Vič.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1930.
(Finn 1322/30 RG A VII 25/1.)
II.	Vpisale so bo izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
447. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 7. julija 1930.
Besedilo: A. Senčar in sin.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, eksport jajc na debelo in drobno.
Izstopil je družabnik Senčar Alojz. Sedanji samoimetnik Senčar Milko podpisuje firmo na ta način, da pristavi pod njeno napisano, natiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 7. avgusta 1930.
(Firm 717/30 — Rg A II 289/5)
448. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
BBesedilo: Ljubljanska gradbena družba ■ o. i.
Po sklepu občnega zbora z dne 27. junija 1930., opr. št. 2838, »e je spremenil drugi odstavek točke 5 pogodbe z dne 17. februarja 1930., opr. št. 23.955.
Izbriše se poslovodja Ravnikar Franc, vpiše se pa poslovodja Kavka Karel, tesarski mojster v Domžalah štev. 80.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1930.
(Firm. 1317/30. - Rg C II 35/17.)
449. Sedež: Ivanjkovci pri Ormožu.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Lovro Petovar.
Obratni predmet: Trgovina i mešanim blagom.
Prokura se je podelila Lovru Petovar, posestniku v Ivanjko vcih.
1'rokurisl podpisuje tvrdko tako. da pristavi s štampiljko predtisnjeneciu besedilu isrt- svoj lastnoročni podpis s pristavkom pp.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 7. avgusta 1930.
(Firm. 705/30. — Rg A I 36/3).
450. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Josip Reich.
Vpišeta se kolektivna prokurista Reich Antonija in Reich Leo, oba v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1930.
(Firm. 1330/30 Rg A III 69/3.)
*
451. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Tiskarski in litografični zavod,
knjigoveznica in založništvo J. Blaznikovi nasledniki, delniška družba v Ljubljani.
Izbrišejo se upravni svetniki: Rožanc Mihael, Poklukar Aleksander in Vehar Ivan.
Vpišejo se upravni svetniki: Ravnikar Jože, veletrgovec v Ljubljani, Sekula Jože, poslovodja tvrdke Feliks Urbanc v Ljubljani, in Špende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v pok. v Ljubljani.
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 8. marca 130. opr. š9t. 14.143 se je spremenil § 1. družbinih pravil. Ta sprememba je bila odobrena s sklepom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 81. maja 1930. št. VIII-3306.
Besedilo tvrdke se glasi odslej: I. Blaznika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1930.
(Firm. 1164/30 Rg B I 157/10, 12.)
452. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. avgusta 1930.
Besedilo: J. Hutter & drug, tekstilna tvornica v Mariboru.
Obratni predmet: tvorniško proizvajanje tekstilnih proizvodov, zlasti hlačevine.
Besedilo firme odslej: J. Huttner & drug, Prva domača tvornica klotov in silkov in tvornica hlačevine v Mariboru.
Obratni predmet: tvorniško izdelovanje bombaževih tkanin, zlasti hlačevine ter klotov in silkov.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 14. avgusta 1930.
(Firm 745/30 — Rg A II 295/5)
III.	Izbrisala se je nastopna firma:
453. Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 14. avgusta 1930.
Besedilo: J. Hutter Prva domača tvornica klotov in silkov v Mariboru.
Izbrisala se je zaradi združitve s tvrdko J. Hutter & drug.
Okrožno kot trgovsko sodiščev Mariboru, dne 14. avgusta 1930.
(Firm 744/30 — Rg A II 126/7.)
Konkurzni razglasi
S 10/30-173	1924
454.
Odreditev posebnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženec: Zapuščina po pok. dr. Ju-rischu.
Za preskušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še prijavljenih terjatev se odredi narok na 11. septembra 1930. ob enajstih pri tem sodišču, soba 84.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 16. avgusta 1930.
E IV 853/30-6
455.
193
Sklep.
Izvršilna stvar: zahtevajoče strank-/ p( sojilnice v Mariboru, ki jo zastopa dr. L; šič Ferdo, odvetnik v Mariboru, zo|ver zj vezano stranko Herman Pavlo, posestnic v Podbrežju, Gozdna ulica radi 2.000 Di> s prip.
S sklepom okrajnega sodišča v Mariborr opr. štev. E IV 853/30 z dne 10. april 1930. dovoljena izvršba s prisilno dražb in b sklepom E IV 392/30 dovoljeno izvr? bo s prisilno osnovo zastavne pravice ne premičnin k. o. Pobrežje, vi. št. 630, se privolitvijo zahtevajoče stranke ustavi p § 39/6 i. r.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 8. avgusta 1930.
192
Sa 5/30-61
456.
Potrditev poravnave.
Dolžnik: Dobnik Ivan, pos. in trgovec Bistrici pri Limbušu.
Med dolžnikom in njegovim upnikom pi naroku dne 11. avgusta 1930. sklenjena po ravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik svojir upnikom 40% no kvoto njihovih terjatev -3 obrokih, od katerih zapade prvi obro' 3 mesece, drugi 6 mesecev in tretji obrol devet mesecev po sprejemu poravnave.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru
dne 14. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 9019/1 ex 1930.	194-
Razglas
Okrajno sodišče v Celju je s pravomof no razsodbo z dne 12. junija 1930 opr. št Kzp VI 386/30 v smislu § 55 kz. prepove dalo:
Plank Josipu, rojenemu 17. 3. 1903. ' Sv. Lovrencu pod Prožinom, tje pristojne mu in tam stanujočemu na št. 57, tovarni škemu delavcu, sinu Andreja in Ane, ro jene Jazbec, zahajati v krčme za dobo ‘ let in sicer od 14. 7. 1930 do 14. 7. 193f
V^ smislu §§ 52 in 55 uredbe o izvrše vanju očuvalnih odredb opozarjam na t prepoved s pripombo, da se po §-u 26 točka 4 kaz. zak. kaznuje z zaporom do 1 mesecev in v denarju do 5000-— Din vse kdo, ki bi, vedoč za gornjo prepoved, ime novanemu postregel z alkoholnimi pija čami.
Sresko načelstvo v Celju, dne 14. avgusta 1930.
193'
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje z dne 15. avgusta 1930.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga . . .	319,060.157-0!
Posojila .................... 1.432,285.064-7(
Račun za odkup kronskih
novčanic...................... 929,334.645-8'
Račun začasne zamene .	148,262 700-8
Dolg države.................... 2.997,155.034--
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje
novčanic..................... 2.138,377.163--
Saldo raznih računov . . 1.172,380.650’6<
9.136.855.419-0
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te
vplačano................... 80,000.000--
Rezervni fond................... 12,563.917-3'.
Novčanice v obtoku . . 5.363,173.825-— Državni račun začasne zamene ........................ 148,262.700*8
Terjatve države po raznih
računih.................... 205,390.663 0
Razne obveznosti . . . 1.156,031.279-7! Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163--Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870--
9.136.855.419-0'
V metalni podlogi se računi: dinar v zla tu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, Švicar ski in francoski frank za 1 dinar, dinar ' kovanem srebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — zn vse bančne dolžnike brez razlike — 5 H % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 7% na leto.
v< *: -.V; />* r " ":-'
Požar v carinarnici v Bukarešta.
Pred nokaj dnevi je uničil carinarnico v Bukareštu velik požar. Sumijo, d« Je bil ogenj podtaknjen. Požarna brainba in vojaštvo so napenjali vse svoje modi, da bi ogenj pogasili, vendar pa je kljub vsem naporom le zgorelo blaga za 200 milijonov romunskih lejev.
Izdaja tiskarna »Merkur<, Gregorčičeva ulica 28. Za tiskarno odgovarja Otmar Miob&lek. —«
Hiša, kjer je imel v bitki pri Waterloo-u Napoleon svoj glavni slan, je zgorela.
V	bitki pri Waterloo-u je bila odločena usoda cesarja Napoleona I., ker »o ga tu premagali nemški ia angleški zavezniki. Zgodovinsko hišo, kjer je imel Napoleon v tej bitki svoj glavni stan, so zvesto varovali, kajti po bitki sta se sestala v tej hiši tudi oba poveljnika zavezniških vojsk, pruski maršal Bllicher in angleški poveljnik Wellington. Te dni pa je to zgodovinsko hišo uničil požar,
Urednik Janei Debevec, Za ioseratnl del odgovarja Avguat Kozmaa. — Vri v Ljubljani
5tra—  _________________________________JUGOSLOVAN_______________________Petek,	22.	avgusta	1930.
TuTPisMkaz v dlcmaLŠmji Rusiji
Meje današnje Rusije so bile leta in leta zaprte za turiste, bi so želeli pogledati in odkriti nekaj novega. Kar se je takrat vozilo tujcev na ruskih železnicah in kar jih je stanovalo po hoteJiih, to so bili večinoma trgovci, ki so dobili dovoljenje za bivanje v Rusiji pod zelo strogimi pogojii. Ti pogoji so trgovce silili, da so svoje posle opravili čim prej. Tujci so se čutili kar lahike, če so iz »novec dežele lahko odšli diomov. Včasih pa si naletel v »mehkem vozu« na ruskih železnicah tudi na kakšno skupino delavcev ali dijakov, ki so se kot člani vladajoče organizacije smeli peljali na kakšno študijsko potovanje. Te vrste potniki so radi potovali sami, misleč, da imajo kot člani vladajoče skupine vse mogoče predpravice. Sčasoma pa se je pokazalo, da so vsa taka študijska potovanja za politično propagando čisto odveč, čeprav so požrla precej denarja.
Senzacij žejni in željni, ob enem pa tudi bojazljivi Amer.ikanci so bili prvi turisti iz kapitalističnih držav v novi Rusiji. Potovanje od Leningrada do Moskve je bilo sicer le mal dol velikega potovanja po Evropi, kakor si ga privoščijo Amerikanci, toda začetek je bil tu in tudi v novi Rusiji se je začela razvijati turisti-ka. Uradniki so pridno zasledovali in opazovali učinke turistike, zlasti na javnost v Ameriki. Od kraja ni bilo posebnih vspehov, ampak nekaj je le bilo in marsikatera poslovna zveza je bila na takih potovanjih sklenjena. Posledica uradnih opazovanj pa je bila, da so začele ruske oblasti dajati potna dovoljenja v Rusijo ameriškim turistom brez posebnih ovir in težav. Vrata v Rusijo so bila kmalu precej na Stroko odprta Amerikancem, pa tudi Evropej-oean, ki so ai hoteli enkrat nekoliko od bližje ogledati neznani jim svet. Ni pa bila za držanje ruskih oblasti brez pomena tudi okolnost, ker so tuji turisti prinašali v deželo prav lepe zneske v tujih valutah.
Tako se je počasii razširilo mnenje, da je sovjetska Rusija pravi raj za kapitalistične turiste. Ko so to v Rusiji spoznali, so takoj izdelali obsežen načrt za strokovnjaško propagando za tujski promet v Rusijo, seveda iz kapitalističnih dežel. Država je ustanovila veliko
Trpljenje žen v Indiji
Indija je dežela, na katero je danes obrnjena pozornost vsega sveta zaradi političnih dogodkov (upor proti angleški nadvladi). Indija pa je vredna naše pozornosti tudi še iz drugih ozirov.
Indija ima skoraj toliko prebivalcev kakor cela Evropa z Rusijo vred. V Indiji žive pripadniki 315 ver; 62 milijonov ljudi je mohamedanske vere, 5 milijonov pa je kristjanov. Od sto Indijcev jih zna le 8 brati in pisati. A čeprav ni nikjer toliko anafalbetov kakor v Indiji, živi tam vendar nad 350.000 pesnikov. Lansko leto je bilo v Indjji 27 milijonov vdov.
Oženjenih Indijcev pomrč namreč silno mnogo že v mladih letih. Še pred 20 leti je veljal stari običaj, da se mora dati vdova na dan pogreba svojega moža sežgati. To okrutnost so Angleži prepovedali in tudi politični vodja Indijcev Ghandi je ta običaj obsodil. Velja ta običaj seveda še v verskih predpisih, v resnici pa se izvajajo nove naredbe, ki dovoljujejo vdovam, da se zopet možijo, ampak samo pod pogojem, da je rajnki mož možitev po njegovi smrti vdovi dovolil pred dvema pričama. Deklice se može že, ko so komaj 12 let stare. Jasno je, da tak otrok še ne more vedeti, kako naj 8 svojimi otroci ravna. Posledica te nevednosti Je, da pomrje v Indiji po 2 milijona dojenčkov na lelo, živih pa ostane komaj le 800.000.
Še strašnejše pa je dejstvo, da pomrje v Indiji na leto do 12 milijonov mladih mater. Teh razmer so krivi moški, ki se za porodnice prav nič ne brigajo, ampak jih napode v hleve, ko
potovalno državno ustanovo »inturist« (= inozemski turist), ki skrbi za propagando za tujski promet. Ze v začetku letošnjega leta so začeli izhajati v ameriških in evropskih glasilih za tujski promet, pa tudi v dnevnikih, prav spretno sestavljeni oglasi in članki, ki so v besedi in sliki vabili na potovanja po Rusiji. Dobrodošle so za potovalno propagando zlasti velike delavske manifestacije ob raznih obletnicah, kajti ogromnih mas delavstva noben potnik zlahka ne pozabi.
Ruska propaganda za potovanja v Rusijo na-glaša vedno in vedno, »da v nobeni deželi sveta ne napravi pokrajina na potnika tako globokega vtisa kot v Rusiji in v nobeni deželd na svetu ne more potnik tako lahko študirati izprememb v družabni organizaciji kakor v Rusiji.« Da tujce s temi izpreimembami družabnega reda temeljito seznanijo, na to so 6e ruske oblasti temeljito pripravile. »Inturist« je dal čez zimo izobraziti veliko število tujskih vodnikov v posebnih tečajih, M se jih je vde-leževalo do 500 oseb. V teh tečajih so bodoče tujske vodnike temeljito izobrazili ne samo v zemljepisju in zgodovini, ampak tudi za propagando. Udeleževali so se talcih tečajev po-največ leningradski in moskovski visokošold. Znajo pa ti vodniki tujcem tudi izvrstno tolmačiti pomen sedanjega ruskega gledališča, kinematografov in sedanje ruske arhitekture.
»InturisU je organiziral 39 potovalnih prog, središče vseh pa sta Leningrad in Moskva. Z ozirom na vedno bolj se razvijajoči tujski promet so začeli v obeh mestih t veliko naglico graditi nove hiše in hotele, stare pa popravljati, da tujoi ne bi odhajali iz dežele nezadovoljni ali pa celo razočarani. V obeh mestih so nekdanje carske palače že popolnoma popravili, kajti ravno v nekdanjih carskih palačah vidijo tujoi največ tega, kar je napravila današnja Rusija.
Razkazujejo pa tujcem tudi velike industrijske in kmetijske vzorne naprave, odpirajo Jim muzeje ln gledišča in jih vabijo k delavskim slavnostim in v delavske klube, da bd tako pridobili tujce za svoje ideje.
se jim bliža težka ura. Babica pa Je v Indiji najbolj zaničevano bitje na svetu in velja za
»nečisto«.
V	Indiji imajo vrednost in veljavo le dečki. Ce deček zboli, pošljejo takoj po zdravnika, za deklico pa se nihče ne briga. Se pa tudi redko zgodi, da bi več hčera istih staršev dolgo živelo. Neki indijski pregovor pravi, »da varuje deklice v Indiji le Bog«. Med indijskimi siromaki je 80 odstotkov žensk, ki se preživljajo z beračenjem. Te beračice so večinoma vdove, ki so jih po moževi smrti spodili od hiše. Huda je tudi navada, da tašča svojo sinaho lahko sleče, potem ji da nekaj starih cunj, potem ji pa poreže še lase in nato ji stisne v roko beraško palico. V Indiji pomre takih beračic veliko število od lakote kar na cesti.
Masa Indijcev živi v beraštvu in v nesnagi in v nevednosti, na milijone žensk pa pomrje od lakote. Mogoče pa ni več daleč čas, ko bo tudi ženam v Indiji posijala enakopravnost.
Kalco se sporazumevajo čebele?
Naravoslovce je dolgo zanimalo in jih še zanima vprašanje, kako se živali med seboj razumevajo, če se sploh razumevajo. Študirali in opazovali so vse mogoče živali, a najboljše rezultate so dosegli pri čebelah in pri mravljah, ki žive v neke vrste organiziranih »državah«.
Kako se torej sporazumevajo živali? Učenjaki pravijo, da so tu neke metode, ki skoraj dosegajo namen človeškega govora.
Pri žuželkah pa je zelo verjetno, da jim na-
Te dni so priredili v Budimpešti velike svečanosti ob priliki odkritja spomenika kralju Eine-riku, ki je vladal na Ogrskem pred 900 leti in ki Je bil kasneje proglašen tudi za svetnika. Svečanosti so se udeležili tudi poseben papeški odposlanec, ogrski primas-nadškof in vsi zastopniki vlade. Svečanost pa ni imela samo verskega značaja, ampak tudi političnega ker so pri tej priliki množice demonstrirale za »nedeljeno« staro Ogrsko
domestuje vonj uho. Kar je za ljudi uho, to Je za žuželko vonj. Žuželke hodijo torej nekako »za nosom«. Poskusi, ki so jih učenjaki v tem oziru delali, so bili razmeroma zelo priprosti. Vzeli so n. pr. nočnega metulja, samico, in so nanj poveznili steklen zvoneo. Čeprav je bila samica vidna na vse strani, se ji ni približal noben samec. Če pa so ravno tisto samico položili v še tako temen kot in jo ovili le z najfinejšo tkanino, so se kmalu začeli zbirati samci okoli nje. To so smatrali za dokaz, da se živali sporazumejo in spoznavajo z vonjem.
K živalim, ki imajo brez dvoma zelo razvit vonj, spadajo čebele. Te razločujejo celo vrsto vonjev. Posamezne vrste čebel v enem panju se natanko razločujejo med seboj po vonju. Najmočnejši duh širi kraljica (matica). Nekateri naravoslovci so baje ugotovili, da delavnost če-bel-delavk pojema, če kraljica izgubi svoj duh; izgube pa tudi vsak čut za skupnost, ali z drugimi besedami: njihova »država« začne razpadati. Cebele-delavke dišijo zopet drugače, zlasti drugače kakor troti, a tudi mladi zarod diši po svoje. Vse te različne vrste duhov čebele natanko razločujejo. Pa še več: opazovali so, da ima vsak panj svoje straže, ki zabranijo dostop v panj vsaki tuji čebeli, če ne diši prav.
Po duhu spoznajo čebele tudi tiste delavke, ki se vračajo 8 polja domov težko obložene s cvetnim prahom. Zgodilo se je, da kakšna čebela po cele dni ni bilo domov, vsled česar je izgubila svoj duh. Take čebele njene tovarišice niso več pustile v domači panj.
Največ ji most na svetu
Kakor poročajo iz Londona, se je z dogoto-vitvijo oboka na sydneyskem pristaniškem mostu snoči srečno zaključila največja etapa v gradnji tega mostu. Ta obok je najdaljši in da-leko najtežji jeklen lok, kar jih je bilo do zdaj postavljenih. Zgradili eo ga angleški inženirji in je stal 0 milijonov funtov (l-6 milijarde Din). Njegova največja razpetost meri 1650 čevljev (okoli 550 metrov). Gradili so ga z obeh strani hkrati; vsaka polovica tehta po
14.000 ton. Celotna dolžina mostu znaša 8770 čevljev (okoli 1200 m). Na mostu je prostora za 4 proge električne cestne železnice, za 6 prog voznega prometa, pločnika na obeh straneh pa sta široka po 10 čevljev (8.20 m). Kapaciteta prometa je 168 vlakov, 6000 vozil ln
40.000 pešcev na uro.
Papiga je razdrla zaroko
Premožen ravnatelj ugledne trgovine z mu-zikalijami v Chikago se je seznanil z lepim dekletom in se ž njim tudi zaročil. Kot zaročni dar je poslal svoji izvoljenki dragocen prstan. Dekle bi se bilo rado oddolžilo. Ker pa ni bilo v njeni hiši preveč denarja za drage prstane, je poslala ženinu papigo, ki jo je sama vzgojila in dresirala. Ženin je bil tudi tega darila vesel in je papigi odkazal lep prostor na verandi svoje vile, nato pa je odšel po svojih opravkih.
Ko se je pa zvečer vrnil domov, so ga pred hišo čakali policaji. On je spočetka bil nekoliko osupnjen zaradi nenavadnega obiska, a zadevo so kmalu pojasnili: Papiga, ki se je na verandi dolgočasila, je namreč začela govoriti, kričala pa je take besede na ulico, da so se škandalizirali tudi najbolj zarobljeni sosedje, ki so v svoji sveti jezi nad tako pokvarjenostjo poklicali na pomoč policaje. Ko je ženin to slišal, je takoj odšel k svoji zaročenki in zahteval pojasnilo. Nevesta se je dobro branila in zagovarjala, na drugi strani pa je bilo zopet res, da je papiga, ki jo je ona vzgojila, govorila besede, ki v dobri družbi niso običajne in ki so nevesto tako kompromitirale, da je ženin zaroko razdrl.
Ko pa je bilo že prepozno, se je stvar le pojasnila. Dekla, ki je nesla papigo ženinu, se je namreč spotoma sešla s starim znancem in se začela ž njim pogovarjati, papigo pa fs postavila na tla. Lepo priložnost je izkoristil tat, ki je papigo odnesel. Dekla si v svoji zadregi ni mogla drugače pomagati kakor da Je kupila drugo, toda zelo slabo vzgojeno papigo, ki je pripravila srečno nevesto ob ženina, ženina pa rešila pretečega zakonskega jarma.
Napis.
Na nekem pokopališču stoji na spominskem kamenu napisano:
»Iz hrepenenja po mojem ljubem možu sem umrla tudi jaz.«
Vprašam grobarja: »Kdaj pa je umrla ta pl*, menita žena?«
»Trideset let po moževi smrti.«
Agitirajte za Jugoslovana!