46. štev. V Ljubljani, dne 21. novembra 1901. XI- leto.
Izhaja v»ak četrtek ter stane za vee leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvoBtopne petit-vrste 16 v. Ce se enkrat tiska; 24 v. ce se dvakrat, in 30 v. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovora. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati g9K»rodni Tiskarni" v kJnMjSaai, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ,5Rodol4nba", — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vprašanja naše kmetije.
i.
Na prosti lastnini temeljujočo gospodarstvo je pokazalo pri nas precejšnje nedostatke. Pri nas je prišla še nesreča po trtni uši in državne moči se za kmetijstvo v Avstriji še niso potegnile. Ali to novodobno gospodarstvo ima samo v sebi svoja sredstva, da odpravlja nered, ki je s tem združen, ako so človek pušča prostega v konkurenci dela in pridobivljanja. Fabrika združuje veliko sto delavcev. Ti delavci vidijo, da ima njih združeno delo velike uspehe, da stori človek v tem združenem delu stokrat več, kakor če bi se sam mučil. To Bkupno delo pa sili te delavce, da začnejo razmišljevati, kako onemu, ki jih v delo fabrike najame, zmanjšati profite tako, da pridobijo sebi kaj več. Vsaki dan se sliši o delavskih zadrugah, žtrajkih, bojkotih, sliši se osnovanju kon-Bumnih društev, kreditnih zavodov, zavarovanju za starost, za pohabljenje mej fabričnimi delavci, da, tudi o tem so že govori in pride, da se delavci združujejo v delu fabrike na skupen račun
V časih grajske tlake je bilo združevanje tako, da je grajščak vodil in urejal kmetske delavce na kmetiji, meščanski mojster pomočnike in rokodelske učence, jemala sta pa oba, kakor zdajšnji labri-kant, smetano tega zdru/.ncga drla za se. V tej organizaciji se osobito kmet ni mogel ganiti. Kakor za večnost je bil km«. I vkovan v tlakarslvo. Bolj prost je bil meščanski delavec. V mestih ho si ti snovali svoje kase, so si snovali svoje zadruge. Ali vse to so lo ostajale na ponižnih tleh. Se le delo z mašino, še le fabrika, ki je združila tisoče, da milijone ljudi, jednakih delavcev, z jednako gospodarsko podlago, jo i/gojila ljudi tako, da danes najdemo v vseh industrijelnih do-ielah tega delavca združenega ne samo v delu, ampak združenega tudi tam, kjer mu gre za večje mezde, za nakup živil po coni, za pridobitev posojil v nujnih prilikah, za zavarovanj« ,)rot} nezgodam, nesreči, starosti itd. To združevanje skoro večino ljudi industrijelnih dežel ni moglo brez upliva na kmeta ostati in mi vidimo kmeta v omikanejših deželah, da si hoče pomagati potom združevanja.
Zdajšnji svetovni promet dela z žo-loznieami, parobrodi, a telegrafom. V velikih množinah so prodajo fabrikati labrik, pa tudi pridelki kmetije. Mesta od ftOtisoč do & milijonov ljudi bo imajo z živili preskrbeti, isto tako fabrični kraji s lOOtisoč industrijelnih delavcev, ki morajo VHa živila kupovati. Amerika, Avstralija, Rusija preskrbijo vso Evropo z žitom; uh mili-
jonov metrskih stotov žita, kar jih druga Evropa sama pridela, le malo štejejo, če se madjarske zemljo ne šteje. To ne gre več po funtih. Amerikanci pošiljajo svojo klavno živino, svoje usnje v Evropo.. Tu se ne gleda na zunajnost živine, tu je merodajna tehtnica in množina. Kmeti v Evropi hočejo tudi tako svoje pridelke, svoje prirejo spečavati in zato snujejo tako zvane prodajalne kmetijske zadruge. Kmeti se združujejo tako v svrho prodaje svojih pridelkov, živine, kakor pri nakupovanju nujno jim potrebnih kmetijskih stvari.
Veliki magacini se v to svrho zidajo, veliki hlevi, klavnice, ledenice, jednako seme in jednake žetve se dobivajo, in tako se živina po nekem skupnem načrtu redi. Te kmetske zadruge vodijo ljudje, ki so se najboljše izvežbali v dosedanjem trgovstvu sveta in kmet se vežba pri njih, da sčasom lahko sam vse opravlja po svojih pametnejših, omikanej-ših sodrugih. Vse te gospodarske zadruge so toliko koristne, da že zdaj ni več v krajih, v katerih je kmetijstvo godno za to, dvoma v tem, ali se naj upeljejo ali DO, Tam, kjer stoji fabrika sredi kmetijo, se kmet kmalu poprime teh novodobnih sredstev v povzdigo svojega gospodarstva. In če jo to gospodarstvo v rodu, je tudi vse drugo, potem je človeku in stanu ona veljava dana v družbi in državi, katera mu gre kot delavcu, kot proizvajatelju človeškemu življenju potrebnih in najpotrebnejših stvari.
Gospodarstvo tedaj no gre nazaj v preživele gospodarske oblike, ampak v druge.
Po vsem svetu so ta vprašanja kmetijskih zadrug na dnevnem redu. Tudi na Slovenskem so že o njih razpravlja in nekateri že poskušajo. To so važna vprašanja za mal narod, kakor smo Slovenci. Važna so, kakor za omikanejše, v boljših legah se nahajajoče kmeto, ki imajo sredstva velikega gospodarstva, razvitega in-dustrijelnega pridobivanja za pomoč, važna pa posebno za nas, ker stanejo veliko denarja, ker je začetek tako težaven in lahka kaka napaka v organizaciji, ali v življenju teh zadrug veliko škode napravi. Slovenci ne smemo lahkomiselno z našim narodnim premoženjem ravnati, smo kmalu pri kraju z vsem, če pametno no gospodarimo. Z našo kmetijo gre potem tudi narodov jezik in za večno v zaton.
Kmeti angleških, nemških,francoskih, belgijskih, Švicarskih, danskih, amerikanskih krajev o italijanskih in španskih deželah bo ne govori, te je katoličanstvo spravilo popolnoma na nič - imajo poleg kmetijskih družb še druga gospodarska združevanja. V Švici in na Nemškem
imajo zadruge za nakup poljedelskih potrebščin, mašin, umetnega gnoja, semen, tečne klaje, železnine, usnia in imajo zadruge za spečavanje mleka, za prodajo žita in živine. V teh zadrugah je tudi nekaj organizacije kmeta. V vsaki zadrugi imajo v službi trgovske ljudi, ki svet velike trgovine poznajo ter v njem za te gospodarske zadruge tako delajo, kakor za-se. Oni vodijo tudi razpečavanje mej kmeti. Znano je, da imajo ti narodi šolane, poštene kmete, ki v tem delu zastonj sodelujejo in tako, kakor bi šlo za njihove novce. Mej temi kmeti je postavljenih mnogo fabrik, iz katerih dobivajo, kakor iz pivovarn, oljaren in sladkam tečno hrano za svojo živino, ti kmeti delajo kolikor se da z mašinami, oni lahko prodajo svoje pridelke, velika mesta, fabriški delavci v njih okrožjih veliko potrebujejo in lahko se v nekaterih ozirih posredovalca meščanskega trgovca znebijo. Ti ljudje precej prigospodarijo, boljše živijo, na kmetiji ne pridelujejo tako vsega, kakor navadna kmetija, ti ljudje delajo za trg.
Trgovska glava najde najboljše trge za prodajo kmetskih pridelkov. Časa se ne izgubi po sejmovih, denar se ne trati, živina se ne muči. Svinje in voli se prodajajo po meterskih stotih živi, žito v velikih množinah, krave po molži in starosti nevidoma v daljne kraje — denar se tudi lahko razdeli. Lahko je, kakor drugače, tudi nesreča; živinčeta crknejo na poti, ali pa žito v velikih množinah vkup splesne. Pa dobro vodstvo že kako te nedostatke omeji na najmanjšo mero. Ali vprašanje je, če smo slovenski kmeti za ves ta gospodarski razvoj že godni in seje naš meščan že uživel v druge načine dela in pridobivanja? Kar ves svet dela, storili bomo tudi mi Slovenci. Vprašati imamo pred vsem: Koliko ste prejšnji voditelji našega gospodarstva naše kmete v šoli pisati, brati in računiti naučili, koliko je prejšnja gospoda storila v izboljšanje gospodarstva, ki bi vsaj sto in sto tako duševno in gmotno razvitih kmetov podajalo, da v zadružnem delu sami so-delujojo, ker te zadruge hočejo oskrbovanje ceno imeti, drugače ni nič s proliti! Kaj pa če ne najdemo dosti poštenih rok t Našo jetnišnice dobivajo dosti ljudi iz kmetij, katere je slabo vzgojila in slabo gospodarstvo privedlo zaradi nepoštenosti v te temnico. Gospodarske zadruge z omejenim in neomejonim poroštvom so lepe pridobitve novega svetovnega gospodarstva. One so sredstva za ljudstvo, da si pridobi večje gospodarske moči in b temi tudi več veljave v vladanju držav.
Debele knjige so se že spisale o dobrotah tega zadružnega gospodarenja, ali vprašanje je, smemo li Slovenci vrto-glavno v to veliko gospodarsko gibanje skočiti in v vseh oddelkih istega. Skušnje pri druzih narodih, ki imajo večjo omiko in so dobro gospodarsko razviti, ki imajo vso deželo prepreženo z železnicami, v katerih so dimniki fabrik na vsako uro hoda videti, ki imajo velikanska mesta in fabrično delavstvo, učijo, da so se konsumna društva le v večjih mestih, v krajih fabrik obnesla. Na kmetih ne. Naravno to. Navadna kmetija ne potrebuje dosti iz štacune in čem manj, tem bolje za njo, če nima v kakem posebno kultiviranem pridelku več dohodkov. Kmetije so tudi preveč raztresene po deželi. Konsum zahteva zbirališča dosti ljudi, ki v štacuni vse kupujejo. Na kmetih so se le v večjih vaseh zadružne pekarije držale in zadružni mlini. Na drugi strani pa so v dobrem razvoju kmetske nakupovalne zadruge za žito, če ga ne pridelajo kmeti sami, za semena, za umetna gnojila, za usnje, mašine, železnino, poljsko orodje. — Mlekarske zadruge dobro uspevajo in tudi zadruge za prodajo žita in živine. Slednje težje, ker je treba lastnih klavnic, hlevov itd. Švica je vsa v konsumnih zadrugah, tako Belgija in Danska, ali tudi v Švici kmet ne porajta konsumnih društev za prodajo navadnega štacunskega blaga, ker mu ne koristijo, pridejo predragi. Ce nam je za to, da naš meščan prej kopita pobere, kakor bi moral ter novincu svoj prostor oddal, ki bo prišel iz tujine — če nam je za to, da l velikimi nesrečami in izgubami zadružen konsum navadnih stvari na kmetih vpeljemo, kmeta na štacuno navadimo, če nam je za to, da pobijemo naenkrat par tisoč manjših trgovskih in krčmarskih obrtnikov in zaženemo še več naših ljudi v Ameriko, VVeslfalsko, potem začnimo na vsej progi z zadružnim konsu-mom na kmetih. — Imamo že precej bajtarstva. To bo res kupcev, ali kako dolgo! Pa — saj smo z najgorkejšo željo prijatelji vsega novodobnega zadružnega gospodarstva —« to vodi k izboljšanju in utrjenju kmeta in druzih, vodi tudi v kolektivizem in ta bo že v kaki obliki morebiti podlaga prihodnjega gospodarstva, dasi je to Se daleč; ali odprito našemu zadolžonomu kmetu zadružno štacuno in krčmo in ubili ste ga kot kmeta! Naš kmet ne more kupovati v štacuni in ne sme; v utrditev svoje kmetije mora izhajati z živili, ki mu jih kmetija da, še ekstenzivno kmeluje in dobro je, če ima v tem kmetovanju še svojo platno, svojo irhovino in svojo raševino, bo vsaj trdno obleko in toplo po zimi imel. Sproti no more plačevati vedno. Od novega leta naprej se izgubi zadnji drobiž iz kmečko omare. Kaj hočete s konsumom, ki ne more sproti plačevati? Kje imamo ubogi Slovenci toliko kredita, da bi za pol leta mogli dobiti na debelo blaga na kredit, kje toliko denarja, da plačamo v fabrikati sproti? Berite švicarske pijonirjo v tem zadružnem gospodarstvu; bogati, dobri Švicarski kmeti se no upajo s tem konsumom na dan! Pač pa so izborni zadružniki pri nakupovanju žita, sojnen, tečne krme (Kraltfutter), mašin, orodja, ieleznine, usnja. In začeli so tudi ti s tem   bolj po lahko  v   boljših kmetskih
krajih. Koliko imamo Slovenci Krasa, koliko gorovja, ki je samo za živinorejo. Slovenec nima več dosti izgubiti. Naše kmetije so zadolžene in kmet komaj malo v vodstvu kmetijskih družb napreduje kot novodobni delavec. Po večjem pa še ekstenzivno kmetuje; on je s svojimi denarnimi dohodki le na jesen postavljen. Fabrični delavec in uradnik v mestih se razločujeta od kmeta. Ta dva sta prisiljena k zadružnemu konsum u, ker morata vse za življenje potrebno kupiti. Ne tako naš kmet, ki dobiva štiri petine živil iz svoje kmetije. Intenzivno kmetujoči Francozi, Nemci, ki se le s pridelavanjem tobaka, vina, hmelja, sladkorne pese ali druzih trgovinskih rastlin pečajo in morajo tedaj v štacuni dosti živil kupovati, ti imajo tudi zadruge za štacunski konsurn. Ne gre vseh kmetij z istim vatlom meriti. Kmetije so po državah, po legi zemlje, obnebja, po dušovnem razvoju kmetov, po oddaljenosti od velikih mest in fabrik itd. različne. Na Slovenskem imamo samo na ptujskem polju nekaj večjih  kmetskih vasi, drugod pa nikjer.
Politični pregled.
Notranji položaj. Ker posli državnega zbora kar ne gredo od rok, se je zadnji teden splošno sodilo, da se ali državni zbor zopet razpusti ali pa odstopi ministerstvo. Po nekih cesarjevih besedah se je sodilo, da se zgodi prvo. Ta nevarnost je za sedaj odvrnjena in so kaže, da bo državni zbor proračun redoma rešil.
Državni zbor razpravlja sedaj o raznih predlogih, ki merijo na to, da se ne bodo množili katoliški redovniki, katere mora ljudstvo živeti, in da so odpra vijo tiste postavne določbe, vsled katerih mora duhovnik sedaj zlorabljati cerkev za politično agitacijo.
Vojna v Južni Afriki. Angleži so bili zadnji čas zopet večkrat pošteno tepeni. Zdaj priznavajo že sami, da bo vojna trajala še leta, in da ni upanja, da bi Buro prej ugnali.
Dopisi.
Iz Kozjega. Prav ste imeli, gospod urednik, bile so res no sram nos t i, katere je natvozil dr. .lankovič v svojem popravku. Istega poslal Vam je kot privatna oseba, kot »okrožni zdravnik« in kot tak nima nikako pravice popravlpili, kar bo je pisalo glede tretjih oseb, najmanj pa tedaj, če se je pisala resnica. Uazven prostovoljnih mosečnih prispevkov plačal jo gospod dr. Piki de 10 K v društvene namene, .lankovič p* še toliko ne. On se baba z nekimi l(> kronami, da jih je plačal za društvo. To je laž, kajti blagajnik Jih ni nikdar sprejel. Kar izda .lankovič za pijačo svojim volilcem, to pač društvo nič no briga! fio bi hotel g. dr. Piki vse take izdatke računiti kot dar društvu, bi se naštela lepa avota; toda tako nesramen ni. Nadalje jo plačal g. dr. Piki margikak račun za društvo iz svojega, je nadzoroval veselidne pripravo vodno osebno in je dal tudi svojega za p i -sarniško dolo plačanega uradnika, da je pri takih pripravah pomagal. Oči vidno je torej, da je imel g. dr. Piki kot odvetnik res občutno škodo vsled u-g*. A
vendar se sam s tem nikdar ni ponašal. — Res je, da hoče Jankovič le čast, za delo pa mu ni; to je že premnogokrat pokazal kot bivši član »Slovenije«, kot član ravnateljstva naše hranilnice in kot predsednik bralnega društva. Te zadnje časti se niti najmanj ni branil, ampak sprejel jo je z odprtimi rokami. Pred volitvijo je še celo izjavil: »Tisto krono že plačam, če me volijo!«, za kar so priče na razpolago. — Kres je bil tudi popolnoma privatnega značaja, kar so potrdili celo udeleženci, katerih je sicer prav malo bilo. — Poglavitna nesramnost pa pride sedaj. Res je namreč, da naročnina za časopise ni plačana in sicer je na dolgu za sledeče liste: 7 iztisov »Slov. Gospodarja«
za II. polletje 1901.......14 K
2 iztisa »Brivca« za isti čas ... 6 » 4 iztisi »Domovine« za isti čas . 16 » 1 iztis »Slovenca« za III. četrtletje     0 »
skupaj ... 42 K reci: dvainštirideset kron, med tem, ko je v blagajni denarja 2 K 48 v. in še 2 K, katere je v zadnjem času plačal neki klerikalni »magnat« (?), najbrž vsled naših dopisov v »Rodoljubu« in v »Slov. Narodu«. S čim se naj torej imenovani dolg pokrije?! K večemu z — lažmi! — Predno je Jankovič skrpucal popravek, prišel se je k blagajniku informirat, a vkljub temu upal si je zapisati nesramno laž, »da društvo sploh časopisom nič no dolguje«!! — Res je koneČno, da je gospod tajnik le radi Jankoviča izstopil. Kar trdi Jankovič glede časopisov, je bilo to takoj pri prvi Heji; g. kaplan je tedaj le hotel izstopiti, a tega ni storil. Izstopil jo pa sedaj radi tega, ker se ni hotel pustiti od Jankoviča »sekirati« radi tajništva. l\j;a niti g, kaplan ne more vtajiti. Vsi izgovori Jankoviču nič ne pomagajo. V obraz mu rečemo, da jo lagal in če ima kaj časti v sebi, če svoje »častne besede« in svojega »rezervnega častnika« ne nosi samo na jeziku, naj nas toži, kajti s popravki ne vtaji ničesar. Svotu-jemo mu tudi, naj se nikar ne izgovarja" vedno na tretje osebe, ampak da naj le samega sebe za ušesa primo. — S tem končamo polemiko radi te zadeve, dasi-ravno bi še marsikaj lahko povedali o Jankoviču, n. pr. kako konliskuje časopise bralnega društva itd. Mi smo boleli le pokazati, kako je zagazilo društvo v blato pod klerikalnim gospodarstvom. I zgubljeno jo. Dvigniti bi ga no moglo več niti liberalno vodstvo, za kar pa se itak ni kdo izmed naših ne poteguje. Mi si rajši sami časopise naročamo, ka-koršne hočemo, klerikalnih pa gotovo no. Amen! —
Iz Zavrača.  Dragi »Rodoljub« '
Prosim te, dovoli nekaj prostora v svojih cenjenih predalih, ker v obilnih iztisih V našo gorato vas prihajaš, ter si nam zelo priljubljen; zatoraj to prosim, da zopet nekaj zanimivega razglasiš mej zavedno slovensko ljudstvo.
Pil nas v Zavraou se godijo zelo Čudne reči. Ker naš gosp. župnik, kateri sluti na ime Jakob Ferjančič, jo res ne-otesan možiček. < m večkrat pozabi kakšen poklic ima. Pri nas je bila star« navada, da so se uradni razglasi iz pokopa-liščnega zidu razglašali. Ne bodi len! Prid« naš spoštovani gospod župnik na pokopališče,  in zakličo  med razglašova-
njem občinskemu slugu: »ma fant doli, tukaj je žegnani svejt«. Pozabil pa je mož, da je tukaj občinski zid, katerega morajo občinski davkoplačevalci vzdržavati. — Občinski možje so se seveda vednega zabavljanja naveličali, in so sklenili v svoji seji, da se napravi zraven pokopališkega zidu nov zidan stol, takozvan »Petrov stol«, in vzlic temu smo se veendar nadejali ljubega miru.
Al' viš' jo žabo! Zopet je prišel naš slavni »fajmoštar« in debelo zagledal zidarja, kateri je pripravljal gradivo za »Petrov stol« ter se je nad njim zadri: »Kje imaš pravico zidati V« Seveda mož je menil, da je tudi tukaj »žegnan« svet. Tu se zopet ni spomnil, da je tukaj občinski svet, od kterega moremo mi davek plačevati! Seveda mož mora imeti ajdovco v glavi, ker meni, da bode celo občino vladal. To pa ni tako! Svetujemo Vam gospod župnik:
1. ) Vzemite svoj »žegnani« bič v roke in storite to, kar je storil Kristus v tempelju, da je namruč izgnal kupčevalce in menjalce iz njega. Tako storite tudi Vi, in izženite iz takozvane »lope« pod zvonikom v farni cerkvi, tiste Vaše »žegnane« tercijalko, katere v omenjenem res blagoslovljenem prostoru snubijo, obrekujejo in se »vkardujejo«, kar mislim, da to res ni v Božjo čast!
2. ) Svetujem Vam gospod »fajmaštar«, da prihodojič, kadar Btopi naš obč. sluga, na svoj na novo sezidani »Petrov stol«, da ga v svojih uradnih opravilih ne bo-dete motili in izganjali, sicer se bode oblina pritožila na višje mesto.
8.) Kakor Vam je znano gospod Jakob, je občina pred lotom preskrkela novo pokopališčno orodje, in je bilo tudi pravočasno razglašeno, da so dotično orodje nima nikjer zunaj pokopališča rabiti.
Kdor to prestopi, zapade globi 20 K. In Vi? Prestopili ste to! Zlomili ste en kramp — pokopališčno orodje! Sevoda Vam to ni v zlo jemati, ker sto zelo ubo-žen (kljub svojih tisočakov!) in si ne morete enega delavca, kteri zna kramp rabiti, in na Vašem »gruntu« kamenje ru-vati — plačati! Toraj ste vzeli v roko to za Vas skoraj nesposobno orodje, — da ste to polomili in tako pod kazen prišli! Svetujem Vam, da v prihodnje, za Vas nesposobnega  krampa ne vzamoto v roko,
— pač pa bilo umeatneje, da vprihodnje vzamete večkrat poro v roke, in zbereto svoje misli, ktere so dolžno napraviti, — že eno leto zaostale pobotnico za šolske prejemke, ker denar ste I lV decembra I. I. prejeli, toda \ aše misli so le v Vašem »gruntu«, pri zlomljenem krampu, vzlic temu Vam ni jemati v zlo, da ste pozabili pobotnico dati, — Šolski predsednik bode k temu morebiti kaj pomogel, — posebnega upanja pa vendar nimamo! — Lo lako naprej, prihodnjič  pa še »kej«.
— Boljšo je za Vas pero, kot zdaj zlomljeni občinski kramp!
Josip Lcskovcc posestnik v Potoku. Od nekod. Veliki škoda bi bila, da bi svet ne izvedel za kake može se je potegovala pri zadnjih deželnozborskih volitvah laži katoliška stranka, ki nevednim vedno kriei, da je vera v nevarnosti. Pred par leti so imeli v Žiro h nek javen shod zaradi občirmkik volitev. Na ta shod je prišel tudi slavni zagovornik dr. žlindre, dr. Preje iz Ljubljane. Nadlegoval je go-
spoda župnika in kapelana, da bi se vde-ležila shoda. Toda, oba mirna gospoda, kakršnih je žalibog prav malo ali recimo premalo na Kranjskem, sta odrekla vde-ležbo. Vzorkatolik dr. Brejc se je razko-račil na shodu in je zborovalcem dokazoval, da je njihov župnik liberalec. Kmet seveda   razume   pod  imenom liberalec brezverca.  Torej   župnik   — brezverec. Kdor pa pozna tega mirnega gospoda, mora reči, da mora biti v resnici zloben oni, ki ga očitno ošteva kot brezverca ali liberalca, kajti ta župnik voli konservativno, dasiravno je večina njegovih žup-Ijanov liberalna. Tako je prišel župnik po tem zborovanju v nemilost pri takoime-novani  konservativni stranki.   Ta blagi župnik pa mora od tega časa veliko škodo trpeti. On namreč namerava novo cerkev sezidati in v ta namen nabira denar v cerkvi z darovanji. A od onega  časa so se ti prihodki jako znižali; kakor on sam trdi, za par tisočakov. Kajti  liberalci ne marajo darovati, ker vedno voli s konservativci, a ti zopet ne, ker ga je neizmot-Ijivi dr. Brejc razglasil za liberalca. Ves ta dogodek je znan presvitlemu Antonu Bonaventuri in tudi sosednji duhovščini. Kljub temu so vendar vsi šli za Brejca v boj pri volitvah. Vprašanje se nam vsiljuje: Ali ni ravnanje Brejčevo proti župniku grdo zoper osmo božjo zapoved. Kdor človeka tacega  značaja  sili v ospredje, mora so mu po pravici očitati, da hvali obrekovanje in naj bo tudi sam škof. Zdaj pa še recite, da vera ni v nevarnosti! Da je v nevarnosti, toda — žalibog — pri tistih in po tistih, ki bi jo morali čuvati. Žalostno je to, a vendar popolnoma resnično. Ne vem, kaj bi bili nevedni volilci storili, ko bi jim bil znan ta dogodek. Nekaterim jo bil pač znan, a so ga na pritisk duhovnov vendar le volili. To pa je dokaz, da je preprosto ljudstvo še zelo lahkomiselno in v veri omahljivo. A tega niso krivi liberalci, ampak čuvarji svete vere. Zdaj pa so še bahajte, vi laži katoličani, s svojo zmago ali   pa dokažite,   da je omenjeni dogodek neresničen. Ali se ne sramujete in ne bojite neskončno pravičnega Boga V Beči se vam smo, da ste za-peljivci in da vam je za vero tako mar, kakor za lanski sneg.
Domače in razne novice.
Za Nlovensko vseučilišče v Ljubljani je daroval velikovški dekan g. Jan. \Vieser tisoč kron. To je vesel dokaz, da mej nami vedar še žive slovenski duhovniki, možje, ki imajo domovinsko ljubezen in narodno zavednost v srcu in ne samo na jeziku.
Škofova nagnuli. Kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano Ferd. Krker je pred lotom prosil za župnijo Škofjoloko, a je ni dobil. Pripovedoval je, da je škof rokel, da mora v Št. Vidu ostati in dognati kar je začel. A v Št. Vidu ni začel prav nič druzoga, kakor da jo upeljal in strastno vodil nesramno gonjo proti ondotnomu nadučitelju /irovniku. Ta gonja jo dospela v zadnjem času tako daleč, da je neznan zlikovec streljal v nadučiteljevo stanovanje. Navadni ljudje bo pričakovali, da bo škof zdaj vendar posvaril toga presitega kaplana. A - kaj še! Bavno zdaj gre ta kaplan v Kočevje za — dekana. Zdaj ima irboriti šentviški kapelan lepo nagrado za ves trud, ki ga mu je pro-
uzročilo hujskanje v Št. Vidu. Mladi huj-skajoči kaplani pridejo naprej, starejši, mirni in pametni pa morajo ostati na slabih farah.
Klerikalna surovost Na Gočah pri Vipavi je umrl te dni vrl narodnjak in naprednjak, župan Žgur. Pri njegovem pogrebu so pristaši kurata Ferjančiča uprizorili nezaslišan škandal, ki dokazuje, da je ta vzgledni katoliški duhovnik svoje ljudi do kosti poživinil.  Izvzemši kurata, ki je vodil pogreb in pri ti priliki zabranil mrtvemu   svojemu nasprotniku žalostinke v cerkvi,  ni se udeležil pogreba noben klerikalec, pač pa so se zbrali klerikalci nasproti hiši žalosti ter vriskali, prepevali   ter   se   pogrebcem krohotali ravno v trenotku, ko so mrliča iz hiše nesli in se je žalujoča rodbina v joku in obupu vila. To se je ponavljalo po celi vasi, koder se je sprevod pomikal, a pri zadnji  hiši  pred   pokopališčem  dali so duška svoji podivjanosti s streljanjem iz puške. Upamo, da se bo ta slučaj kani-balsko katoliške surovosti preiskal in kaznoval, škofa pa vprašamo: Ali goški ku-rat Ferjančič še vedno ni zaslužii, da postane vsaj kanonik?
Občinske volitve v Trebnjem. Pri občinskih volitvah v tej klerikalni trdnjavi so klerikalci doživeli kaj neprijetno presenečenje. V prvem in drugem razredu so zmagali narodno napredni kandidatje, dekan Nagode še v odboru ni prišel! Rodoljubi — delajte povsod, da se klerikalci pometejo iz občinskih odborov.
Razpis daril iz cesarja Franca Jožefa I. zaklada za stare in zveste kmetijske posle. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske razglaša: Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen 1. 1898. v proslavo vladarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele pričetkom meseca decembra takim kmetskim poslom s Kraniskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri eniinisti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnje je vložiti do 5. decembra t. 1. pri podpisanem odboru. Vsaka prošnja (ktere ni treba kolekovati) mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva. Podpisani odbor prav prijazno prosi vse one, kterim so taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih.
Deželnozborske volitve na Goriškem in v Istri bodo jako srdite. Posebno bo na Goriškem velik boj. Kakor vso kaže, bodo dosegli naprednjaki veliko zmago. Na Krasu je zmaga naprednih kandidatov že zagotovljena.
lOletnico svojega službovanja je dne 20. t. m. praznoval predsednik okrož. sodnijo v Novem mestu gospod J. Oer-dešič, uzoren sodnik in blag, obče spoštovan mož.
Hej m aše van jem znorel. V Ljubljani je bila te dni maša za ranjko cesarico. Mašval je upokojeni župnik Maver. V začetku mašo ae je začel prepirati z ministrantom, potem pa začel upiti, da se morajo ženske s sveta spravit. Pred mašo se ni nič poznalo, da bi bil mož zmešan, znorel je šele med maševanje.
Agent za izseljevanje v Ameriko. Ljubljanska policija jo te dni aretovala nekega posetnika iz ljubljansko okolice, ki
se je pečal z odpravljanjem fantov v Ameriko. Pripeljal je bil seboj fanta, ki še ni izpolnil vojaške dolžnosti in ga je nameraval spremiti, dokler bi ne bil na varnem. Imel je ves fantov denar in tudi dva potna lista od dveh starejših fantov, ki sta že v Ameriki.
Zastrupljenje. V Zgornji Šiški je dne 4. t. m. umrla zasebnica Terezija MikiČ. Truplo so preiskali in dognali, da je bila žena zastrupljena. Če se je sama zastrupila ali pa jej je bil strup skrivaj podan se še ne ve.
Vodovod v Škofji Loki se otvori in blagoslovi v ponedeljek dne 25. t. m. Vodovod so si zgradile »uboge« nune.
Požar. Prt posestniku Vrtelu v Pod-grajah je minoli teden gorelo. Ogenj mu je vpepelil hišo in hlev. Tudi je pogorel hlev vdove Miotove, ki je bila jako visoko zavarovana.
Povodenj Vsled silnega deževja so zadnje dni v raznih krajih na Kranjskem, Štajerskem in na Primorskem nastale velike povodnji, ki so povzročile veliko škode. Vodovje je podrlo mnogo mostov in drugih naprav ter poškodovalo ceste, polja in hiše.
Na smrt obsojen je bil te dni v Mariboru'57letni tesar Jahob GrBS iz Tron-kova v šentlenarskom okraju. Mož je imel znanje z omoženo Heleno Kocbek. Nekega večera se mu Helena Kocbek ni hotela udati. Grlic jo je posilil in ji potem z nožem preparal trebuh, da je umrla.
Obsojen policaj. V Laškem trgu imajo policaja, ki sicer sliši na ime Šibenik, a jo vendar velik nemškutar. Pre-drznil se je celo zlorabiti svojo moč proti Slovencem. Sodnija ga je zaradi tega obsodila na 13 dni zapora, c. kr. glavarstvo pa jo zaukazalo občini, da mora moža iz službe spoditi, kar se je tudi zgodilo.
Velikansko poneverjenje. V Budimpešti seje zgodilo senzacionelno poneverjenje. 22letni davčni praktikant Kecskemetv je odnesel 588.000K. Kecskemetv se je dolgo pripravljal, da izvrši kako defravdacijo. To kaže okolnost, da je uničil vse svoje fotografije. V petek je Kecskemetv dobil nalog spremiti davčnega slugo, ki je nesel 588 000 K v državno blagajno. Na potuje Kecskemetv slugo odposlal z nekim pismom. Sluga pa mu je izročil denar, da ga nese v državno blagajno. S tem denarjem jo je Kecskemetv popihal. Neki redar ga je videl peljati se na kolodvor in tudi s Prager-skega je Kecskemetv poslal neko brzojavko, a vse zasledovanje je bilo brez vspeha. V soboto je peštanska policija poslala 118 detektivov na razne strani, da zasledujejo mladega, a kakor se kaže, izredno talentiranega zločinca. Odpeljal se je z brzo vlakom iz Posto proti Reki. V Dombovaru ga je poslajenačelnik spoznal in ga je pustil prijeti, a Kecskemetv jo tako odločno nastopil in tako prepričevalno tajil, da so ga zopet izpustili. V tlvonkon vesuje Kecskemelv prestopil in se peljal na Pragorsko, kjer se je dve uri mudil v restavraciji, potem pa jo je odkuril proti jugu. Istopil je v Nabrežini, potem v Miramaru in se od tod peljal v Trtt, kjer se mu pa ni dopadlo, kajti peljal se jo nazaj v Ljubljano. Tu se je njegov sled izgubil.
Hišni hlapec in glavni dobitek. Z Dunaja se poroča, da je glavni dobitek dOO.UOO kron dosegla državna srečka i/, 1 1900 ser. 0816, 1'etino to srečke je imel hišni hlape« v skladišču železnine Krofa Salma na Dunaju, imenom Friderik Schuh manu ter je (ako dobil 120.000 kron. Q svoji sreči je izvedel Schumann v gostilni, v kateri je pil Četrtinko vina in čital časnike. Zdaj d«,lova vsak dan cele pisem z »/.rnitnimi ponudbami«.
zavoje
loterijske srečke.
Grade*, 9. novembra.  42,  12,  56, 88. 50.
Brno, 16. novembra.    68, 84,  51,  43, 23.
Dunaj. 9. novembra.    30, 54,  12,  42, 14
Praga, 6 novembra    35.   11,   18,.  51, 62.
Lino, 16 novembra.     59,  33,    6,    5, 19
Trst, 11. novembra.     32,  39,   27,  76, 25
Tržne cene v Ljubljani
16 novembra 1901.
P&enica, 100 kg Rež, Ječmen, Oves, Ajda, Proso, Koruza, Krompir. Leca, Grah, Fižol Maslo, Mast, Špeh hvcž,
lit.
kgr.
:i9,-
|15-1320 |16;-|14-I161-|!340 i 420 -120 1-50 I- ,30 2:40 1 50 i 1 30
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ , . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . , . Goveje meso kgr. Telečje
Svinjsko „ „ KoStrunovo „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, „    „ .   . . Drva trda, klftr, . . „ mehka,   „   . .
180
2 —
- 8 -20
130 130 154
- 80
12.:
-40;
6 H 6-!
Zmešane ba
, kupuje po najvišjih cenah in plača ^ bolje nego vsaka zunanja firma
a
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
H*£*T Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
Dobiva se
povsod!
O M > O
o
m
> ■i-i & o
P
Dolžnost vsake rodoljubne hiše je, da poskusi in vedno rabi le
kavlno primes
v prid družbe sv. Cirila in Metoda, kaki. r tudi vse druge
cikofijske izdelke
samo iz domače „Prvo jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani."
Zahtevajte povsod!
Zoboztiravniški in tehnični atelje.
Ruvanje ZOb z, Moretilom duši*
'_,_ kovim oxydulom
(Lustgas) itd.
Plombe 1Z Zlata, Porcelana. ———mmmmm^____L    in drugih
sredstev.
Zlate krone in.B^ *QDO¥i>
iz kavčuka, aluminija
in zlata. (2117-1) Ko!ra v ti t k
Dr. Rado Frlan,
Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr.
Ordinacija od 9—12. dopoludno in od 1—6 ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9, ure zjutraj.
Uizitnie« in l^uuerte 5 firme i.
priporoča
„^Corcdna Tinama" v Ljubljani.
4pl
-"*5Xi\' s'
ji«đ
^«■2
jO*'
•m
Stanje hranilnih vlog;
15 milijonov kron.
Rezervni zaklad
nad 300.000 kron.
milnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven roiovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-
čunila vlagateljem. (18«1 12)
[£*T Denarne vloge se sprejemajo tudi po poŠti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. TSfll
Odgovorni orodni* Valentin Kopit*
r
Lastnina in Usek .Narodne Tinkam*' V Ljubljani