Primorski Gospodar
liist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
gfeeo. 8.	f g o ici, dne 1. maja 1911. Ješaj f|f.
Obseg: 1. Opombe o peronospori, kako je lani razdevala vinograde in kako naj se je obranimo v bodoče (Nadaljevanje in zvršetek); 2. Uporaba žvepla v kletarstvu (Nadaljevanje); 3. Uredba svinjakov (Nadaljevanje in konec); 4. Moderno oskrbovanje sadnega drevja in pokon-čevanje mrčesa (Nadaljevanje) ; 5. Gospodarske drobtinice; 6. Poročila; 7. Društvene vesti; 8. Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru »Konjerejskega društva<.
Opombe o peronospori, kako je lani razdevala vinograde in kako naj se jeobranimo vbodoč(>.
Spisal Fr. Gvozdenovič,
nadzornik na c. kr. kmet. kem. poskuševališču v Goriei.
(Nadaljevanje in zvršetek).
Škrcpitev o cvetju in potem.
Kadar trta cvete in hitro potem, to je najnevarnejša doba, kajti tačas se je bati, da peronospora hipoma pokonča nežne grozdiče.
V zadnjih desetih letih je ta bolezen v naših krajih skoro vsako leto več ali manj napadala trte. Kakor smo že omenili, je lansko leto najhuje razsajala koj po končanem cvetju.
Skušnje nas žalibog uče, da v dobi cvetja in hitro potem najskrbnejša in tudi obilna škropitev z raztopino modre galice malo ali nič ne obrani grozdičev, posebno tedaj ne, kadar hudo nastopa peronospora.
Nevarnost, da nam bolezen vzame del pridelka ali tudi ves, je tem večja, čim dalje se zavlači doba cvetja in to se godi posebno, kadar je vreme nestanovitno, deževno in redko priseva solnce.
Če tudi le malokrat škropimo, toda o pravem času in prav, ohrani nam to delo vsaj toliko zdravega listja, da grozdje in
les lahko precej normalno dozorita. Prav važno pa je to, da ohranimo grozdje v najnevarnejši njegovi dobi. In tega ni lahko doseči, včasih skoro ni mogoče, z navadnim škropljenjem ; kajti s tekočino poškropimo navadno celo trto in ne pazimo toliko na grozdiče, ki so več ali manj skriti za listi. V tem slučaju je veliko bolje, da potrosimo trte s prašnim sredstvom, kakršno je po večletnih skušnjah pripoznano pobakreno žveplo. Navedli bi lahko na stotine slučajev, v katerih so se naši trto-rejci tudi lansko leto o času cvetja poslužili tega pripomočka z najboljšim vspehom, tako da so si zavarovali normalno trgatev, nekateri celo obilno.
Kakor hitro začenja odpadati cvetje in kadar je sila, tudi začasa cvetja, poškropiti je trte prav izdatno z bakreno-vitrijo-lovo raztopino, pazeč na to, da pada zdravilna rosa tudi na grozdiče. V ta namen jih je poprej razgrniti, to je odščipati liste kolikor jih je odveč in privezati mladike, kolikor se da visoko.
Naslednjega dne ali kakor hitro se posuši listje — in če je prav sila, tudi če še ni prav osušeno — potrositi je trte s pobakrenim žveplom. To delo opravimo najuspešneje z dobrim žveplavnikom, ki je previden z mehom in ima navzgrri obrnjen razprašilnik.
Ni težko razumeti, zakaj je to delo tako vspešno. Iz meha izpihano pobakreno žveplo je čisto lahko in zavije trto kakor v oblak ter prodere in se usede v najbolj skrite dele grozdičev in cvetja, ki se polagoma odpira in je s tem zadostno zavarovano. Vrh tega pa raztapljajo rosne kaplje drobno žvepleno zrnje, ki vsled tega še lažej učinkuje.
Tu bodi mimogrede omenjeno, da so si nekateri trtorejci,. ker niso imeli pobakrenega žvepla, pomagali z obilnim škrople-njem, skoro opiranjem grozdičev s priprosto raztopino 250 gramov modre galice brez vapnene primesi na kar so še rosne trte oprašili z žveplom in da so s tem dosegli precej povoljne vspehe.
Ko je srečno premagana kritična doba cvetja in se je razvil grozdič s svojimi polnimi in zdravimi jagodami, ki so že utrjene po poprejšnjih škropitvah, ponehava nevarnost kakor je naravno, da bi mogla peronospora še kaj hudega učiniti. Zato škropimo zdaj lahko bolj poredkoma. Po vsakem načinu pa moramo biti vedno pripravljeni, da se naglo zavarujemo zoper
vsak napad, s katerim bi nas vtegnila še peronospora presenetiti. V tem slučaju se moramo vsaki novi grožnji nemudoma v bran postaviti, to je dobro poškropiti svoje trtne nasade z raztopino modre galice in hitro potem obilno natrositi grozdiče s pobakrenim žveplom.
To delamo lahko z uspehom do konca julija. Ako bi pozneje grozdna plesen „Oidium" pretila grozdju, potrosimo ga samo s priprostim žveplom. Ako se peronospora prikaže v jeseni, kar se je zgodilo že večkrat, hasnilo bo trtam zelo, če jih poškropimo še zadnjikrat po končani trgatvi.
Iz vsega, kar smo povedali, je jasno posneti, da nam služi pobakreno žveplo v dopolnitev škropljenja z modro galico, ker ž njim zavarujemo najbolje grozdiče zoper peronosporine napade. Ta usluga pobakrenega žvepla je neprecenljive vrednosti. Glede na to, da samo modra galica ne daja zadostnega poroštva za ohranitev trte in njenega pridelka, posebno v nenavadnih letinah in v nevarni dobi, ko trta cvete in ocveteva, bi moral vsak trtorejec za to skrbeti, da ne ostane brez tega dragocenega pripomočka.
Sicer pa — in to si je dobro zapomniti—je uspešnost pobakrenega žvepla odvisna samo od njegove dobrote. Če hočemo, da nam bode to sredstvo zares pomagalo, moramo si nabaviti blago najboljše vrste. Pred vsem mora biti pobakreno žveplo prav prav fino zmleto, tako da ga skoro ni otipati pod prstom. Vsak prašni pripomoček je tem izdatnejši, čim drobnejši je, ker je lahek in se tem bolje prijema potrošene stvari. Nasprotno je debeleje zmleto blago teže, porabi se ga veliko več in skoro brez vsega uspeha, ker se rado ne prijema in se večinoma zgublja na tleh. Skrbite torej trtorejci v lastno korist, da si naročite in zagotovite samo prav drobno zmletega pobakrenega žvepla (to velja seveda tudi za navadno žveplo) in sicer tako fino, da ne pojde pod 60 stopnij, določenih po Chancelovem žveplometru.
Manj drobne vrste žvepla vam bodo brže škodile nego koristile.
Tudi vitrijol ali bakreni sulfat mora biti enako drobno zmlet in tako zmešan ali spojen z žveplom, da ni s prostim očesom razločiti v zmesi vitrijolovih delov, tudi tedaj ne, če se stisne zmes med dve stekleni šipi v najtanjšo plast. Zmes
mora biti popolnoma enakomerna in enake barve rumeno-zele-nikaste, dočim vemo, da je navadno žveplo rumeno, kakor kanarček. Če je modra galica slabo zmleta, zgodi se, da se de-beleja zrna ne primejo zelenih trtnih delov in padajo na tla, ali zaostanejo v žveplavniku, ker so pretežka, ali pa, če se primejo zgrbančenih listov, provzročijo na dotičnih mestih močne opekline.
Navadno se dobiva v kupčiji pobakreno žveplo dveh vrst, to je s 3 in s 5 odstotki bakrenega sulfata. Obe vrsti zadoščata svojemu namenu ; seveda je boljša druga vrsta, ki se priporoča posebno za slučaje nujnosti in neposredne nevarnosti.
Toda važno je to, da prodajalec zajamči vsebino modre galice ali z drugimi besedami, da je napovedani odstotek v resnici v blagu, kar se žalibog ne godi vselej. Pozor torej trto-rejci, da vas ne zadene škoda tudi od te strani!
Posnetek.
O vsem tem, kar smo razložili o boju proti peronospori, naj si zapomnijo trtorejci posebno sledeče nauke:
1.	Prvikrat naj trte škrope z raztopino modre galice prav zgodaj in sicer vsaj sredi maja; prvo žveplanje pa bo bolje hasnilo, če je opravijo z pobakrenim žveplom.
2.	Pred cvetjem je obnoviti škropljenje vsaj še enkrat in kadarkoli bi vremenske razmere (.vlažnost in južno vreme) vzbujale bojazen, da se lahko razvije peronospora. Kadar je nujno potrebno, se ni zme riti za vreme, ampak škropi naj se tudi, če dežuje.
3.	Hitro po končanem cvetju in kadar treba, tudi med cvetenjem, poškropiti je trtne vrste od obeh strani prav obilno; a grozdiči morajo biti razkriti in dela naj se tako, da pade zdravilna tekočina tudi nanje.
4.	Naslednjega dne, ali kakor hitro se posuše naškropljene pege in če je sila. tudi poprej, ne glede na to, ali so se pege posušile ali ne, požveplati je prav dobro grozdiče s pobakrenim žveplom. To naj se opravi, če le mogoče, z dobrim žveplanikom.
5.	Pozneje je po potrebi ponavljati škropitve a vmes tudi požveplavati grozdiče s pobakrenim žveplom in to do konca julija.
6.	Če se v jeseni zopet prikaže peronospora, naj se trte še zadnjikrat poškrope po končani trgatvi.
7.	Enako in še bolj je skrbeti za nove trtne nasade in za mlade cepljenke; te je prav skrbno varovati zoper zalezovanje po peronospori.
8.	Bakreno-vitrijolovi zmesi ni pridevati preveč vapna. Na vsak kilogram zmesi zadošča pol kilograma dobro in sveže žganega, tolstega vapna.
9.	Škropiti je pravilno in s takimi škropilnicami, ki so oskrbljene z dobrimi razprašilniki. Vse bodi pripravljeno v to, da se delo lahko prav naglo izvrši.
10.	Pobakreno žveplo bodi najdrobnejše vrste, neotipljivo, enakomerne barve, toraj takšno, da se ne da spoznati v zmesi s prostim očesom bakrenega vitrijola. Od prodajalca je zahtevati, da zajamči stopinjo drebnosti in vsebino modre galice.
Opomniti je pa. da, če je v dotičnem prostoru toplo, n. pr. 20 in več stopinj, začne zopetno kipenje prej kakor v gori-omenjenem času in v tem slučaju je treba mošt obilneje po-žveplati.
V to naj se uporabijo štiri trakci za vsakih 7 hektolitrov in mošt naj se vliva po malem in vsakrat naj se dobro premeša, da se dobro napoji z žveplenimi pari. V deželah, kjer izvajajo žveplanje v veliki meri, uporabljajo za to posebne priprave, da se brže in popolniše opravi delo.
Najpriprostejša priprava za ta namen je po konci postavljen sod, ki ima čep na spodnjem dnu, površno dno pa je drobno preluknjano; skozi navadno veho se vtakne kadilnik za žveplanje, v katerem gori žveplo ves čas, ko se to dela.
Goreče žveplo napolni vso notranjost soda s parom, ki ga mošt na lahkem posrka ; mošt se namreč vliva na zgornje, kakor sito preluknjano dno in od tam se vsipa skozi ves notranji prostor soda na spodnje dno, od koder se skozi čep spušča v sode, ki so namenjeni za prevažanje.
Namesto označenega soda s preluknjauim dnom rabimo lah o na naličeu način napravljen velik lij, ki pa mora biti zaprt; v notranjost tega lija spravimo žvepleni par s pomočjo
Uporaba žvepla v kletarstvu.
(Nadaljevanje.)
žveplalnega kadilnika, mošt pa curlja v lij skozi nekako škropilnico ali skozi gosto preluknjano cev.
Žveplanje je jako koristno tudi takrat, kadar smo primo-rani zaradi oddaljenosti ali deževja po malem trgati, tako da ni mogoče v enem dnevu napraviti toliko mošta, da se napolni ž njim en bedenj. V tem slučaju bi mošt, zmaščen iz grozdja, ki je bilo prvo trgano, začel vreti; a ta mošt bi ne mogel redno naprej vreti, marveč bi se vrenje ustavilo, ko bi po enem ali dveh dneh dolili v sod svežega mošta, ki bi se bil napravil iz drugikrat natrganega grozdja. Razume se samo po sebi, da mošt, kojemu se je vrenje večkrat pretrgalo, ne more dati dobrega, čistega vina.
Z žveplanjem lahko ustavimo dan za dnem vrenje raznih partij mošta. Na ta način je tudi lahko rezati (mešati) mošt različne izvirnosti, da dobimo tipe enakovrstnega vina; drugače bi tega lahko ne dosegli.
Kakor smo gori povedali, začne požveplani mošt še-le po dveh ali treh dneh vreti in postane, kakor pravijo, „mutast"; pusti na dnu obilo kocnjaste polege, med njo posebno tako-zvan oksidazo, ki povzroči orujavenje — in se zvedri; enkrat začeto vrenje se izvrši normalno, kakor bi ne bili požveplali mošta. Sicer pa, ako bi se obotavljalo vrenje, pospeši naj se s tem, da zopet pretočimo mošt v nepožveplane sode ali čebre; tako izhlape žvepleni pari in mošt začne izlahka vreti. Dobro je dodati požveplanemu moštu, kakor hitro začne vreti, nekoliko, morda en liter na en hektoliter, drugega mošta, ki ravno takrat močno vre in ki smo ga napravili dva ali tri dni poprej iz zdravega in prav zrelega grozdja.
Tak dodatek pospeši, da mošt redno dovrši burno vrenje in da se potem vino popolnoma sčisti. Priporočamo, da se dene tak dodatek tudi v mošt iz nezrelega, pa zdravega grozdja, ki je bil zboljšan s sladkorjem. Tudi v takem slučaju dosežemo gori označene koristi.
Do sedaj popisano ravnanje zadeva samo čist mošt iz belega grozdja, ki ima vreti brez hlastin in lupin. Če hočemo žveplati mošt, naj je že iz belega ali črnega grozdja, ki bo imel vreti na tropinah, moramo ga poprej ločiti in potem žveplati v posebnem sodu ter ga slednjič vliti na tropine.
Jako koristno je žveplati mošt, kadar hočemo uporabljati čiste fermente (kvase). V tem slučaju je žveplati svež mošt, ko
ni še začel vreti, z dvema trakcama za vsak sod, ki drži 7 hektolitrov; če je pa mošt že začel vreti, treba porabiti 4 trakce za vsak sedemhektoliterski sod. Po enem ali dveh dneh — kakor je mošt — se naredi na dnu soda obilna polega, kojo je prav, da ločimo od ščiščenega mošta; to je, da mošt pretočimo. Pa če tudi tega ne storimo, ne bo nevšečnih posledic kajti polega se sicer vsled vrenja dviga, pa nič ne pokvari, ker je neraztopna.
Tri ali štiri dni pred omenjenim žveplanjem ali pred trgatvijo potrgati je toliko najbolj zrelega in zdravega grozdja kolikor ga treba, da nam da 3jt litra mošta za vsak hektoliter mošta, ki si ga obetamo od dotične trgatve. Mošt iz odbranega grozdja je segreti, da skoro zavreje, to je, do 70 ali 80 stopinj C. v dobro ščiščenem bakrenem kotlu in ga neprenehoma mešati; potem ga je pustiti, da se pohladi in držati ga pokritega.
Ko je to storjeno in je mošt dosegel ono stopinjo gor-kote, ki je v dotičnem prostoru, vlije se vanj čist kvas (čiste kvasne glivice). Te ima na prodaj c. kr. višja vinarska in sad-jerejska šola v Klosterneuburgu, vinarska šola v Mariboru in ona v Geisenheimu ob Renu.
Koliko teh glivic je dodati skuhanemu moštu, o tem se je ravnati po poduku, ki je priložen stekleničici, v kateri so glivice.
Skušnje, ki so jih o lanski trgatvi naredili s setvijo čistih glivic, zlasti onih Steinbergerjevega plemena, v požveplani mošt, so se kolikor na Vipavskem, toliko v Brdih in na Krasu tako povoljno sponesle, da je sklenilo prav mnogo trtorejcev, da se hočejo v prihodnjem letu ravnati po tej metodi. S takim ravnanjem se zagotovi redno in naglo vrenje mošta, tudi če je napravljen iz grozdja pokvarjenega po gnilobi, trtni bolezni (OTdium), peronospori, molju ali po toči. Iz takega mošta dobljeno vino se prav naglo sčisti in postane veliko poprej godno za kupčijo, kakor ono, s katerim nismo tako ravnali.
(Nadaljevanje sledi.)
Uredba svinjakov.
(Nadaljevanje in konec.)
Kakor vsak hlev mora biti tudi svinjak primerno svetel. Pri svinjaku je vstava oken v toliko olajšana, ker je vse eno, na katero stran pridejo le ne proti zahodu. Svetloba ne more nadlegovati prosto gibajočih se živali. Proti zahodu pa ne smejo biti obrnjena, ker se sicer svinjak preveč segreje. — Pri tem je treba upoštevati naslednje stvari: Svinjski gnoj se zelo hitro razkraja, zlasti še, ako padajo nanj solnčni žarki; to pa povzroča smrad in pospešuje razvoj raznih škodljivih bakterij
—	bolezenskih kali. Dalje se svinjak, v poletju zelo hitro raz-greje; ker je manjši, kakor drugi hlevi. Toplota pa naj ne znaša pri pitancih več kot 12° C, pri plemenskih prešičih pa 18" C. In naposled so v svinjaku navadno živali, katere je boljše ne vznemirjati. Če pa potrebujejo solnčnih žarkov in toplote, tedaj jih pa vedno lahko izpustimo v sprehajališče, Iz vsega tega je razvidno, da je najprimernejše svinjak sicer napraviti dovolj svetel, solnčnim žarkom pa zabraniti pristop v notranjost. To dosežemo z uporabo motnega stekla. Okvirji so najprimerneje železni, leseni hitro segnijejo; med okvirjem in spodnjo ploskvo okenske odprtine se pusti mala reža, skozi katero piha vedno zrak; tako napravljena okna pozimi baje ne zamrznejo. Vsota površin vseh oken naj bo enaka 115 površja svinjakovega : na vsakih 15 m2 tal mora priti toraj 1 m2 oken.
—	Napravijo naj se okna pod stropom, široka pa nizka, zato da se svetloba primerno razdeli po svinjaku.
Pri vhodih, ki drže v svinjak od zunaj, zadostuje širina 1.2—1-4 m, višina pa 2 m. Vrata naj se odpirajo ven. Obstoje naj iz dvoje vratnic, tako, da se more odpreti zgornja polovica sama zase. Primerno je napraviti poleg teh vrata iz lat, ki se uporabljajo poleti.
Vsak svinjak bi moral imeti naprave za prezračevanje, ki pa ne smejo biti predrage, iu take da bi se lahko pokvarile ali pa slabo opravljale svojo nalogo. Zato se morajo uporabljati le najenostavnejše naprave in najcenejše sile v ta namen. Dviganje razgretega in padanje ohlajenega zraka, piitisk in sesalna moč vetra so sile, s katerim je računati; cevi vzidane pod stropom iz pološčene žgane gline, ven nagnjene, zunaj in znotraj moleče nekoliko iz zidovja in pa enostavni pokončni odvajal-
n i ki slabega zraka skozi strop in streho odgovarjajo stavljenim zahtevam. — Ti pokončni odvajalniki se napravijo iz lesa, z dvojnimi stenami; prostor med stenami naj bo izpolnjen s slamo, mahom ali drugo enako tvarmo. Pokončni odvajalniki skozi strop morajo imeti zaklopnico, ki se zapre, ako je nevarnost, da se hlev preveč izhladi.
Za vsakih 10 prešičev je treba dveh privajalcev zraka, katerih svetla proreza znašata po 150 cm2 in enega odvajalca zraka s 100 cm2 svetlega proreza.
Sprehajališče se napravi za polovico večje nego kriti prostor svinjaka. Dobro je za posamezne vrste prešičev sprehajališče pregraditi in ga zvezati z dotičnimi oddelki svinjaka. Ograja je bodisi lesena ali i a zidana. Če je lesena, mora biti spodnji del iz desk; spodnja deska naj sega nekoliko v zemljo, da je prešiči ne izpodrijejo; zgornji del naj bo iz močnih lat. Zidana ograja naj bo dobro zaglajena s cementom, ker jo sicer poškodujejo prešiči in ker se ne da osnažiti.
Tla na sprehajališču naj bodo ob ograji tlakana, pri sredi pa popolnoma prosta, da morejo prešiči riti; kamenje, zlasti ob robu tlaka mora biti precej težko in dobro ostavljeno; v enem delu sprehajališča ali pa tudi na sredini mora biti prašičja kopel, če mogoče toliko globoka, da morejo prešiči tudi plavati. Najboljša je vedno sveža, toraj tekoča voda. Toda le malokomu bo mogoče tekočo vodo izpeljati mimo svinjaka ali pa postaviti svinjak blizu nje. Skoraj povsod bo treba vodo drugače nabaviti. Najbolje je napraviti prostor za vodo obzidan v cementu, dovolj velik in globok. Tja se načrpa vodo znova, kadar se prejšnja onesnaži.
Na sprehajališče spada tudi priprava, ob katero se morejo prešiči drgniti. Takih naprav je več vrst. Najcenejša in najenostavnejša se naredi, če se zabije v zemljo D/a*" 2 m narazen dva osmerooglata, gladka kola, ki imata v premeru 12 do 15 cm. Eden naj bo visok 50 cm, drugi 80 cm. Vrhova obeh se pa zvežeta s precej široko, palec debelo hrastovo desko, ki leži toraj poševno. Ob to napravo se more drgniti od vseh strani staro in mlado, veliko in malo, ob straneh in po hrbtu v svoje veselje in zadovoljnost.
Moderno oskrbovanje sadnega drevja in pokončevanje mrčesa.
(Nadaljevanje.)
Prstenčar (Gastropacha neustria). Ta metulj je z nogami in tipalnicami vred rumenkast, včasih jasnejši, včasih temnejši. Prek prednjih kril ima dve rjasti progi in prostor med tema je zlasti pri samici temnejši nego ostali del krila. Zadnja krila so jasnejša. Truplo, ki je obrasteno z belimi dlakicami, je do 20 mm dolgo in 40 mm široko. Leta okoli meseca julija in avgusta, in takrat poklada tudi jajčeca. Gotovo pozna vsakdo njegova jajčeca, ki jih poklada okoli kake mladike v podobi prstana ali kolobarca. Rujava jajčeca so trdno zlepljena z nekim neraztopnim klejem, tako da jih ni v stanu vreči tudi najhujša burja z drevja.
Jajčeca prezimijo, aprila meseca pa se izvale iz njih go-senčice, ki se med letom večkrat oleve. Spočetka se drže go-senčice zmerom skupaj, kasneje pa se razlezejo po celem drevesu in se poskrivajo o deževnem, slabem vremenu na zavetnih mestih. Ko se zadnjikrat oleve, so dolge do 45 mm, slečejo črno suknjo in dobe drugo lepo šarasto. Gosenica je potem sivkasto-modra in ima na glavi dve črni piki, podobni očem. Vzdolž telesa ima šest jasno rjastih prog, a po sredi hrbta belo črto; vrh tega je obrastena z dolgimi mehkimi dlakami. Meseca junija se gosenice zabubijo v sivem, rumeno zaprašenem za-predku, in par tednov kasneje izleze iz zapredka metulj. Buba je sivkasto-rujava, celo črna in okroglasta. Ako se nahaja na drevesu večja množina gosenic, napravi lahko veliko škodo.
Najprej se zatre ta škodljivec, ako se njegova zalega pozimi z vejico vred odreže in vrže v ogenj ali pa v vrelo vodo. Ako so se prikazale goseni:e vzlic temu na drevju, vzemi o deževnem vremenu v roko kak nož, poišči jih v skrivališčah in zmasti jih !
V to skupino spada marelični prelec (Ozgyia antiqua). Ta škodljivec se prikaže dvakrat v letu in sicer prvokrat junija-julija, v drugič pa septembra meseca. Iz jajčec drugega zaroda izvalivše se gosenice se v jeseni zapredejo med listjem, kjer prezimijo in izlezejo iz zapredkov šele maja. Kmalu na to se zabubijo in julija ali avgusta izlezejo iz zapredkov metulji. Brez-
krila samica položi 300 do 400 jajčec na spodnjo listno stran sadnega drevja in vrtnic ter nato pogine. Samca prav lahko spoznaš po rjavo-rumenih krilih, katera imajo na sredi belo marogo.
Najhitrejše se pokonča ta mrčes, ako se na drevju obviselo listje pozimi odreže in sežge.
Najhujši sadni škodljivci so pedici t. j. neka vrsta somrač-nikov, ki so večidel vitkega trupla in imajo razmeroma velika krila. Truplo pedicevih gosenic, ali po domače pedicev zvanih, je vitko ter ima le na sprednjem in zadnjem delu trupla po par nog. Ker gosenice pod trebuhom nog nimajo, zato so primorane laziti nekako krčevito okoli ali tako kakor bi merile pedi, odtod tudi ime pedic. Pedicev je sicer več vrst, a razlikujejo se glede razvoja in škode, ki jo delajo, le malo drug od drugega.
Pod. 10. Mali pedic ali zmrzlikar.
Gosenice malega pedica ali zmrzlikarja (Cheima-tobia brumata) so zelo škodljive. Zrastejo 24 do 26 mm in so s prva sive, kasneje vedno bolj in bolj zelene, a ko doras ejo so zelene in belkasto ali rumenkasto progaste. Glava je svitlo rujava, truplo pa ima spredaj dva, zadej pa tri pare nog. Iz bube, ki je v zemlji skrita, izleze metulj, ki je pa po spolu različen. Samec ima vitko, obročasto truplo, štiri popolnoma razvita krila, ki so zamazano sivkasta ali rujavkasta in sicer zadnja jasnejša od prvih. Na kril;h ima poprečne valovite temnejše proge, ki so več ali manj zabrisane, toda ria prednjih krilih bolj očitne nego na zadnjih. Samčevo truplo je 10 mm dolgo
in 30 mm široko, nasprotno pa ima samica krnasta in rujavo prepasana krilca.
Njeno truplo je sicer večje, se zdi pa manjše, nego ono krilatega samca. Ker ima prekratka krila, da bi zamogla zletati, zato je primoraua laziti po tleh in plaziti na drevje, da položi jajčeca na popke. Gosenice, ki popkova jedra požro in se hranijo kasneje z mladim listjem, ki ga skupaj zapredejo, postanejo do maja 2 cm dolge. Početkom junija se spuste gosenice po niti na tla ter se zabubijo 8-10 cm globoko pod zemljo. Buba je jasno rujavkasta. Iz rije izleze metulj oktobra-novembra.
(Sledi še)
GOSPODARSKE DROBTINICE,
Pozor pri nakupovanju čilskega solitra! — Marsikateri kmetovalec bo rabil za gnojenje trt, krompirja, turšice i. t. d. čilski solitar, zato ga opozarjamo že sedaj, naj pazi na to, da on kupi malovrednega blaga za drag denar. Zapomni si dobro, da je tudi čilski solitar gnojilo, pri katerem te brezvestni prekupec lahko oslepari I Čilskemu solitru primešajo n mireč sleparji kuhinjsko sol, kajnit ali kakšno drugo manj vredno sol katere primesi se pa ne dado razločevati s prostim očesom od čilskega solitra. Da pa doženeš, ali je čilski solitar pristen ali ne, deni nekoliko tegi gnojila na kakšno kovinsko ploščo in drži nad žrjavico, da se plošča razbeli. Ko se je plošča segrela, se čilski solitar, ako nima ptujih primesi, v petih minutah raztopi in mirno zgori. Ako mu je pa primešana kuhinjska ali katera druga sol, začne solitar štrcati, kakor hitro se je segrel.
Kdaj in kako naj se gnoji trtam s čilskim solitrom. — Če nameravaš gnojiti trtam s čilskim solitrom, nabavi si za vsako trto kakih 45 do tega gnojila. Ako ni vreme presuho, razstrosi prejnavedeno množino v treh obrokih. Eno tretjino raztrosi aprila ali maja, drugo tretjino maja ali junija in ostalo junija ali julija. Če je pa vreme presuho, potem porabi drugo in zadnjo tretjino ali celo ves soliter naenkrat in
sicer maja ali kvečem junija meseca. Da dosežeš namreč za-željen uspeh s solitrom, je neobhodno potrebno, da dospe gnojilo h koreninam in sicer dotlej, dokler trte čvrsto poganjajo. Ako večkrat dežuje, se zgodi to v kratkem, ako pa vlada suša, potem ostane solitar v gornjih plasteh in pride do trtnih korenin, ki se nahajajo precej globoko v zemlji, prekasno.
Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu dne 15., 16. in 17. maja t. 1. z naslednjim sporedom :
V	p o n d e 1 j e k, dne 15. maja od 2. do 4. ure popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure : Razkazovanje šolskega vrta.
V	torek, dne 16. m a j a od 8. do 10. dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12.: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4.: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo Od 4. do 5.: Praktično razkazovanje.
V	sredo, dne 17. maja od 8. do 10. ure dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje) Od 10. do 12: Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo, Popoldne od 2. do 5.: Ukuhavanje zelenjadi v šolski kuhinji (praktično).
Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske plača ravnateljstvo stroške za pot do Novegamesta in prehrano 2 K na dan. Podporo dobi le tisti, kateremu se izrecno dovoli in ki zanjo do 6. maja po dopisnici prosi. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 6. maja.
Razpis daril. — Goriški deželni odbor je sklenil razdeliti med kmetovalce, inale posestnike in kolone iz podpore, ki jo
P0R06I L A.
je dovolilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo več daril in sicer r I. Za dobro vodstvo in oskrbovanje postaj za spuščanje bikov i h postaj za osvežen je krvi. II. Za gradbe, prezidave in uredbe hlevov. III. Za zgra d b o gnojišč in za pravilno ravnanje z gnojem in IV. Za izboljšanje planin, zavetišč, stanov, poti, napaja I i š č i. t. d. v prilog planinskemu ozemlju. Nadalje je sklenil razdeliti 12 daril za izboljšanje prešičjereje, oskrbovanje plemenskih postaj in prešičjih hlevov, ter izročiti brezplačno v rejo 12 mrjascev in 12 svinj (3 do 5 mesečnih) nemške požlahnjene pasme. Prošnje za podelitev daril je predložiti po pristojnih županstvih deželnemu odboru do 3 0. maja, za podelitev prešičev-plemenjakov pa do 3 0. aprila t. 1. *)
Kužne živinske bolezni na Primorskem, — Kakor je posneti iz »Izkaza o stanju kužnih živinskih bolezni v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel in iz uradnih poročil političnih oblastniji od 26. aprila 1911", so na Primorskem naslednje kužne živinske bolezni :
Kuga v gobcu in na parkljih: V koprskem o-kraju: v Miljah, Pomjanu, Piranu in Roču ; v goriškem okraju: v Mirnem in Opatjemselu; v tržiškem okraju: v Doberdobu in Devinu ; v sežanskem okraju: |na Brjah, v Brestovici, Lokvah, Dutovljah, Mavhinjah, Nabrežini, Naklem, Pliskovici, Poviru, Štjaku, Šempolaju, Selu, Skopem, Štorjah, Tomaju, Temnici, Velikemdolu, Vel. Repnu, Vojščici in Zgoniku; v krkškem okraju: v Omišlju, Dobrinju in Du-basnici; v v o I o š k e m okraju: v Materiji; v mestu Trst.
Garje: V metko vitkem okraju: v Opuzih. (pri kozah). —
Prešičja kuga: v tržiškem okraju: v Červinjanu; v mestu Trst;
Rudečica: V puljskem okraju: v Vodnjanu.
Podružnica „Gor. kmet. društva" na Brjah je imela svoj letni občni zbor dne 5. marca t. L, katerega se je udeležila večina podružničnih udov. Razpravljalo se je o različnih kmetijstva se tičočih zaievah in o prošnjah, ki so jih odposlali posamezniki
*) Opoiarjajo se naši kmelovalci, naj vlože prošnje za podelitev plemenskih prešičev!
ali pa podružnica kmetijskemu društvu deželnemu odboru in drugim. Najbolj in vselej nam je šlo na roko naše vrlo kmetijsko društvo. Naročili smo pri njem tudi umetna gnojila in modro galico in sicer v prošlem poldrugem letu vsega skupaj blizu 400 kv, poleg tega še mnogo raznega orodja, gumijevih trakcev i. t. d.
Kmetijsko društvo je dalo, upoštevaje revščino, ubožnejšim posestnikom — podružničnim udom blago na upanje in ni zahtevalo za dolg nikakih obresti, kar moramo hvaležno omeniti. Ker so pa kmetovalci letos zopet vsled ujm hudo prizadeti, želeti bi bilo zelo, da bi dala pač dežela in še bolj pa država kmet. društvu izdatno podporo, katera naj bi služila v to, da bi zamoglo oddajati društvo nekaterim občinam modro galico in žveplo, če ne brezplačno, pa vsaj po zelo nizki ceni. Vsled lanske bridke izkušnje bo pač vsakdo poskrbel, da bo čimprej in pravilno trte škropil.
Kmetijska podružnica, ki deluje prav uspešno, je potrdila stari odbor tudi za tekoče leto.
Končno je pripomniti, da je na Brjah zadnji vinski pridelek že docela prodan. Dobi se tu samo še par sto hektolitrov starega vina, katero je lepo in dobro. Cena temu vinu je hI po 52 Kron.
„Goriško kmetijsko društvo" v Gorici - Korenjski trg v Atternsovi palači ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine
Modro galico najboljše kakovosti in sicer 98/9j odstotno kvintal po 58 K;
Amonijev sulfat z 20% dušca kvintal po 32 K;
Čilski solitar 1B/ie odstoten kvintal po 32 K;
Superfosfat z 12 in 14 odstotki v vodi raztopne fosforove kisline. Prvemu je cena 6 K 20, drugemu pa 7 K za kvintal;
Tomaževo žlindro z 19 odstotki citratno raztopne fosforove kisline po 6 K 30 kvintal;
DRUŠTVENE VESTI.
Gumijeve trakce za ceplenje trt v zeleno in sicer najboljše kakovosti kg po 28 in 32 K.
Žveplo in galično žveplo dospe v zalogo v kratkem.
Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi vse druge kmetijske potrebščine, kakor močna krmila, stroje, sol za živino, razne trtne škropilnice in žveplalnike, kletarske potrebščine, različna orala, brane i. t. d.
VABILO
k
ustanounemn občnemu zboru Jonjerejsftega drusfua",
ki se bo vršil
= v nedeljo 7. maja t 1. ob 2'/2 uri popoldne =
v ..Občinskem domu'' v Kobaridu-
DNEVNI RED :
1.	Pozdrav in nagovor predsednika „Gor. kmet. društva;
2.	Volitev predsednika in 5 odbornikov;
3.	Določitev visokosti letnin ;
4.	Določitev raznih pristojbin ;
5.	Določitev visokosti denarnih glob;
6.	Določitev društvenega glasila ;
7.	Važni predlogi glede povzdige konjereje"). V GORICI, dne 27. aprila 1911.
Za pripravljalni odbor: ,,Goriško kmetijsko društvo '.
Predsednik:
fl. Jakončič.
Tajnik :
I)ominko.
*) Pri tej točki dnevnega reda bo govoril zastopnik c. k. žrebčarske glavne postaje v Gradcu.