68
Negodna želja!
Ne veste, kaj želite, ki svetovate, prihodnjim našim poslanikam na Dunaj naročiti, se potegniti, de bi se naš slovenski jezik v šole in v kancelije vpeljal! — Prav in lepo je to želeti, pa je še prezgodaj. De se v šolah na deželi mladina le v domačim jeziku uri, je, vsaj na Krajnskim, od poglavarjev že zapovedano bilo; de bi se pa v velikih šolah po naših mestih in velikih tergih le samo naš domač jezik rabil, kakor na Laškim, Nemškim, Magjarskim i. t. d. njih, bi se reklo sebe preveč ukleniti; saj mi nismo le udje svojiga naroda, ampak tudi udje vsiga človeštva. — Še posebno prezgodaj pa je želeti, ga že v kancelije vpeljati, ker je še nebin (to je fantičik, ki še ne zna prav bajati (go-
voriti), ker ni še dolgo, kar ga je mati Evropa porodila, kteriga je tavžente let v svojim prostornim telesu varno nosila, de bi ga dobro ugodnila; rodila namreč ga je, ko so nam rajnki svitli cesar Franc na Ljubljanskim učelišu slovensko šolo vterdili in ko so naše drage kmetijske Novice na dan prišle. — Porojeni dečik sicer čversto raste in se dobro redi in veliko upanja obeta, če ga kaka bolezen ali druga nesreča ne zadene; de bi pa že zdaj vkancelijah sam kraljeval in gospodaril, je še premlad; je treba še nekoliko poterpeti, de odraste , se uzori in še bolje omika in olika in se dobro že pameti zave. Toraj pomislite in povejte nam kaj pri-pravnejšiga in za zdaj potrebnejšiga, kar hočemo svojim prihodnjim poslanikam na Dunaj naročiti, za nas govoriti. Lozice 4. malitravna 1848.          j. Podrebernicki.