Delovanje Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani v poslovnem letu 1931. 32. (Tajniško poročilo.) Zopet se nagiblje upravno leto h koncu in prihaja čas, da podamo račun o delu sekcije v dobi po zadnji banovinski skupščini. Dobro smo se zavedali lansko leto, ko smo prevzemali posle, ki ste nam jih poverili s polnim zaupanjem, težkega položaja in odgovornega dela. Vendar gledamo danes, ko stopamo pred vas, opolnomočene zastopnike učiteljskih društev, z mirnim srcem in samozavestjo na svoje delo. Težko in truda polno je bilo. Nikjer in nikoli nismo opustili nobencga trenutka in nobene prilike, da ne bi skušali izposlovati za celokupno članstvo čim več ugodnosti, nudili pa smo tudi polno moralrio podporo vsakemu poedincu, ki jo je potreboval in se je zatekel za zaščito na stanovsko organizacijo. Mirno lahko trdimo, da je vršila letos organizacija delo v načelnem in administrativnem pogledu v takem obsegu kot nikdar doslej. Verno sliko organizačne delavnosti, njenih prizadevanj, uspehov in neuspchov nudi tajniški opravilni zapisnik. Organizačni posli tekom zadnjih let neprestano naraščajo. Svoje delovanje je razpredla tako, da se'ga njen vpliv na vsa področja javnega življenja. Deloma v lanskem, deloma v letošnjem upravnem letu so se v našem okrilju na novo osnovali oziroma formirali odscki: odsek za šolski radio, časnikarski odsek, ekskurzijski odsek in gospodarski svet. pripravlja pa se še ustanovitev odseka za šolskg filme in diapozitive. To in pa težiki časi, v katerih živimo in čijih posledico čutijo danes vsi stanovi, zlasti pa velika neinformiranost članstva v pogledu poznanja svojih zakonskih pravic spričo neprestano se menjajočih in često nejasnih in nepopolnih zakonskih določb: prevedba, stanarine, napredovanja, materialne dajatve ter zaščita članstva v po gledu nameščanja in premeščanja, ki ga povzročajo največkrat neobjektivni in neodgovorni lokalni činitelji, nalagajo sekciji novega dela. Najtočneje se vidi naraslo delo v tajniškem opravilnem zapisniku, ki kaže nad 1300 številk več, kot jih jc izkazoval ob zaključku lanskcga upravnega leta Vse sklepe, sprejete na prvi banovinski skupščini v Ljubljani, je sekcija izvršila in jih predložila tudi Izvršnemu odboru. Ožje vodstvo sekcije je razmotrivalo na enajstih sestankih o splošnih in načelnih organizačnih zadevah in o ukrepih za dosego čim ugodnejšega gmotnega stanja za učiteljstvo. O vseh važnih zadevah je obveščala sekcija potom okrožnic vsa svoja sreska društva, pa tudi člane upravnega in nadzornega odbora, tako da je bila z vsemi svojimi edinicami in člani obeh odborov vedno v najožjem stiku. UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR. Upravni odbor je imel vsega pet sej, štiri od teh skupno z nadzornim odborom. Na sejah sta dajala predsednik in tajnik podrobna poročila o delu sekcije. Seje so razpravljale o načelnih stališčih stanovske organizacije in sklepale o smereh njenega dela v bodočnosti, o čemer smo sproti obveščali članstvo potom Učiteljskcga Tovariša. IZREDNO POSVETOVANJE DRUŠTVENIH PREDSEDNIKOV. Vodstvo sekcije je smatralo za potrebno radi važnosti načelnih zadev podrobno informirati predsednike sreskih društev o svojem delu, hotelo pa je zvedeti tudi za mnenje in težnje svojega članstva, zato je sklicalo 9. januarja izredno posvetovanje društvenih predsednikov, ki se je vršilo v Ljubljani. Na posvetovanju je podala sekcija obširno poročilo o svojem delu v dobi po banovinski skupščini. Predsedniki so zavzeli načelno stališče do vseh učiteljskih, šolskih in drugih javnih vprašanj, ki zadevajo naš stan. Točnejšo sliko o poteku izrednega posvetovanja društvenih predsednikov je dobilo članstvo v 23 štev. Učit. Tovariša. Vsi sklepi oz. stališča, osvojena na tem zborovanju, so izvedena. Na željo sres. društev je sekcija podvzela korake, da je bila vncšena v poslovnik JUU določba, na podlagi katere lahko prisostvujejo izrednemu posvetovanju predsednikov tudi drugi člani. REORGANIZACIJA. Najvažnejša notranja organizačna zadeva v dobi po skupščini je bila reorganizacija sreskih učiteljskih društev v smislu novih pravil JUU. Na svojih občnih zborih so sreska učiteljska društva poverjeništva UJU likvidirala in ustanovila so se nova društva sckcije JUU, ki so prevzela vso imovino likvidiranih društev. Sresko učiteljsko društvo v Marenbergu se je pri tem radi maloštevilnosti članstva in iz tega izhajajočega slabega gmotnega položaja združilo s sreskim učitelj- skim društvom za srez Dravograd. V enakem položaju je bilo Savinjsko sresko učiteljsko društvo JUU za Vranski sodni okraj, ki je zato po izvršeni likvidaciji pristopilo k sreskemu društvu v Celju. Ker sta bila med tem sreza Črnomelj in Metlika priklopljena Dravski banovini, je prešlo belokranjsko učiteljsko društvo zopet v območje naše sekcije. Sresko društvo poverjeništva UJU za Maribor levi in desni breg, ki je obstojalo iz dveh političnih in šolskih srezov, je izvedlo po izvršeni likvidaciji v smislu pravil delitev v sresko društvo Maribor desni in Maribor levi breg. Obe društvi sta po številu članstva dovolj močni, njuno delovanje pa je spričo manjšega teritorijalnega obsega olajšano. Danes šteje sekcija 33 sreska društva Sresko učiteljsko društvo II >O__ Brežiško  Celjski (Vranski) . . . . Crnomelj — Metlika . . . Dravograjsko (Marenberg). Gornjegrajsko  Kamniško  Kočevsko . . . ¦ . Konjiško  Kozjansko  Kranjsko  Krško  Laško  Litijsko  Dolnjelendavsko . Ljubljana — mesto Ljubljana - okol. - vzhod. del Ljubljana - okol. - zahod. del Liutomersko  Logaško  Maribor — mesto .... Maribor — desni breg . Maribor — levi breg . . . Murskosoboško . . Novomeško  Ormoško  Ptujsko  Radovljiško  Slovenjebistriško . Svetolenartsko  Slovenjgraško  Smarsko — rogaško . . . Šoštanjsko  Žužemberško  Oro >U_* 115 31 63 80 47 111 104 70 48 128 148 121 110 91 187 112 132 110 102 111 |l38 ' 92 84 63 132 113 62 57 41 79 52 31 II. 107 202 46 85 43 124 132 68 49 125 148 128 124 58 187 111 133 113 108 77 101 87 116 89 63 151 116 61 42 44 77 54 32 + 171 14 19 2965 322s |356| 93 Sresko učiteljsko društvo Brežiško .... Celjski (Vranski) . Črnomelj-Metlika. Dr.vograd-Marenberg. Gornjegrajsko . . Kamniško . . . Kočevsko . . . Konjiško .... Kozjansko . . . Kranjsko. . . . Krško  Laško  Litijsko .... Dolnjelendavsko . Ljubljana mesto . Ljubljana-okol. vzh. d Ljubljana-okol zah. d Ljutomersko Logaško .... Maribor-mesto Maribor-desni breg Maribor-levi breg Murskosoboško . Novomeško. . . Ormoško . . . Ptujsko .... Radovljiško . . . Slovenjebistriško . Svetolenartsko §lovenjgraško . Smarsko-rogaško. Soštanjsko . . . Žužemberško . . ,1 107 202 46 85 43 124 132 6- 49 125 148 128 124 85 187 111 133 113 108 77 101 87 116 89 63 151 116 61 42 44 77 54 32 i*- o • N 3 83 4 Drustvo ni pos). podatkDruitvo ni posl. podatkOpomba Društvo ii poslalo podatkov Društvo ni posl. podatkDruitvo ni posl. podatk|3228J69*3!l3l|ll2 Tabela II. kaže, da šest sreskih društev ni poslalo podatkov, zato je slika o številu društvenih zborovanj, predavanj in o procentualni udeležbi na zborovanjih nepopolna. Ostalih 27 društev je imelo na 131 zborovanjih 112 predavanj in to pedagoških, znanstvenih in gospodarskih. Iz tega razberemo, da skrbijo društva v polni meri za izpopolnitev izobrazbe svojega članstva. Iz tabele je razvidno, da nekatera društva niso imela toliko predavanj kot zborovanj. Poudariti moramo, da mora imeti vsako društvo na vsakem celodnevnem zborovanju tudi pedagoško predavanje, kcr se sicer izpostavljamo nevarnosti, da izgubimo ugodnost prostega dne za društvena zborovanja Povprečna udcležba na zborovanjih je znašala 69*3% Pri ndkaterih društvih je odstotek udeležbe zelo visok, kar izpričuje veliko zavednost članov in njihovo potrebo sodelovati pri reševanju važnih stanovskih vprašanj. Med člani je še vedno mnogo takih, ki sploh ne prihajajo na zborovanje in to kljub prizadevanju društvenih predsednikov in odborov in kljub sklepom društvenih zborovanj. Treba bo iskati tudi v bodoče načina, kako bi pritegnili vse člane k aktivnemu delu v društvih, zakaj le tako članstvo je organizaciji v oporo in predstaVlja njeno moralno silo. DOPISOVANJE MED ČLANSTVOM IN SEKCIJO se ima vršiti po svoječasnem sklepu širjega sosveta in pokrajinske skupščine iz leta 1930. preko sres. učit. društev. Mnogo članov tega kljub številnim apelom od strani društvenih predsednikov in osebnim opOminom še vedno ne upošteva in se obrača s prošnjami za pojasnila in intervencije direktno na sekcijo ali pa celo osebno na njenega predsednika ali kakega drugega člana eksekutive. Zato prosimo vse predsednike in delegate sres. učiteljskih društev, naj navajajo članstvo, da sc obrača na sekcijo le po svojih društvih. Pri stalno naraščajočem delu mora stremeti članstvo za tem, da organizaciji delo olajšuje. Zaradi obilice osebnih zadev, :ki so dostikrat jako malenkostnega značaja, ne sme biti načelno delo, ki ga vrši sekcija v korist vsega stanu, v ničemer ovirano in ogrožano Mnogo dopisov, ki jih prejmemo, je takega značaja, da bi jih rešilo lahko sresko društvo v lastnem delokrogu. Le take dopise v personalnih zadevah članstva, ki jih ne morejo sama rešiti, naj pošiljajo sreska'društva sekciji v nadaljni postopek. Le ako se vrši dopisovanje dosledno potom srcskih društev, so slednja točno informirana o delu organizacije in morejo v bodoče reševati podobne primere sama. NEORGANIZIRANO UČITELJSTVO. Sekcija je pozvala sreska učiteljska društva, naj sestavijo spisek neorganiziranega učiteljstva svojega teritorija in naj pošljejo v svrho evidence prepis tudi njej. Od 33 društev se jih je odzvalo le 7, ki izkazujejo 59 neorganiziranih učiteljev. Točna evidenca nečlanov je organizaciji potrebna posebno za primere, kadar se neorganiziranci obračajo v potrebi nanjo. Na podlagi teh seznamov bo mogoče ugotoviti tudi vzroke nevčlanjenja. POŠTNINSKA PROSTOST. Ukrenili smo potrebno, da dosežemo priznanje poštninske prostosti v dopisovanju z državnimi uradi in oblastmi, ki se je poslužujejo že vse sekcije v državi, dočim jo nam direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani osporava. Obrnili smo se preko Izvršnega odbora direktno na ministrstvo. Zadeva še vedno ni rešena. GOSPODINJSKI TEČAJ V MALI LOKI. V ta ^tečaj, ki ga je priredila kr. banska uprava, je bilo sprejetih 20 učiteljic, 27 pa jc bilo radi pomanjkanja prostora odklonjenih. Teden dni po otvoritvi je bila sprejeta v tečaj, ki je bil prirejen izključno za učiteljice, neučiteljica, ki za sprejem ni imela potrebne kvalifikacije. Ta primer je zadel ob načelno stališče organizacije, bil pa je nasproten tudi razpisu, zato je pokrenila sekcija na merodajnih mestih, čim je imela v rokah verodostojne podatke, da prepreči v bodoče slične primere. STIKI Z NARODNIMI PREDSTAVNIKI. V svrho urejevanja šolskih in starrovskih zadev, ki pridejo v poštev v skupščini in izven nje, posebno pa glede perečega vprašanja osebnih intervencij v personalnih vprašanjih učiteljstva, je poslala sckcija obema slov. ministroma, vsem slov. senatorjem in poslancem pismeno predstavko, v kateri predlaga, naj bi se prosvetni referat opredelil na gotove poslance, s katerimi bi bila sekcija v stiku. O uspehih še ne rnoremo poročati Vsi narodni predstavniki Dravske banovine prejemajo naše stanovske liste, iz katerih se lahko razvidijo naše težnje in stremljenja. IZVENŠOLSKO DELO. Na merodajnih mestih smo ponovno predočevali, naj se pri učiteljevi oceni upošteva predvsem delo v šoli in izvenšolsko delo šele v drugi vrsti. Druga naša zahteva je bila, da se učiteljstvo ne sili k izvenšolskemu delu, za katero ni usposobljeno, marveč naj se mu da možnost svobodne izbere izvenšolskega udejstvovanja. POENOSTAVLJENJE ŠOL. ADMINISTRACIJE. Napravili smo korake za dosego poenostavljenja šolsko-upravnega poslovanja V to svrho smo predlagali sklicanje seje banov. šol. sveta, kjer naj bi se rešilo to vprašanje. STALNOST UCITELJSTVA. Obnovitev stalnosti učiteljstva je nujno potrebna, to čutimo vsak dan jasneje. Sekcija jc izncsla to zahtevo na seji gl. odbora, kjer je bila soglasno sprejeta in prcdložena ministrstvu prosvete. Prav tako smo obvestili ministrstvo, naj se pri nameščanju upoštevajo neporočene učiteljice v enaki meri kot poročene. ZNIŽANJE STANARIN. V decembru pret. 1. je dalo Udruženje jugosl. železničarjev pobudo za skupen nastop vseh organizacij javnih nameščencev za znižanje stanovanjskih najemnin, radi katerih jc danes uradniški sloj zlasti v mestih in trgih naravnost v nevzdržnem položaju. Ker trpi pod težo pretiranih najemnin tudi velik del učiteljstva v mestih in trgih, je smatrala sekcija, da je dolžnost organizacije kot predstavnice vsega stanu, se odzvati vabilu in sodelovati v vprašanju znižanja stanovanjskih najemnin z isto aktivnostjo, kakor se je borila proti uredbi o ocenjevanju naturalnih stanovanj, ki je zadevala največ učiteljstvo na deželi. Skupno z ostalimi organizacijami javnih nameščencev je priredila v Ljubljani dva protcstna shoda in organizirala tudi drugod enako akcijo. Stroški akcije za znižanje najemnin so se sorazmerno porazdelili na vse sodelujoče organizacije in je padel del tudi na nas. O tem so bila obveščena sreska društva z okrožnico štev. 1432, v kateri je zaprosila sekcija tudi za odobritev teh izdatkov. Stalen odbor, sestavljen iz zastopnikov organizacij javnih nameščencev, deluje neprestano na tem, da bo višina najemnin z zakonom regulirana. ZAŠČITA ČLANSTVA. Najtežje delo, ki ga vrši sekcija, je zaščita, katere je potrebno članstvo ob najrazličnejših prilikah in ki jemlje mnogo časa in energije. Največ je zaščitnih primerov radi premestitev, ki se izvrše radi vmešavanja neodgovornih krajevnih faktorjev v učiteljska personalna vprašanja. To je najžalostnejše poglavje našega stanu v sedanji dobi, zato mu posveča organizacija vso skrb in pažnjo Take premestitve nas zadevajo gmotno in moralno. Učitelj je danes najbolj eksponiran faktor, naložene so mu najrazličnejše težke dolžnosti, ob njem pa se spodtikajo vsi mogoči činitelji. Sekcija se je za vse slučaje, ki očitujejo krivico in zlorabo, zavzela z vso odločnostjo. Izvršila je Donovne osebne intervencije na ban. upravi, v slučaju potrebe je intcrvenirala osebno ali preko I. O. direktno pri ministrstvu. Pri težjih slučajih se je posluževala tudi drugih zvez in stikov. V mnogih primerih je uspela, dostikrat pa se je obrnil prizadeti na sekcijo prepozno in nam ni bilo mogoče krivice več preprečiti. Slejkoprej stoji sekcija na stališču, da se izvršijo take premestitve le na osnovi disciplinskega postopka in dokazane krivde. V primere, za katere teče disciplinski postopek, se načeloma ne vtika. Sres. učit. društvom je razposlala sekcija obrazce za zaščito članstva, ki jih je naknadno še izpopolnila, ker so bili prvotni nepopolni. Novi so sestavljeni tako, da ima sekcija v kratkem pred seboj popolen pregled zasčitnega primera in vse podatke, ki jih potrebuje za obrambo. NATURALNE DAJATVE. Ministrstvo financ je osporovalo vse določbe specialnih zakonov, ki se tičejo naturalnih dajatev in stanovanj, češ da je vse to ukinil § 29. novega uradniškega zakona in imajo pravico do naturalnih dajatev samo oni uradniki, ki in kolikor jim to določa uredba o naturalnih dajatvah, izdana na podlagi § 29. urad. zakona. Sekcija je poslala na merodajna mesta spomenico, v kateri stavi predlog, da se priznajo učiteljstvu naturalne dajatve glede kuriva, razsvetljave itd. v isti izmeri, kakor ostalim strokam drž. uradnikov, ki uživajo to ugodnost po specialnih zakonih. Ministrstvo prosvete je izdalo na osnovi zbranih podatkov predlog, da se izpopolni gornja uredba tudi za resor min. prosvete. NATURALNA STANOVANJA IN STANARINE. Vso pažnjo je posvečala sekcija stanovanjskemu vprašanju učiteljstva. Največje zlo septemberske uredbe je bilo baš v tem, ker je izključevala vsako precenitev vrednosti uživanega stanovanja. Vse prizadevanje sekcije, ki je s pomočjo I. O. stremela za tem, da se pri učiteljstvu določila uredbe ne izvajajo, ker veljajo zanj določbe zakona o narodnih šolah, je bilo dolgo časa zaman. Skušala je doseči zato do končne rešitve tega vprašanja vsaj začasno omiljenje uredbe v tem smislu, da uživajo šol. upravitclji kot oskrbniki in varuhi šol. poslopja brezplačno uradno stanovanje, druga naturalna stanovanja učiteljstva pa naj se precenijo po uporabnosti, vendar naj sc pri tem sprejmc načelo, da za naturalno stanovanje odtegnjeni znesek v nobenem primeru ne sme prekoračiti višine občinske stanarine. Iz tega vzroka in ker so bile prvotne na.povedi v mnogih primerih napačne, je pokrcnila, da je izdala banska uprava odlok, naj izvrši učiteljstvo korekture svojih prvotnih napovedi, v opombi obrazca pa navede vse eventualne ncdostatke uživanega stanovanja, da bi bil ob eventualnem uveljavljenju nove uredbe ves material že zbran in bi učitcljstvu na finančni efekt rešitve ne bilo treba predolgo čakati. Pri vsem tem pa sekcija ni izpustila iz vida proste uporabe stanovanja in je uporabila vsako priložnost. da je opozorila merodajne faktorje na določbe zakona o nar. šolah, in na iz njih izhajajoče pravice učiteljstva. Posledica tega dela, pri katerem je našla sekcija pri I. O. polno razumevanje, je bil člen 62. fin. zakona, po katerem se stanarina za nat. stanovanja, ki pripadajo po spec. zakonu, ne odbija in pa ukinitev 2. odst. 29. člena urad. zakona, po katerem se je odbijala stanarina samoupravnih teles. Ta rešitev bolečega vprašanja učiteljske stanarine je gotovo najugodnejša od vseh, ki jih je moglo članstvo pričakovati od svoje organizacije. DELO ZA OLAJŠANJE POLOŽAJA DRUŽ. OČETOM (MATERAM). Sekcija je skladno z načelnim stališčem, ki ga je objavila članstvu v okrožnici št. 333 in z ozirom na osvojeno načelo izrednega posvetovanja društvenih predsednikov z dne 9. jan. t. 1. opozorila oblast, naj se ozira pri nameščanjih v mestih in njihovi neposredni bližini prvenstveno na družinske očete (matere), da jim bo na ta način dana možnost šolanja otrok. V to svrho jc razposlala na sreška društva potreben obrazec, ki se ga je poslužilo nad 60 tovarišev in tovarišic. 'Iz materiala, ki so ga poslala sres. društva, je razvidno, da žive posamezni tovariši(-ce) v naravnost obupnih razmerah. Zbrane podatke smo predložili banski upravi, da jih pri nameščanjih uvažuje. UČNI NACRTI. Predvidena je že na jesen izdelava učnih načrtov za osnovne in višje narodne šole. Izdelan bo za osemletno šol. dobo. Ker je bila pri nas že doslej uvedena osemletna šol. obveznost, je učiteljstvo Dravske banovine na načrtih najbolj zainteresirano. Dosedanji učni načrti niso ustrezali našim razmeram, zato smo se ponovno bavili s tem vprašanjem in pTišli do zaključka, da je nujno potrebno sestaviti našim razmeram odgovarjajoč učni načrt za vse kategorije narodnih šol od enodo osemrazrednice. Ker je sedaj prilika za to najbolj ugodna in nam ne more biti vseeno, kakšen bo osnutek novega učnega načrta, ki bo prišel v končno redakcijo, je osnovala sekcija iz strokovnjakov-praktikov seštavljeno anketo, ki dela na sestavi učnega načrta. Ves elaborat je že zbran in ga urejuje si-daj ožji odbor, preden pride v plehumu v končen pretres. Banska uprava je v to svrho nakazala podporo v znesku 3500 Din, tako da učni načrti ne bodo obremenjevali organizačncga proračuna prav nič. V tem pogledu je uspelo naziranje sekcije, da se ima osnovna in višja narodna šola organizirati po šol. letih in ne po razredih ter je ministrstvo že izdalo zadevno tojmačenje. S tem so se zaščitile posebno nižje organizirane šole na deželi. NAPREDOVANJA. Učiteljska napredovanja se dclgo niso ganila. Slednjič smo na osnovi ponovnih intervencij dosegli, da se je izpremenil odlok ministrstva in je bilo možno banski upravi poslati prošnje v Beograd. Rešujejo se tako, da pridejo pri napredovanju predvsem v poštev oni tovariši(-ce), ki jih je zatekel novi uradniški zakon tik pred napredovanjem po določbah zakona iz 1. 1923., t. j. taki z 8, 14, in 20 služb. leti. Šele potem napredujejo drugi in se upošteva tudi pri teh predvsem službena starost, tako da je vsako zapostavljanje izključeno. Tudi za peto grupo se bvršujejo napredovanja onih, ki imajo za to iz,polnjene pogoje. Ker so ta imenovanja ukazna, zadeva počasi napreduje. V peto grupo postavljenim se odmerja in nakazuje pokojnina takoj po V. grupi. torej jim ni treba čakati 13 mesecev, kot bi to morali, ako bi ostali v aktivni službi. Organizacija dela na to, da bi učiteljstvo z odlično in prav dobro kvalifikacijo napredovalo v V. grupo po končanem 301etnem službovanju in to ne glede na starost. UČITELJSTVO V SRESKIH PISARNAH. Na osnovi § 23. novega fin. zakona morajo vsi sres. šol. nadzornikom v pomoč dodeljeni učitelji, ki vršijo v sreskih prosvetnih referatih administrativne posle, prositi za premestitev na šole. Zavedajoč se težkih posledic, ]ki bi jih rodilo strogo izvajanje cit. člena, dela sekcija na to, da ostanejo ti učitelji na dosedanjih mestih. REDUKCIJA RAZREDOV. Svoj čas se je mnogo govorilo o redukciji šol, razredov in učiteljstva. Nekatera sres. društva so tudi zahtevala od sekcije zadevnih pojasnil. Prišel pa je nov proračun in ostalo je vse pri starcm. V zadnjih dneh so prejela sreska načclstva odlok ministrstva prosvete glede ukinitvc razredov, ki nimajo po čl. 51. zakona o narodnih šolah doseženega števila otrok. Bescdilo odloka in naše tolmačenje smo objavili v 43. štev. U. T. Sekcija bo skušala doseči, da se pri izvajanju te odredbe min. prosvete upoštevajo predmetna določila zakona o narodnih šolah in zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Nepravilno tolmačenje in izvajanje gornje ministrske odredbe bi bik> proti interesom našega šolstva in bi nasprotovalo tudi zakonsko utrjenim določbam. PLAČEVANJE ŠOLNINE NA SREDNJIH ŠOLAH. Novi finančni zakon določa plačevanje šolnine za vse učence srednjih šol. V veljavo stopi ta določba v začetku novega šol. leta 1932./33. Šolnina se bo odmerjala po višini neposrednih davkov. Ker jc na vprašanju pnzadet velik del učiteljstva, je sekcija intervenirala pri I. O., ki je naslovil na min. financ pismeno predstavko za olajšanje določb glede plačevanja šolnine drž. uradnikom. Predstavka je vsebovala predlog, naj se oproste plačevanja šolnine od incl. V. skupine navzdol vsi drž. uradniki, čijih otroci se šolajo izven njihovega službenega kraja. Absolutno* oprostitev plačevanja šolnine bi ne bilo moči doseči, zato sc je postavila organizacija na stališče, da so uradništvu v mestih življenjski pogoji že s t.em močno olajšani, ker mu ni treba posebej plačevati hrano in stanovanje za šolanje otrok. Zadeva ni uspela, vendar je ne bomo opustili in bomo delali tudi v bodoče za doscgo gornjega smotra. NAKUP PARCELE NA OMIŠLJU. Sekcija je pokrenila akcijo za nakup parcele v Omišlju v izmeri 2000 m2. Na tem svetu, ki leži tik ob morju, naj bi se postavilo obmorsko okrevališče za učiteljstvo JUU — sekcije za Dravsko banovino. Učiteljska tiskarna bo darovala potrebno kupnino. REDUKCIJA URADNIŠKIH PREJEMKOV je bila težak udarec, ki ga jc najbolj občutilo učiteljstvo na deželi, ker se je izvršila po draginjskih razredih tako, da so bili odtegljaji za uradništvo na deželi vcčji kakor za ono v mestih. Prvotno smo bili obveščeni, da bodo znižali uradniške prejemke od 5 do 11 %, po izvršenem okrnjenju pa se je pokazalo, da je izgubilo učiteljstvo na deželi tudi do 20 in več odstotkov. Da bi obvarovala svoje članstvo, ki živi večinoma na deželi, pred težkim materialnim in moralnim udarcem, se je obrnila sekcija s tehtnimi argumenti, ki govore proti gornji diferenciaciji, na oba naša ministra in na vse slovenske narodne poslance in scnatorje s prošnjo, naj nastopijo protl izvedbi diferenciacije odtegljajev po draginjskih razredih, ker je že sama razlika drag. razredov težka in ni pravično, da bi se razlika v prejemkih z večjimi odtegljaji pri podeželskem uradništvu še povečala. Ob tej priliki je nastopila sekcija tudi za ukinitev draginjskih razredov. SLUŽBENI PODATKI O IZVENŠOLSKEM DELU UČITELJSTVA dajejo oblasti jasno sliko o intenzivnosti izvenik>lskega udejstvovanja našcga stanu in o velikem poslanstvu, ki ga vrši učiteljstvo med, narodom na vseh področjih javnega življenja? kulturnem, gospodarskem, socialnem in športnem. Obenem pa so ti podatki vsak časj. na razpolago tudi organizaciji, kadar jih potrebuje v zaščito svojega članstva. Zaradi zbiranja potrdil, ki jih je moral vsak poedinec predložiti upraviteljstvu v svrho dokaza verodostojnosti podatkov o izvenšolskem delu, učiteljstvo ponekod akciji ni bilo naklonjeno. Da bi mu ne bilo treba zbirati dokazil o svojetn delu izven šole, je sekcija pokrenila, da je izdala banska uprava k prvotnemu odloku dopolnilo, s katerim odreja, da zadostujc, ako ovcrovijo vpise o službenjh podatkih učiteljstvu šol. upravitclji, tem pa šol. nadzorniki. Vsekakor se na podlagi teh podatkov ne bo mogel več dogoditi slučaj, kakršen je bil leta 1931. v banskem svetu. UČITELJI KONTRAKTUALCI. Vprašanju kontraktualnih učiteljev je posvečala sekcija vso svojo skrb. kar ji je povzročilo mnogo dela. Nešteto vlog smo odposlali za urcditev te zadeve, še več pa je bilo izvršenih osebnih intervencij. Danes je končno to vprašanje skoraj rešeno. Sreska društva smo obvestili o rešitvi vprašanja kontraktualcev z dvema okrožnicama. SRES. UČITELJSKE KONFERENCE. Bile so sklicane letos prvič po letu 1929. Udeležba je na osnovi člena 147. zak. o nar. šolah obvezna in sicer brez pravice na potne stroške in dnevnice. Radi težkega gmotnega položaja učiteljstva, ki se jc po zadnjem znižanju službenih prejemkov še poslabšal. jc napcla sekcija vse sile, da se letos odgodijo in prelože na poznejši čas. Prošnja banske uprave, ki jo je na našo pismeno predstavko odposlala ministrstvu za odgoditev sej sres. učit. svetov, je bila zavrnjena. Sekcija je zato potom JUU v Beogradu poslala obširno vlogo.. na rpinistrstvo prosvete in dosegla, da se imajo vršiti sres. učit. konference o priliki zborovanj sres. učit. društev. Sreska društva smo o tem obvestili in jim poslali obenem tudi druge potrebne podatke. Naše delo je stremelo samo za tem, da bi učiteljstvu za uradne konference ne bilo treba trositi denarja. SKJ IN UCITELJSTVO. Razmerje med organizacijo in SK.J, osobito glede načelnega stališča, ki mora veljati pri namestitvah in premestitvah iz sok. razlogov, je pojasnila sckcija svojemu članstvu z okrožnico štev. 523. Skrbela je, da so bili zaščitcni interesi šole in učiteljstva tudi v tem pogledu. Z vso intenzivnostjo je delala na to, da se učiteljstvo odtegnc vplivu jačjih lajiških osebnosti, ki se na deželi potom sokolskih društev vmešavajo v učiteljskc namestitve in premestitve. Da obvaruje učiteljstvo tega vmešavanja, je sporočila svojc načelno stališče tudi Savezu SKJ in banski upravi, informirala pa je o tem tudi I. O. Da bi preprečil dogodke pretcklega leta, je razposlal Savcz SKJ 3. 2. 1932 sakolskim župam radi želja sokolskih društev glede premestitev učiteljevSokolov okrožnico, v katcri navaja smcrnice, po katerih se imajo ravnati sok. župe in društva pri svojih predlogih. Okrožnica navaja, da se mora izvršiti ta akcija brez vsakega razburjenja učiteljstva. Predlogi ne smejo upoštevati nobene maščevalnosti. Akcijo so imele izvršitl sokolske župe dogovorno s pristojnimi sreskimi šol. nadzorniki in z učiteljsko organizacijo, a sporazumno s prizadetimi učnimi osebami. To okrožnico pa je neka sok. župa povsem samovoljno prekrojila v obliko, ki jo moramo brezpogojno odklanjati. Sekcija je takoj nastopila proti okrožnici in sporočila svoje stališče banski upravi, Savezu SKJ in I. O. O vsem je obvestila tudi sres. učit. društva. Na osnovi gornjih določb savezne okrožnice se je obrnila sekcija do sreskih društev z vprašanjerh, v koliko so župe z njimi sodelovale. S tem jc sekcija hotela obvarovati članstvo pred eventualno škodo. POSLOVNIK JUU je izšel in je bil v celoti objavljcn v Narodni Prosveti. Iz zgolj tehničnih ozirov ga doslej nismo mogli priobčiti v Učit. Tovarišu. Glasom sklepa upravnega odbora ga bo izdala sekcija obenem z izpremenjenimi pravili JUU in ga bo razposlala svojim društvom. MONOPOL ŠOL. ZVEZKOV  ni. prišel nepričakovano. Obetali so natn ga že več let. Sekcija je storila vse potrebno, da se ukine, ker smatra, da ni v prospeh našega šolstva. To stališče bo zavzemala in zagovarjala tudi v bodoče iz povsem načelnih učnih in šolskih ozirov. NADZORNIŠKO VPRAŠANJE. Imenovanja preglednikov smatra sekcija za kvarno šolstvu v moralnem in stvarnem pogledu. Zato je stremela, da se nadzorniško vprašanje definitivno reši. Pri tem je zastopala stališče, naj se ozira pri sestavi liste za nadzornike predvsem na kvalifikacijo, ki usposablja kandidate za tako važno mesto in je od zmožnih izbrati najzmožnejše. Razpored nadzornikov, ki morajo biti teoretično in praktično na višku, naj se izvrši z ozirom na stvarne potrebe. V izbero nadzorniških oseb se sekcija ne spušča, ker smatra, da je to zadeva prosvetne uprave, v čije dolžnosti in pravice se ne vmešava. Glede nadzorniških oseb je zahtevala le: kvalifikacijo po zakonu, službeno in strokovno nepporečnost, korektnost, pravičnost in objektivnost. Povsem samoumevna je zahtcva, da morajo biti kandidati spričo prosvetnega dela učit. organizacije, pri čemer so neobhodno potrebni dobri odnošaji med njo in šol. oblastmi, tudi člani udruženja. Oporekala pa je imcnovanju nekaterih preglednikov, ki po mnenju sekcije niso v skladu z načeinimi pogledi sekcije. RAZPISI UČITELJSKIH MEST. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je delo ob kumulativnem letnem razpisu tako obsežno in komplicirano, da je potreben material skoraj nemogoče rešiti tako, da bi bilo s početkom šol. leta učiteljstvo na svojih mestih. Zato nastanejo v začetku vsakega leta velike težave. Nekatere šole imajo preveč učiteljstva, drugod pa ga zopet primanjkuje. Radi tega stanja je otežkočeno redno delo v razredu, trpi pa pod tem tudi učiteljstvo, ki pričakuje nove razporeditve in ki v začetku šolskega leta še vedno ne ve, ali bo in kam bo premeščeno. Ko se izvrši to, je treba popolniti še mesta, ki so se izpraznila s premestitvami. V izogib tem neprilikam, ki težijo šolo in učiteljstvo, je pokrenila sekcija akcijo, da se posamezna prazna mesta sproti med letom razpisujejo in se med letom tudi oddajajo. imenovanc učne moči pa jih zasedejo šele tekom počitnic. S tem upamo doseči tudi to, da se bodo razpisavala v bodoče vsa prazna mesta in se ne bodo zasedala z dodelitvami. Enako je opozorila narodne poslance na potrebo revizije določb o nameščanju v zakonu o narodnih šolah. DRUGE AKTUALNE ZADEVE. Prizadevanje sekcije, da bi dosegla za učiteljstvo priznanje polovične voznc ugodnosti na državnih poštnih avtobusih, ni rodilo uspeha. Na merodajnih mestih smo intervenirali za ukinitev odloka, na osnovi katerega sme vlagati učiteljstvo tožbe v primerih, ko išče zadoščenja radi klevete in žalitve, šele po predhodnem pristanku ministrstva. Zadeva je še v teku. Sekcija si je prizadevala tudi, da se razpišejo počitniški učiteljski tečaji pravočasno, da je možno vsakomur odločiti se brez naglice za tečaj tistega področja, na katerem se želi udejstvovati. Pri sprejemu v tečaje naj se ozira predvsem na prosilce, ki so bili že enkrat ali celo večkrat odklonjeni. Finančni zakon za 1. 1932./33. je z določbo § 24. ukinil § 34. zakona o učiteljiščih, ki je dopuščal absolventom mešč. šol vstop na učiteljišča. S tem je bilo mnogo naših tovarišev težko prizadetih in obračali so se na organizacijo za pomoč. Sekcija dela na to, da se gornja določba fin. zakona ukine ali pa vsaj omili. Sekcija opira to svojo zahtevo tudi iz drugih tehtnih razlogov. Poleg navedenega je vršila sekcija še mnogo drugega podrobnega dela. Reševala je najrazličnejšu zadeve, v katerih se je obračalo članstvo nanjo. Poslovala je hitro in točno in je skušala ugoditi v vseh upravičenih primerih. ORGANIZAČNO GLASILO. »Učitcljski Tovariš« jc pazno spremljal delo v organizaciji in podpiral njeno strcmljenje ter zastavil ob vsaki priliki in potrebi besedo v prilog stanu in šoli. Po sklepu lanske skupščine je ostalo stanovsko glasilo, ki izhaja že 72. leto, tudi v pretckli poslovni dobi tednik. Kakor prejšnja leta, predlagajo nekateri tudi letos, naj izhaja »Učiteljski Tovariš« le trikrat v mesecu in to iz razloga štednje. Začeti s štednjo baš pri stanovskem glasilu, ki se že skoraj % stoletja bori za nas in brani naše stanovske in šolske interese, ne da bi bili prej omejili druge, izvenorganizačne izdatke, je stvar, ki jo mora vsak zaveden učitelj dobro premisliti Naše stremljenje bi moralo biti baš nasprotno. »Učiteljskemu Tovarišu« je treba podpore, pa mnogo dobrih sodelavcev. Kritika sama ne pomaga dosti, če kritiki ne pokažejo boljše poti. »Prosveta«, priloga »Učiteljskemu Tovarišu«, je prinašala aktualne razprave in navodila za prosvetno delo med narodom. Treba je to našo revijo še spopolniti, da bo zanesljiv kažipot učitelju — prosvetnemu delavcu. PEDAGOŠKO GLASILO »POPOTNIK«. Za duhovno preorientacijo učiteljstva in za njegovo nadaljnjo izobrazbo je poleg strokovnih knjig in učiteljskih dclovnih zajednic pedagoški časopis tisto sredstvo, ki omogoča učiteljstvu globlje prodiranje v nove probleme in s tem šolsko obnovo na široki podlagi. Priznati je treba, da je to nad vse razveseljiv pojav, da učiteljstvo vzdržuje svoj vodilni pedagoški list iz lastne moči. To daje našemu učiteljstvu najlepše izpričevalo, saj je s tem v dejanju dokazalo, da je zanj možnost take nadaljnje izobrazbe največjega pomena. Šolska reforma dviga namreč učiteljstvo tudi socialno, kar znači, da se bodo v doglednem času izpolnile tudi njegove idejne in materialne zahteve. Naš »Popotnik«, ki mu nihče ne more odrekati stroge stvarnosti, skuša na trdni podlagi prejšnjih let graditi dalje, daje pa tudi pobude in kaže nova pota in tako hoče tudi v bodoče biti trdna vez med šolskimi reformatorji v mestu in na deželi, med teoretiki in praktiki. Tudi v preteklem letu je »Popotnik« služil pedagoški teoriji in praksi. Treba je natnreč, da teorija povzroči v najboljšem delu našega učiteljstva ono čudovito notranjo izpremembp ali preoricntacijo, po ka'teri »beseda« postane »meso«. Za šolsko prakso, zlasti pa za pravilno izvajanje šolskih »poizkusov« je neprestana izmenjava misli in izkustev med teoretikom in šolskim praktikom neobhodno potrebna, zakaj s tem se zvišuje vrednost dela obeh. Izmed važnejših problemov je »Popotnik« v preteklem letu podčrtal zlasti dva in sicer: 1. pedagoško poizkusno delo v poizkusnih razredih in šolab, ki ga je označil kot prvi korak do resnične šolske reforme; 2 individualno psihologijo, da se je naše učiteljstvo lahko seznanilo vsaj z njenimi osnovnimi pojmi in da je spoznalo njen pomen za vzgojno in učno prakso. Pregled vsebine zadnjega letnika pa nam tudi kaže živahno prizadevanje slovenskega učiteljstva za reformo naše šole. Zlasti je treba podčrtati činjenico, da članke večinoma pišejo učitelji(-ce) in da črpajo pobude za nje predvsem iz svojega šolskega dela. To je po našem mnenju prava pot do obnove našega šolstva, pri čemer naj bi našemu »Popotniku« tudi v bodoče pripadala vodilna vloga. Kot sotrudnik pa nam je dobrodošel vsakdo, ki se zaveda važnosti in globine problemov, ki so v zvezi s težkimi nalogami učiteljskega poklica. Obetajo se nam novi učni načrti. Vsi si jih želimo radi novega vzgojnega duha. Ako jih kmalu dobimo, bo prihodnji letnik našega časopisa zavzel do njih svoje stališče in si bo predvsem prizadeval, da čim več pripomore do tega, da se učiteljstvo čimprej uvede z izpodbudnimi praktičnimi učnimi posnetki v duha teh učnih načrtov. Izhajajoč od praktičnega šolskega dela se bodo v bodoče obravnavala tudi najbolj pereča vprašanja podeželske šole ter določile smernice za reševanje najnujnejših tozadevnib problemov. Podeželskemu učitelju pripada važna naloga, da prilagodi šolsko obnovo pogojem in potrebam podeželja, da tukaj vrši produktivno delo, četudi morajo biti osnovne ideje šolske reforme za mesto in deželo iste. Tudi potrcbe in želje našega učiteljskega naraščaja bo naš list v prihodnjem letniku v večji meri upošteval nego doslej, ker nas močni dotok mladih sil v zadnjih letih v to obvezuje. Sploh pa hoče »Popotnik« delati na to, da se vsa reformna prizadevanja v našem šolstvu izvrše po dobro zasnovanem programu in da se šolska reforma izvede tudi pri nas v duhu pedagoških idej, ki so sodobne v kulturnem svetu. To zahtevo opravičuje napredek pedagoške vede, interes za otroka kakor tudi duh nove dobe in blaginje naše države Ali pri vsem tem, da je šolska reforma mednarodna, mora imeti obeležje naroda, ki jo izvaja. Zato bo tudi »Popotnik« skrbel predvsem za to, da bo nova šola pri nas dobila naš narodni pečat! CENTRALNA ORGANIZACIJA. Glavna skupščina se je vršila 23., 24. in 25. avgusta 1931 v Beogradu. Potekla je mirno in popolnoma v redu. Brezplodne borbe zaradi reorganizacije udruženja je presekal § 76. urad. zakona z dne 31. marca 1931. Likvidacija poverjeništev se je izvršila povsod v najlepšcm redu. Reorganizirano Jugoslovensko učiteljsko udruženje je stopilo v novo dobo dela za dobrobit učit stanu, šole, na- rodne prosvete in po teh za dobrobit naroda in države. Njegovo Vel. kralj Aleksander je poslal skupščini v pozdrav lastnoročno pismo. Udruženje je razdeljeno na 10 sekcij, ki se krijejo s teritorijem banovin. Za glavno skupščino je poslala naša sekcija poročilo za glavni izveštaj in vse važnc predloge I. banovinske skupščine. Mnogi izmed njih so bili rešeni, drugi pa še čakajo realizacije. Izvršni odbor se je redno sestajal in reševal tekoče posle. Odplačal je dolg za Jugoslovenski učiteljski dom in začel izdajati mladinski list »Jugoslovenče«, iki izhaja v 100.000 izvodih. Glavni odbor je itnel 2 seji. Zlasti uspesna in plodovita je bila seja, ki se je vršila 17. in 18 marca 1932 v Beogradu. Za to sejo so morale predložiti vsc sekcije pismena poročila, iki so obsegala stanje banovinske sekcije, stanje šol v banovini, šolske nadzornike, upravitelje in učit. ž. r. del, gospodarske in kulturne ustanove našc organizacije in izvenšolsko delovanje učiteljstva. Tov. Dimnik je obširno utemeljeval 30 predlogov, ki so jih poslala sreska društva odnosno jih je sprejelo izredno posvetovanje vseh predsednikov na seji dne 9. januarja t. 1. v Ljubljani. Iz poročil predsednikov sekcij je razvidno, da šteje udruženje okrog 15.000 članov. Je torej največje in najmočnejše uradniško udruženje. Politika, ki jo vodi udruženje, je prvenstveno nacionalna, jugoslovenska. Vsled tega je našlo udružcnje razumevanje vseh faktorjev v državi. Vse sekcije so se trudile, da organizirajo čim največ učiteljstva po sreskih društvih. Uspeh ni izostal. Statistika kaže, da je organizifanega po nekaterih banovinah do 90 % vsega učiteljstva. Stanje šolstva v državi je v splošnem zadovoljivo. Po nekaterih banovinah trpi nekoliko vsled sedanjega gospodarskega položaja. Dočim je v naši banovini precej nadštevilnega učiteljstva, vlada po nekaterih banovinah pomanjkanje učiteljstva in šol. nadzornikov. Na seji glavnega odbora 17. in 18. marca je bil sprejet za celotno udruženje tudi nov poslovnik, ki ga je ministrstvo prosvete odobrilo. ODSEKI. V tekočem upravncm letu so delovali pri sekciji sledeči odseki: Gospodarski svet. Kot posvetovalni organ upravnemu odboru sekcije se je ustanovil gospodarski svet, v katerem so zastopane vse učiteljske gospodarske in socialne ustanove. Naloga gospodarskega svcta je dvigniti stanovski gospodarski napredek in organizirati sodelovanje učiteljstva po določenem programu pri narodnem gospodarskem delu. Na osnovi sistematične gospodarske vzgoje učiteljstva bo deloval gospodarski svet na to, da pomnoži število zadružnikov in članov pri gospodarskih in socialnih ustanovah ter s tem dvigne veljavo in kredit teh institucij, posredoval pa bo tudi, da pridejo učiteljski gospodarski ta- Icnti do udejstvovanja v teh ustanovah. Naloga gospodarskega sveta bo tudi organizirati smotreno sodelovanje zlasti učiteljev zadrugarjev pri splošnem narodno gospodarskem posebno zadružniškem delu. V tem pravcu se je sestal -gospodarski svct k prvi scji 2. aprila 19.32. Po sprcjetem pravilniku in konstituiranju odbora je obravnaval takoj aktualne gospodarske in socialne zadeve zastopanih ustanov. Predvscm sc je pečal z našimi domovi. Z nakupom primerne stavbe je pristopil Učiteljski dom v Mariboru k dejanskemu izvrševanju svojega programa. Aktualno pa je postalo tudi zidanje doma v Ljubljani, ko mu je podarila Učitcljska tiskarna stavbišče. Gospodarski svet je razmotrival načinc realiziranja zgradbe tako glcde stavbišča, kakor tudi glede gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga zadruga. Na osnovi prizadevanja gospodarskega sveta se vrši s podporo banske uprave zadružni tečaj od 7. do 29. julija 1932. Ker tvori zadružništvo temelj vsch bodočih uspehov naših gospodarskih ustanov, je izvolil gospodarski svet posebni zadružni pododsek, čigar naloga je, sestaviti evidenco učiteljev zadrugarjev in kataster obstoječih zadrug v banovini, organizirati zadružne tečaje in voditi vse priprave za ustanovitev zadruge Učiteljski zdraviliški dom ob morju. Z ustanovitvijo gospodarskega sveta smo oživotvorili vez med stanovsko organizacijo in stanovskimi gospodarskimi in socialnimi ustanovami z namenom, združiti jih v tesno sodelovanje po enotnih načelih v svrho okrepitve našega celokupnega stanovskega gospodarstva. Treba pa je povdariti, da izredne gospodarske prilike tako med narodom kakor tudi med učiteljstvom ovirajo gospodarski svet pri njegovem delu. Zato naj se učiteljstvo s pravim pojmovanjem nastalih razmer oprime dobrin, ki jih nudijo učiteljskc gospodarske in socialne ustanove, kajti le organizačno in gospodarsko močni si bomo izvojevali mesto, ki nam pritiče. Šolsko upravni odsek. je imel v upravnem letu 1931./32. 5 sej. Na prvi seji dne 14. XI. 1931. se je odsek konstituiral: Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Andrej Skulj, tajniške posle je opravljal tov. Vinko Gregorič. V svrho obravnave osebnih zadev in zaščite članstva je bil izvoljen pododsek, ki sc je sestajal po potrebi in obravnaval došlo gradivo. Šolsko upravnemu odseku je stavljal predloge in poročal o rešitvi obravnavanih vlog. ŠUO je razpravljal o naturalnih stanovanjih in stanarini. Dalje je odsek obravnaval in reševal razne vloge v spornih primerih glede stanarine in nat. stanovanj, ter dajal članstvu v različnih zadevah potom sreskih društev navodila in pravne leke. Odsek je razmotrival vprašanje o t v a rjanja razredov višje narodne šo1 e, zbral je material in napravil skico za generalno rešitev ustanavljanja višjih narodnih šol. Določil je način obravnavanja in spopolnitve učnega načrta za 8razrednico ki ga je izdelalo ministrstvo prosvete in ga je poslal izvršilni odbor sekciji v proučitev in izpopolnitev. Razpravljal je vprašanje imenovanj šol. upraviteljev in o razpisovanju izpraznjenih učnih mest. Zavzel je stališče, naj se smatrajo z min. dekretom imenovani učitelji za stalno nameščene in naj se taka mcsta ne razpisujejo. Poleg naštetih je obravnaval in reševal tudi druge šolsko upravne in osebne pravne zadeve, v katerih so se obračali poedinci na sckcijo. Odsek za narodno izobraževanje in »Prosveta«. O delovanju tcga odseka ni težko dajati obračuna. Pogled na IV. letnik »Prosvete« pove vsakomur, koliko in kaj je odsek delal, oni, ki so temeljito prebirali vse številke Iista, so pa o vsem delu najtočneje poučeni. Težje bi bilo odgovoriti na vprašanje: »Kakšne uspehe je dosegel odsek s svojim delom?« Odgovor bi mogel dati odsek šele tedaj, ko bi zvedel od vsega članstva, v koliko so mu služila navodila za izvenšolsko delovanje, ki so bila priobčena v vseh številkah »Prosvete« in v koliko je skušalo članstvo realizirati »Poslovnik odsekov in referentov za narodno izobraževanje«, ki ga je odobrila lanska skupščina. Odsek je storil vse, da prilagodi učiteljsko izvenšolsko delovanje zahtevam poslovnika in je dajal potom »Prosvete« potrebna navodila. Bavil se je na svojih sejah z realizacijo sklepov lanske skupščine. V nekaterih slučajih je dosegel pozitiven uspeh, v drugih je bilo to izključeno. Na odsekovih sejah je bilo tudi govora o prireditvi samoizobraževalnih tečajev in se je mislilo predvsem na prireditev tečaja o delovni šoli. Ker pa ni bilo izgleda, da bi bilo mogoče dobiti zadostnih gmotnih sredstev, je misel na prireditev tečaja odpadla. — S prireditvijo drugih tečajev so se bavili ostali odseki. Na iniciativo odseka za narodno izobraževanje je bil ustanovljen tudi poseben odsek za šolski film in diapozitive, čigar naloga bo ustanoviti centralno izposojevalnico za šolske filme in diapozitive. Delovanje odseka bi bilo predvsem glede organiziranja počitniških tcčajev še uspešnejše, če bi imel na razpolago zadostna gmotna sredstva. Odsek za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo. Ta odsek je imel 8. januarja t. 1. svojo prvo sejo, na kateri si je izvolil za predsednika tov. Viktorja Grčarja, za podpredsednika tov. L. Hofbauerja, za tajnika pa tov. Alf. Završnika. Odsek je stal letos pred važno nalogo, da z modernim pravilnikom in direktnimi vlogami kolikor mogoče vnese v nov zakon o obrtih vse one korekture, ki so potrebne, če naj ta zakon ustreza vsem zahtevam modernega obrtno-nadaljevalnega šolstva Zlasti je bilo treba misliti na to, da bi aplikacija novih zakonskih določil ne oškodovala že dosedanjega, dobro razvitega obrtnega šolstva v Dravski banovini Zato jc podal predsednik odseka že na prvi seji izčrpno poročilo o novih določbah, zlasti glede onih predpisov, ki bi globoko zarezali svoje sledove v naše obrtno-nadaljevalno šolstvo. Ker je za vse slučaje nujno potreben enoten nastop, se je učiteljstvo tega šolstva opozorilo na namero odseka pri sekciji z nasvetom, da se v vseh zahtevah obrača samo na ta odsek. Separatne zahteve na razne korporacije bi enotnemu in skupnemu nastopu samo škodile. Po temeljiti razpravi o novem zakonu o obrtih je bilo sklenjeno, sestaviti za prihod- njo sejo točno statistiko vseh obrtnih nadalj. šol v banovini ter pravilnik k novemu zakonu, in sicer sporazumno z obema zbornicama, ki prideta pri tcm šolstvu v poštev. Na drugi seji odseka, dne 5. marca t-. I. je poročal predsednik o pravilniku za strokovno nadaljevalne šole v Jugoslaviji, ki je v skladu z določili novega zakona o obrtih. Na željo Delavske zbornice se je vršil dne 7. februarja t. 1 v Ljubljani sestanek, kjer se je sprejel z nekaterimi izprcmembami od strani Dclavske zbornicc pravilnik, ki ga je za naš odsek izdelal in predložil predsednik tov. Grčar. Osnutek tega pravilnika si je osvojila tudi enketa vseh delavskih zbornic v državi, ter je bil odposlan vsem pristojnim ministrstvom in strokovnim refercntom. Odsek je sklenil, da predloži tudi sekcija ta pravilnik vsem pristojnim ministrstvom in strokovnim referentom, kakor tudi še v poštev prihajajočim lokalnim oblastvom in korporacijam. V posebni spomenici, ki naj se predloži istočasno z osnutkom pravilnika, je pa zavzel odsek načelno stališče glede aplikacijc nekaterih določil tcga osnutka, zlasti glede finansiranja šol in honoriranja ter nastavljanju učnih moči. Poseben poudarek je položil odsek še proti nameravani zopetni vpeljavi nedeljskega pouka na obrtno nadaljevalnih šolah. Ker primanjkuje v naši banovini še vedno strokovno usposobljcnega učiteljstva za poučevanje na obrtnih šolah, se je obrnil odsek na bansko upravo s prošnjo, da vstavi tudi za leto 1932./1933. v proračun primerno vsoto za prireditev merkantilnega tečaja za obrtno-nadaljevalne in trgovsko-nadaljevalne šole ter za risarski tečaj za obrtne šole. Vse to delo je začel odsek z veliko energijo; želeti je le, da se učiteljstvo obrtnih šol zaveda njegovega velikega pomena. ter da ga z rednim poročanjem in s pobudami podpira pri njegovem delu. Uspeh zavisi le od smotrenega sodelovanja, vseh, ki so interesirani na krepkem razvoju tega šolstva Odsek za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Tudi v tem letu ima šolstvo mnoge uspehe in je pokazalo nov razmah. Težki časi zahtevajo tudi od kmet.-nad. šol svoj tribut. Učiteljstvo samo je na delov. občestvu pristalo na to, da se število dovoljenih in nagrajenih ur zniža, ustanovitev novih šol nekoliko otežkoči, vendar oboje v takcm obsegu, da intenzivnost dela in globina ideje nista okrnjeni. Šolstvo ima svojo posebno organizacijo z delovnim občestvom kot glavno korporacijo. Eksckutivo vrši odbor voditeljev. Ker ti dve instanci pretresata vsa vprašanja kmct -nad. šol in oblast njune predloge v polni meri upošteva, je odsek za kmet.-nad. šolstvo pri sekciji JUU skoraj popolnoma razbremenjen. Njegov obstoj pa jc kljub temu tudi v nadalje potreben, da zastopa interese učiteljstva teh šol. Med učiteljstvom kmet.-nad. šol in organizacijo soodnošaji povsem tovariški in kontakt stalen. Organizacija je pomogla kmet.-nad. šolstvu osobito s tem, da so mu stolpci stanov. glasil v neomejenem obsegu na razpolago. Delovanje učiteljstva v kmet.-nad šolah pa je zopet krepka opora vsemu učiteljstvu, kar sc je tekom tega leta parkrat jasno dokazalo. — Mnogo se je razmotrivalo vprašanje, ali je že šolstvo v vsakcm, tudi idejnem pogledu tako močno fundirano, da bi bila akcija za širjenje v druge banovine uspešna. Za enkrat je to še odloženo. Velika ovira je nastala, ker so železniške postaje dobile navodilo, da se kmet.-nad. šole ne smejo smatrati za šole v smislu pravilnika o znižani vožnji in so radi tega ekskurzije kmet.-nad. šol v mesta in kmetijske šole onemogočene. Odsek za šolski radio. V tekočem poslovnem lctu je pričel odsek za šolski radio s šolskimi oddajami. Prva oddaja je bila dne 3. novembra, z »Vidovdansko proslavo« pa ie odsek zaključil prvo leto svojega obstoia. Oddaje so se vršile vsak torek in vsak petek ter jih je bilo v teku leta 61. Natančno poročilo o delu tega odseka je v 7. številki »Prosvete« pod naslovom: Bilanca našcga šolskega radia po prvem letu obstoja.« Pevski odsek Od 1. IX. 1925. do 5. VII. 1931. je bil U. P. Z. samostojno društvo, tega dne pa je na izrednem občnem zboru likvidiral kot samostojno društvo in postal odsek JUU. Vsak član sc je moral ponovno priglasiti novemu društvu. Pri pevskem tečaju 5., 6. in 7. septembra so biii vsi člani ponovno prcizkušeni. Dancs šteje zbor 34 pcvke in 38 pevcev, skupno 72. Ti člani so posetili 14 pevskih tečajev, in sicer jih je bilo 10 za mešani zbor, 4 pa samo za ženski zbor. Vadilo se je skupno 40 dni in sicer 25 prostih in 15 šolskih, Rezultat: 1. Turneja žcnskcga zbora (Karlovac, Pctrinia, Črnomelj, Novo mcsto) v dneh 6.. 7. in 8. decembra 1931. — 7 koncertov (4 za odrasle, 3 za šolsko mladino). 2. Koncert v Ljubl.jani 7. marca 1932. 3. Nastop na prvem slovenskem glasbenem festivalu dnc 15. maja 1932., kjer je zbor zastopal slovensko glasbo Na programu je imel zbor še koncerte v Mariboru in Celju, dalje cerkvena koncerta v Ljubljani in Dev. Mar. v Polju. Vse to bi zbor izvedel, ako bi bil v stanu finansirati za to potrebne pcvske tečaje. Dohodki prireditev izdaleka ne krijejo izdatkov, ker so vse prireditve če že ne deficitnc, pa vsaj brez prebitka. Z zaključkom letošnje sezije ima zbor za seboj 52 nastopa, in sicer 42 za odraslc ter 10 mladinskih. ki jih jc imcl v 27 krajih Jugoslavije in ČSR in to vse v teku 7 let zbo- rovega obstoja. Lepa številka, ki jasno priča o intenzivnem in požrtvovalnem delu tega odseka. Vsa zborova vprašanja in težkoče je odbor razmotrival in rešil na 23 sejah v 320 dopisih. Organiziral je 2 koncerta trboveljske mladine v Ljubljani ter koncert zagrebškega Učit. pevskega zbora »Ivan Filipovič«. Zbor se je trudil na vse načinc ter je s pomočjo vlog na mestno načelstvo v LjubIjani, bansko upravo, ministrstvo prosvete, Učit. tiskarno in razne denarne zavode iskai vire za kritje izdatkov. Finansiral jc samo v preteklem letu 14 pevskih tečajev, a ima poleg teh izdatkov bogato zalogo not, pisalni stroj, opalograf ter drug potreben inventar. Založil je pesmarico »Mladiai ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika« in pripravlja izdajo šol. pesmaricc za vse razrede osnovne in višje narodne šole. Odsek za učiteljski naraščaj. Stiki med učiteljstvom in učiteljskim naraščajem so nujno potrcbni in čim bolj gojimo te stike, tem lažje smemo pričakovati, da bodo sedanji kandidati pozneje dobri tovariši in marljivi delavci v naši stanovski organizaciji. V letošnjem letu je bilo dclovanje naraščaja zelo živahno. Priredili so večji ciklus predavanj v zimskih mcsccih. Predavatelje je poskrbel odsek. S preureditvijo sobe odsekov JUU v čitalnico, ki je bila učiteljiščnikom vedno na razpolago, so prišli naši bodoči tovariši v stik z organizacijo. Odsck jc skrbel, da so dobivali tako učiteljiščniki kakor učitcljiščnicc zadostno število naših stanovskih listov, da se seznanjajo z delom organizacije in uvajajo v to delo še prcd vstopom v poklic. Če bi se ves učiteljski naraščaj tako agilno udejstvoval v stremljenju za izpopolnjevanjem, kot delajo to nekateri, potem bi nam ta mlada generacija nudila najboljše jamstvo, da bodo naši bodoči tovariši in tovarišice rcs najidealnejši učitelji in uspešni delavci v stanovski organizaciji. Stiki z učiteljskim naraščajem v Mariboru so bili poverjeni odboru mariborskega sres. učiteljskega društva, ki je vršilo poverjeno nalogo po istih smernicah z isto vnemo in istimi uspehi kot ljubljanski odsek. Novinarski odsek JUU. Njegova naloga je objavljati v dnevnem in strokovnem časopisju vse važnejše do godke, predvsem organizačnega ia pedagoškega, pa tudi splošno kulturnega značaja, v kolikor je v zvezi z našo organizacijo in z našim stanom. Člani tega odseka so si ob važnejših dogodkih kakor ob priliki raznih izobraževalnih tečajev, predavanj, zborovanj, skupščine, učit. koncertov, izrednega posvetovanja društvenih predsednikov, prihodov učiteljskih osebnosti in korporacij itd. poraždelili posamezne časopisc, v katerc so pošiljali svoja poročila. Delo je rodilo uspeh in videti je, da se danes mnogo in obširno piše o našem delu v dnevnih časopisih. Poscbr^o uredništvo »Jutra« in »Slov. Naroda« sta dar jali za naše stanovske zadeve rade volje na razpolago predale svojih listov. Svoj delokrog hočc novinarski odsek JUIj povečati v bodočem letu šc bolj. V vsakem učiteljskem društvu naj bi bil po en poroče,valec za vsak časopis, da bi objavljali v dnevnem in strokovncm tisku vse naše važnejše dogodke. Potrebno bi torej bilo, da bi se v Ljubljani vršil vsaj pardnevni poročevalski tečaj, kjer naj bi se udelcžnikom prcdavalo, kako se vrši poročevalstvo. Časopis je ona močna sila, potom katere more doseči učiteljstvo svoie za§luženo upoštevanje, zakaj le potom tiska moremo pokazati naše delo, naša stremljenja in naše z a h t e v e. Ekskurzijski odsek. EO je bil ustanovljen na podlagi sklepa prve banovinske skupščine. Po temeljiti predpripravi je bil v Učit. Tov. sklican 28. decembra 1931. ustanovni občni zbor, ki se je vršil v prostorih JUU in se ga je udeležilo 40 učiteljic in učiteljev. Izvoljeni odbor je prešel takoj k delu za realizacijo odsekovega smotra. Naloga EO je organizirati potovanja tu- in inozemskim učiteljskim korporacijam. lzletnikom v Ljubljano preskrbi prenočišče in hrano ter vodstvo po mestu, goji stikc z inozemskimi učiteljskimi ekskurzijskimi društvi itd. V letošnjem letu je nameraval prirediti potovanje na Plitvička jezera in na Koroško, ki pa sta radi malega števila prijav odpadli. 19. junija pa se je vršila lepo uspcla ekskurzija »V domovino Tavčarja in Cankarja«. Izleta se je udeležilo 80 oseb, ki so bile s ceno in celotnim potekom izleta izredno zadovoljne. EO pripravlja še vcč takih cenenih enodnevnih izletov. ki se bodo vršili med počitnicami, nadalje izlete v planine itd. Pripravlja bivanjc 50 učiteljem iz Češkoslovaške, ki dospcjo v juliju in 60 v avgustu. Z vodstvom hotcla Miklič je odbor sklenil dogovor, po katercm bodo imeli posetniki tega hotcla znaten popust pri hrani in stanovanju. Na pobudo našega EO sc snujc ekskurzijski odsek tudi pri izvršnem odboru v Bcogradu. Dosti dela bo še. če hočemo. da v tem pogledu dosežemo češkoslovaške in poljske tovariše. POROČILO »MLADINSKE MATICE«. Bilo je težko leto. Kriza, ki je divjala po vscm svetu, tudi »Mladinske Matice« ni božala. Ob začetku leta je izgledalo slabo. Do določenega roka se je prijavilo samo par tisoč naročnikov. Ali novi odbor se je lotil dela z vso silo Izdelale so se razne okrožnice s prošnjo na predsednike učiteljskih društcv, poverjenike in na vse učiteljstvo sploh', da poveča agitacijo za naše publikacije. Učiteljstvo se je odzvalo in kmalu se je število naročnikov »Našega roda« dvignilo na 24.000. To število ni bilo stalno. Ko je začelo padati, je započel odbor akcijo, da se ta mladinski mesečnik razširi tudi na meščanske šolc in na nižje razrede srednjih šol. Tako se je število vzdržalo in naklada ni nikdar padla pod 21.000. Tudi literarni odsck je pridno dclal. Da bi uredništvo nudilo naročnrkom kolikor mogoče dobro in raznovrstno gradivo, je bilo neprestano v stikih z našimi najboljšimi mladinskimi pesniki, pisatelji in ilustratorji, ki so se s čim dalje večjim veseljem oklepali Matice. Da bi prišel odbor do čim boljših dcl, je razpisal tudi več nagrad za redne in izredne publikacije. Uspeh ni izostal. Samo v tem šolskem letu je prejelo tajništvo Mladinske Matice na razpis 40 rokopisov. Tako se naša mladinska književnost množi in boljša. V njen krog stopajo tudi priznani literati iz mlajše gencracije, ki bi drugače morda nikdar ne izpregovorili naši mladini Kazalo »Našega roda« in letošnjih publikacij Mladinske Matice nam našteva skoro sto sotrudnikov iz vrst naših literatov in slikarjev. V tej pisani množici sotrudnikov pa uredništvo ni izgubilo smeri in je stalno zaslcdovalo gotovo linijo. Tako tudi pri knjigah. Da bi bilo izdajanje knjig čim bolj sistematično, je sestavil književni odsek poseben štiriletni književni program, ki- ga je prosvetni odsek Mladinske Matice izpopolnil in potrdil. Na seji posvetovalnega odseka se je tudi sklenilo začeti z izrednimi publikacijami. In že decembra meseca sta izšli dve knjigi v tej izdaji: Ribičičev »Mihec in Jakec« in Lovrenčičevo »Tiho življenje«. Obe knjigi sta imeli lep moralen in Ribičičeva tudi lep materialen uspeh. Z izdajanjem izrednih publikacij je stopila Matica po.^voji začrtani poti — kljub težkim časom — še en korak naprej. Mladinska Matica misli na izredne publikacije tudi v bodoče in v ta namen je razpisala subskripcijo za dr. Čermeljevo iknjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike«. Od rezultata subskripcije je odvisno, ali ta prepotrebna knjiga izide ali ne. Pri izdajanju izrednih publikacij Matica scveda ni zanemarjala rednih. Čeprav je letos vsled krize število naročnikov padlo, je vendarle izdala za isto ceno kot lani vse štiri knjige Da bi ne bili v skrbeh za rokopise in da ne bi bilo nepotrebnih zamud pri izdajanju publikacij, je odbor sklenil nakupiti si nekaj literarnih del. Tako si je preskrbel lepo pravljico »Brkonja Čeljustnik« od Bogomira Magajne in za najmlajše od Marije Kmetove »Obleka govori«. Prva stvar izide k letu v publikacijah Mladinske Matice, druga pa v »Našem rodu«. Odveč bi bilo govoriti o podrobnem delu odbora. Kdor je sledil stalni rubriki v »Tovarišu«, mu je tako že povečini znano. Zanimalo bo morda, da je dobila Mladin. Matica od predsedstva sekcije nove primerne prostore, kjer je imel odbor redne seje. Tu so se vršile tudi seje literar. odseka, katerega glavno delo je bilo ocenjevanje velikega števila rokopisov. Posvetovalni odsek je bil sklican samo enkrat, to pa zato, ker je padanje števila članstva narekovalo odboru čim večjo štednjo. Sicer pa tudi ni bilo dovolj iniciativnih predlogov, ki bi te seje narekovali. Tudi gospodarsko stanje Mladin. Matice ni slabo; razumljivo pa je, da že vsled zmanjšanega števila naročnikov ni moglo biti tako ugodno kot prejšnje leto. Vendar pa je pokazala Mladinska Matica tudi v tem težkem letu v vsem svojo veliko vitalnost. O tej njeni življenjski sili govorijo dovolj jasno številke same V petih samih letih obstoja je izdala ta mladinska založba poleg »Našega roda« še 21 knjig v skoro 400 000 izvodih in samo v tem šolskem letu 6 knjig v skupni nakladi, ki je prekoračila 90.000 izvodov. ZAKLJUČEK. 'Pričujoče poročilo podaja v kratkih obrisih delo in stremljenje sekcije v preteklem upravnem letu. V podrobnosti se ne morem spuščati. Podrobno delo vedo ceniti tiste mnogoštevilne tovarišice in tovariši, ki so se obračali na sekcijo s prošnjami za informacije, intervencije in za zaščito. Pri sestavljanju poročila sem stremel za tem, da Vam predočim, cenjene delegatke in delegati, delo sekcije čim točneje in pregledneje. Iz podanega razvidite, da smo storili za organizacijo in članstvo vse, kar smo mogli. Uverjeni smo, da Vam ne bo težko pravilno oceniti delo, ki smo ga vršili z vso intenzivnostjo za vse in vsakogar, ki stoji v naših vrstah Časi so resni in težki. Delo sekcije bo uspešno le tedaj, če bo našla v svojem članstvu pomoč in oporo. Pri tem se ne smemo strašiti neznatnih gmotnih žrtev, ki jih terja od nas organizacija, zakaj zavedati se moramo, da bomo uspeli le tedaj in v toliko, če in v kolikor bomo žrtvovali.