GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC
LETO XX	ŽALEC, JUNIJ 1966	ŠTEVILKA 6
»Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje.
SZDL IN KMETIJSKA PROIZVODNJA
OBČINSKI ODBOR SZDL ŽALEC JE SKLICAL 29. APRILA IZREDNO KONFERENCO SZDL.
DIPL. INŽENIR MILOVAN ZIDAR, DIREKTOR NAŠEGA KOMBINATA, JE IMEL UVODNI REFERAT O AKTUALNIH NALOGAH KMETIJSTVA V OBđlNI PO III. PLENUMU GK ZKJ IN XI. PLENUMU GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE TER PO VI. KONGRESU SZDL SLOVENIJE.
REFERAT JE AKTUALEN, ZATO GA OBJAVLJAMO V CELOTI.
V	zadnjih mesecih je kmetijstvo zopet v ospredju razprav na vseh najpomembnejših forumih, kot šo skupščina SRS, forumi ZK in SZDL. O nalogah nadaljnjega razvoja kmetijstva v poreform-skih razmerah obstoja vrsta pomembnih dokumentov, kot so sklepi IK CK ZKJ, sklepi plenuma in kongresa SZDL SRS, teze in osnutek resolucije o nadaljnjih nalogah te panoge, o katerih bo razpravljal in sklepal VI. kongres SZDL Jugoslavije.
Nakopičeni problemi, nastali predvsem v obdobju ekstenzivnega razvoja gospodarstva in pa nove razmere, nastale po sprejetju temeljnih ukrepov gospodarske reforme, kakor tudi kolebanja o pravilnosti zastavljene poti pred leti, ki so zajela široko javnost, opravičujejo pozornost, ki jo tej gospodarski panogi v zadnjem S&su posvečamo.
Naša naloga je, da v okviru splošnih družbeno ekonomskih sprememb, nastalih v okviru reformskih ukrepov, analiziramo stanje kmetijstva naše občine, pretehtamo pozitivne dosežke in ugotovimo napake, ter začrtamo nadaljnje naloge razvoja te pomembne panoge v občini. V teh uvodnih mislih imam namen nakazati le nekatere probleme in naloge.
V	preteklem obdobju so bili na področju kmetijstva storjeni pomembni ukrepi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Hmeljar obdeluje z veseljem in ljubeznijo svoja hmeljišča
%

OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predvsem je značilna združitev organizacij z družbenimi posestvi in predelovalno industrijo v enotno kmetijsko organizacijo cbein Žalec in Celje. V okviru te organizacije je bila izvršena ©snovna delitev proizvodnje, ra-jonizirana v odvisnosti od naravnih pogojev.
Močno se je povečala materialna baza kmetijske družbene’ proizvodnje: povečala so še družbena zemljišča, izvršena je bila arondacija pretežnega dela zemljiškega fonda v velike komplekse, v veliki meri je že izvedena modernizacija družbenih hmeljišč z racionalnim vključevanjem obstoječih objektov kot so sušilnice, obiralni stroji, mehanizacija itd. Postavljena je osnova za mlečno proizvodnjo z ureditvijo ustreznih proizvodnih obratov. Prav tako se družbeni sektor že zadovoljivo vključuje v tržišče s pomembnim prispevkom v o-skrbi vrtnin. V izgradnji so tudi večje sadne plantaže.
Velik napredek je storjen z izgradnjo alf modernizacijo predelovalnih obratov, kr.r povezano s povečano lastno in kooperacijsko proizvodnjo omogoča, da kombinat oskrbuje z mlekom potrošniška središča štirih, z mesom petih in delno z vrtninami Štirih občin. To pa je pomemben delež v oskrbi prebivalstva tega dela Slovenije.
V tem času je bila v podjetju učvrščena notranja poslovna konsolidacija in organizacija »dela. Obstoječa integracija ni odtujila kmetijske organizacije od vasi. številne nove možnosti v proizvodnem sodelovanju, ki jih sodobna kmetijska družbena proizvodnja nudi in terja, so omogočile učvrstitev več novih proizvodenj, kjer se je poslovno sodelovanje s kmeti kooperanti docela afirmiralo ob ustreznem uspehu za oba partnerja (živinoreja, piščanci). -
Notranja organizacija poslovnih enot va kooperacijsko proizvodnjo je upoštevala teritorialno specifičnost in krajevne prilike ter omogočila ustrezno samostojnost kolektivov, ki v tej prozvodnji delajo.
Kmetje kooperanti so se uspešno vključili v vrsto pomembnih proizvodenj v cilju medsebojnega dopolnjevanja z obrati kombinata. Pojačana materialna baza, strokovni kadri in ekonomske prilike na tržišču so v skupnem učinku vplivali na to, da so se metode poslovnega sodelovanja, prej utrjene le v hmeljarstvu, uspešno prenesle še na ostale pomembne proizvode kyot so: mleko, pitanje goveje živine, telet in zlasti piščancev za zakol. Skupni dohodek živalske proizvodnje v kooperaciji je v glavnem že enak dohodku iz hmeljarstva.
Z razvojem živinorejske proizvodnje se je močno povečal narodni dohodek predvsem v nekaterih stranskih krajih v občini in hribovitih predelih.
Nastanek enotne kmetijske organizacije pa ima poleg‘ostalega tudi za posledico, da so se kmetje kooperanti v okviru svojega obsega poslovanja enakopravno vključili v defàvskó samoupravljanje te organizacije. Prva mandatna doba mešanih delavskih svetov je za nami. Z veseljem lahko ugotovimo, da so se kmetje kooperanti v organih upravljanja izkazali kot dobri upravljalci in skrbni gospodarji.
No^ statut samoupravne pravice kmetov kooperantov še povečuje s tem, da je zastopstvo kmetov dosledno upoštevano, sorazmerno njihovi blagovni proizvodnji v okviru delovne enote in podjetja kot celote. Poleg tega nov statut učvrščuje vlogo svetov kooperantov v delovnih enotah in v podjetju, kot specifične kooperantske organe upravljanja. V okviru svetov kooperantov je pa po potrebi mogoče lištahavljati odbore za posamezna strokovna področja ali za specifične teritorialne naloge. Skratka z dopolnjenim statutom, ki pomeni nadaljnji korak v smeri Čvrstitve samoupravnih pravic delovnega človeka, obenem močno utrjuje samoupravne pravice kmetov kooperantov.
>
Razvijanje intenzivnega kmetijstva je naša osnovna naloga v prihodnje. Ni pretirana zahteva, da v veliki merf**v okviru srednjeročnega programa razvoja kmetijstva za prihodnje postavimo kot osrednjo nalogo kmetijstva v občini nadaljnje razvijanje visoko intenzivne proizvodnje tako na družbenih obratih neposredno kot preko poslovnega sodelovanja s kmeti kooperanti. V to nas vodijo zlasti dosežene dosedanje stopnje proizvodnje, možnosti na tržišču, kakor tudi naloga povečanja produktivnosti dela občanov, ki od te gospodarske panoge žive.
V	ta namen bo potrebno nadaljevati z napori, da se končajo delno dokončana de)a na melioracijah zemlje ob reguliranih strugah. Ta zemljišča moramo usposabljati s kontinuirano skrbjo za melioracijo rodovitnosti tal. Če je prva povojna generacija dvajset let izgrajevala regulacije na Ložnici, Bolj-ski in drugod, če je kapitalna izgradnja na teh delih končana, potem je prihodnja naloga v tem, da se velika sredstva, ki so bila v ta dela vložena, efekiirajo z agromelioracijami, ki pomenijo finalizacijo teh del.
Orientacija v postopno izgrajevanje namakalnega sistema bo omogočila zmanjševanje rizika proizvodnje^ in povečanje rodovitnosti na prodnatih tleh.
Grupiranje zemlje v komplekse, ki omogočajo veliko plodovitnost s pomočjo sodobnih delovnih sredstev, odpird v pogojih pomanjkanja delovne sile na vasi ugodno perspektivo, da skladno s tem lahko pričakujemo večanje dohodka in življenjskega standarda zaposlenih v kmetijstvu. Zato je naša. čvrsta orientacija v rekonstrukcijo hmeljarstva po principih, ki jih uveljavljamo z novo tehnologijo v hmeljarstvu, nujnost, ne le za družbeni sektor, pač pa tudi za kmete kooperante. Prvi uspehi in izkušnje so že tu v tem letu. Pri tem prihaja tudi kmet kooperant do spoznanja, da je s prostovoljno komasacijo v okviru enotnega kompleksa lahko enako deležen produktivnejšega dela. Menim, da se bodo ta spoznanja postopoma prenašala tudi na ostala kmetova zem-, Ijišča, saj je združevanje parcel v enotne obdelovalne komplekse ob istočasni komasaciji pri današnjih cenah dela in pomanjkanju delovne sile tudi za indi-vidüaillega kmeta življenjska nujnost. Na ta način bo omogočena uporaba sodobne mehanizacije na cenen način tudi za zasebnega kmeta.
Mislim, da ni preuranjeno sprožiti tudi pri nas tovrstne razprave, čeprav so problemi šele' pred giurmi. Saj sodobna tehnološka revolucija v kmetijstvu tako na zapadu, kot na vzhodu, prodira naglo s svojimi zahtevami tudi k nam.
V	sklop teh nalog, to je intenzificira-nja kmetijske proizvodnje sodi tudi borba za doseganje visokih pridelkov. Velike dajatve, ki jih imajo tako kmetovalci kot delavci na družbenih obratih, zahteva po primernih individuialnih kot skupnih potrebah nas več ne zadovoljujejo z nizkimi pridelki. Naši napori v proizvodnji morajo z vso odločnostjo zasledovati v vseh proizvodnih panogah, za katere imamo pogoje, doseganje najvišjih možnih prjdelkov. To pa poleg materialnih vlaganj zahteva razvijanje kmetijskega strokovnèga znanja in optimalno izkoriščanje obstoječih sredstev.
S stanjem fonda goveje živine ne moremo biti zadovoljni, čeprav vsako leto dokopujemo pasemsko čiste živali, je odstotek le teh še izpod trideset odstotkov. Zavedati se moramo, da je živalski fond sestavni del narodnega bogatstva. Le kvalitetne živali lahko dajejo tako proizvodnjo, ki zagotavlja ustrezen dohodek. Selekcijska služba je bila si-' ccr obnovljena, potrebno pa je okrepiti za vzrejanje večjega števila plemenske živine letno.
V	občini Žalec je 14.820 ha kmetijskih površin, od tega v družbenem upravljanju 2.926 ha ali 20 % in v zasebni lasti 11.858 ha. Polkmetjc posedujejo 4.19Ž ha kmetijske zeinlje, torej imajo dobro tretjino zemlje v zasebni lasti in dobro četrtino zemlje več, kot je upravlja družbeni sektor.
Koncem leta 1965 je bilo v občini 8.943 kmečkih prebivalcev oziroma 27,8 % skupnega števila prebivalstva občine. Značilna je ugotovitev, da je v tej kategoriji prebivalstva veliko število vzdrževanih oseb. Saj je aktivnih le 5.949 oseb, veliko število kmetij pa nima naslednikov.
Interesantna je ugotovitev, da so obsežnim demografskim spremembam na področju občine sledile enako dinamične spremembe v agrarno posestniški strukturi. Upadanje kmečkega prebivalstva od nekaj nad 50 % takoj po vojni na 27,8 % v letu 1958 je omogočilo na eni strani povečanje družbenega fonda zemljišč za 2.000 ha ali 14. % skupnih kmetijskih površin v- občini in nastanek močne kategorije drobnih lastnikov — polkmetov. Zaradi tega je razumljivo, da so močni zemljiški premiki zadnjih let bili nujni, kot logična posledica opisanih demografskih ^ sprememb. Ureditev velikih zemljiških kompleksov družbenega sektorja, kot pogoj za večjo produktivnost dela v kmetijstvu, je bila življenjska nujnost. Razumljivo je, da se to ni dalo v vsaki vasi dosledno vskladiti z nastalimi spremembami.
Razvijajoče se gospodarstvo bo tudi v prihodnje vplivalo na nadaljnje spremembe strukture prebivalstva. Razumljivo je, da bodo družbeni obrati iz lastnega ekonomskega interesa še nadalje širili zemljiške površine povsod tam, kjer so za intenzivno veliko^ proizvod-, njo dani pogoji. Družbeno utemeljeno je, da se zemlja na tem področju, in to tista, ki se skladno z demografskimi premiki sprošča, preliva v velike komplekse. Na tem področju je zato nujno in ekonomsko utemeljeno dosledno uporabljati določila zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč.
Z uresničevanjem naših osnovnih principov reforme se bo dvigal življenjski standard zaposlenih, kar bo imelo za posledico sproščanje zemlje, ki je v lasti polkmetov. Problem ostarelih kmetov je v bodoče reševati z jačanjem in izpolnjevanjem funkcije občinskega sklada za preživninsko varstvo osfare-lih kmetov. Preliv zemlje iz teh dveh lastninskih kategorij bo omogočal na-
daljnje širjenje družbenih zemljišč.
Ekonomičnost proizvodnje in večja produktivnost dela, ki jo omogoča sodobna kmetijska mehanizacija, terja združevanje razdrobljenih kmečkih parcel v velike komplekse. Nadaljnja specializacija kmetove proizvodnje, katero nujno zahteva donosnejše sodobno gospodarjenje, zahteva tudi racionalnejšo ureditev kmetijskega prostora na področju vasi. Komasacija kmetovih zemljišč in enoten kolobar proizvodnje materialno omogoča kmetu kooperantu slično perspektivo kot je nakazana za veliko družbeno proizvodnjo v dolink To je večjo produktivnost, smotrnejše koriščenje njegovega delovnega časa, večanje dohodka in porast življenjskega standarda. Prvi razgovori o tem so ohrabrujoči in kažejo, da naš dolinski kmet, kot močan blagovni proizvajalec razmišlja o tem in tudi sam išče rešitve za svoj bodoči obstoj. Rešitev pa je edino le v cenejši in večji blagovni proizvodnji11 Predlagan način kmečke proizvodnje bo prinesel več perspektivnosti kmečkemu prpizvajalcu, ker ureja dolgoročno ekonomsko osnovo njegovega nadaljnjega gospodarjenja. S tem bo šele enakopravno vključen v napore za tehnično rekonstrukcijo našega kmetijstva. Tudi njegov bodoči položaj v družbi bo s tem jasneje opredeljen.
V predelih, zlasti hribovitejših, ki »a družbeno proizvodnjo niso interesantni, že vrsto let ugotavljamo, razen izjemnih zaselkov, močno zmanjševanje proizvodnje. Migracijski procesi so tu izrazitejši, tehnična opremljenost kmetij je zelo slaba, slabe so pa tudi finančne sposobnosti kmetij za investiranje. Vendar pa tudi na tem področju obstojajo možnost! boljše in večje proizvodnje, zlasti s specializacijo predvsem dovoznih poti in seveda z najnujnejšimi investicijami za živino, opremo in stavbe. Podatki kažejo, da so kmetije po površinah večinoma premajhne za izrazito živinorejska gospodarstva. Istočasno pa se ubadamo s problemom neob-~ delanih zemljišč v teh predelih. Tu se tudi družbeni sektor ne more vključiti v promet z zemljo. Iz vseh teh naštetih dejstev izhaja zaključek, da bo
PRVA SEJA
Uvodoma naj povem, da so bili izvoljeni v svet kooperantov še Janič Vinko, upravnik obrata Petrovče, Žibret Karel, vodja kooperacijske proizvodnje pri obratu Celje in Vedenik Franc, kooperant iz Dobrteše vasi pri Šempetru. Le-ti so v prejšnji številki »Hmeljarja« pomotoma izostali.
Za predsednika sveta je bil
11.	5. 1966 soglasno izvoljen tov. Jelovšek Marjan, leooperant iz Petrovč, za njegovega namestnika pa tov. Marinc Karel, kooperant iz Prebolda.
Na seji so izvolili tri odbore:
1.	V odbor za hribovite predele so bili izvoljeni: Vodovnik Alojz — kooperant obrata Braslovče, Kralj Vlado — vodja kooperacije na obratu Vrbje — Gotovlje, Toman Konrad — kmetijski tehnik na obratu Tabor, Toman Anton =— kmetijski tehnik na obratu Petrovče, Ograjenšek Branko — kooperant obrata Vrbje, Dimeč Jože — kooperant obrata Celje, Vöd-
lan Pavel — kooperant obrata Vransko, ing. Glinšek Slavko — vodja kooperacije na obratu Polzela, Košan Franc — kooperant obrata Petrovče — Vinska gora.
2.	V odbor za perutninarstvo so bili izvoljeni: Vedenik Franc
—	kooperant obrata Šempeter, Kučer Alojz — vodja kooperacije na obratu Petrovče, Košenina Stanka — kooperant obrata Vransko, Jelen Zofka — tehnik obrala Šempeter, Šporn Ivan — kooperant obrata Braslovče, Stanko Marjana — tehnik na obratu Tabor, Ocvirk Franc
—	kooperant obrata Celje, •
V odbor za živinorejo so bili izvoljeni naslednji:	Brišnik
Franc — kooperant obrata Vransko, Krajnc Martin — kooperant obrata Tabor, Uršič Anton — kooperant obrata Prebold, Kramar Jože — kooperant obrata Petrovče, Tavčar Franc
—	kooperant obrata Polzela, Žagar Stanko — vodja kooperacije obrata Šempeter, Tane

IN KMETIJSKA PROIZVODNJA
v tem rajonu nujno pospeševati zaseb-rif zemljiški promet. Z vsemi našimi ukrepi kaže vzpodbujati formiranje blagovno sposobnih kmetij, tako z večjo angažiranostjo strokovnih kadrov kombinata kot dajanjem ugodnih posojil v proizvodne namene, pa tudi za nakup zemlje* Veliko lahko pomeni za razvoj kmetij na tem področju dobro sodelovanje kmetov, kmetijske in gozdarske gospodarske organizacije. Tako pri urejanju cest kakor izdajanju sečnih dovoljenj ta večletni etat za kmetije, ki investirajo v proizvodne namene. Nekaj primerov takega sodelovanja že imamo.
Na področju kombinata pridelujemo hmelj na 1.600 ha hmeljišč, in sicer v družbeni proizvodnji na 700 ha in pri kmetih kooperantih na 900 ha. V kooperacijsko proizvodnjo ni vključenih 17 hmeljarjev s 13 ha hmeljišč. Predvidevamo, da bi hmelj vsklajeno z republiškim srednjeročnim programom, v letu 1970 pridelovali na cca 1.800 ha, in sicer v družbenem sektorju na 900 ha in v kooperacijski proizvodnji na 900 ha. V preteklih letih so površine hmeljišč kmetov kooperantov padale ob sorazmernem večanju hmeljskih površin v družbenem sektorju. Poleg obnove 200 ha zemljišč v družbenem sektorju je osnovna naloga v tej naši najvažnejši proizvodni panogi obnova hmeljišč kmetov kooperantov. Ta tako po starosti kot strukturi niso zadovoljiva. Povprečna starost hmeljišč je 9 let, s hmeljev-kami je opremljenih 635 ha hmeljišč, z žičnicami pa samo 255 ha. Predvidevamo, da bo kombinat do leta 1970 zgradil za kooperacijsko proizvodnjo 255 ha žičnic na obnovljenih, strnjenih hmeljiščih. Vsa obnova hmeljišč v kooperacijski proizvodnji v navedenem obdobju naj bi zajela 350 ha. Poudarek dajemo obnovi hmeljišč z žičnicami v združenih, večjih kompleksih, ker le ti pogojujejo sodobnejšo proizvodno tehnologijo in večjo produktivnost. Tudi v bodoče bomo utrjevali in izpopolnjevali zastavljene principè proizvodnega sodelovanja v tej panogi proizvodnje, izhajajoč iz načela, da naj bo proizvodna kalkulacija obema partnerjema jasna, naj izhaja iz objektivnega priznavanja 'Stroškov, 'družbenega vrednotenja
dela, kakor tudi investicijskih potreb v prihodnjem obdobju. Reforma je prinesla vso težo investicijske izgradnje in rizika, tako v proizvodnji kakor pri prodaji na zunanjih tržiščih, na gospodarsko organizacijo. To Kmetijskemu kombinatu nujno narekuje formiranje močnega poslovnega sklada in sklada rizika.
V preteklem obdobju je bilo storjenega precej za opremljanje kmetov kooperantov in skupin kooperantov z za njihovo proizvodnjo primerno mehanizacijo. Kmetje kooperanti imajo 130 motornih kosilnic, 11 molznih naprav in 62 traktorjev, od tega 45 last kombinata* Žal strojev in orodij, primernih za kmečko uporabo, na našem trgu še ni dovolj, ker se naša industrija zelo počasi preusmerja. Kmeta kooperanta moramo tudi v bodoče opremljati z mehanizacijo, ki je njegovemu posestvu primerna in mu olajšuje osebno delo. Jačati je skupine kooperantov; opremljene s traktorji, ker edino ta način pri razdrobljeni kmečki posesti, povprečna kmetija ima 4 ha kmetijskih površin, o-mogoča polno in optimalno izkoriščenost stroja. Družbeno nedopustno je, da da bi posamezni lastniki traktorjev s storitvami tretjim osebam povzročali so-cialističnidružbi tuje deformacije na naši vasi. V takih primerih je nujno, da obrastni organi dosledno uveljavljajo obstoječa zakonska določila in rako dejavnost primerno obdavčijo.
Sodobna proizvodnja zahteva večjo strokovnost kmetijskega proizvajalca, tako delavca v družbeni proizvodnji kakor kmeta. Vzporedno s štipendiranjem rednih in izrednih študentov moramo izpolnjevati izobraževanje delavcev na delovnem mestu in kmetov kooperantov. Organi kombinata so že sprejeli sklep, ki omogoča štipendiranje tistih kmečkih mladincev, bodočih kooperantov, ki bodo ostali na kmetijah X nižjih, srednjih in visokih strokovnih šolah. Preveč je zanemarjeno vprašanje strokovne izobrazbe tistih osnovnošolskih kmečkih otrok, ki bodo ostali na kmetijah, ker primernega nadomestila za bivše šolske zadruge nismo našli. Mislim, da bi aktivi mladih kmečkih proizvajalcev na osnovnih šo-
lah, katere bi strokovno in materialno podpirala kmetijska organizacija, veliko doprinesli k formiranju strokovno razgledanega bodočega kmetijskega proizvajalca in upravljalca. Dolžni smo storiti vse, da bo naš bodoči kmetijski proizvajalec kos predenj postaijenim nalogam.
Bivši predsednik upravnega odbora podjetja tovariš Janič Vinko, čita svoj zaključni referat na prvi seji N novega delavskega sveta. * V
Ko obravnavamo našo kmetijsko politiko, se naj dotaknem po mojem mnenju dveh aktualnih vprašanj: starostnega zavarovanja kmečkih prebivalcev in davčne politike.
Po vprašanju starostnega zavarovanja kmetov se veliko piše in razpravlja,

Zvonko — tehnik na obratu Vojnik, Goštin Zvonko — tehnik obrata Celje, Novak Franc — molzni kontrolor pri upravi KK, ing. Pugelj Anton — upravnik obrata Trnava, ing. Petkovški Pero — vodja mešalriice močnih krmil in Grabnar Ludvik — referent za kooperacijo na upravi.
Tov. Jeriček razloži organizacijo obračunskih enot in plan kooperacijske proizvodnje za leto 1966.
V razgovoru pojasni tov. Pla-skan, da je bil ugotovljen pri popisu živine porast staleža črede v letu 1965 za 8%, stalež krav pa za 4 %.	'
Zadnja konferenca SZDL v Žalcu je priporočila, da. naj po-družbljanje zemljišč vrše skladno z demografskimi (gibanjem prebivalstva) spremembami na vasi. Bolj odločno bo treba združevati kmečko zemljo, da bodo kmetje sposobnejši za blagovno proizvodnjo (združevanje hmeljišč in drugo). Po-družbljanje bo v prihodnje te-
žilo le za tem, da dopolni obstoječe komplekse, za kar bo potrebno še 107 ha zemlje. Zamenjava teče počasi. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo uspeli pridobiti le-12 ha zemljišč.
V	kooperaciji je letos 890 ha hmlejišč, lani jih je bilo 908. Število hmeljarjev — koperan-tov je padlo od 1770 na 1602. Obnovljenih hmeljišč je bilo spomladi 51 ha, od tega 22 ha na žičnicah. V letu 1970 predvidevamo, da bo 1800 ha hmeljišč, od tega 900 ha v lastni proizvodnji in 900 ha v kooperacijski proizvodnji. V jeseni -1966 in spomladi 1967 bo predvidoma obnovljenih v kooperaciji 80 ha hmeljišč, za kar so zagotovljena sredstva.
V	program kooperacije spada tudi izobraževanje kooperantov in kmečke mladine. Svet je mnenja, da bi bilo treba v osnovnih šolah najti način, kako nuditi kmečkim otrokom osnovno znanje iz kmetijstva. Načinov je
več. Treba bo najti v soglasju s prosvetnimi delavci najprimernejšega. Po daljši razpravi sprejme svet sklep, da bodo predlagali občinski skupščini ustanovitev komisije, ki se bo s temi vprašanji ukvarjala in jih proučila. Ker občina ne more veliko narediti, bo omenjena problematika predana v razpravo republiškim organom.
V razpràvi o hribovitih kme-' ti j ah prevlada mnenje, da tam mehanizacije ni mogoče vpeljati v tako velikem obsegu kot v dolini, kmetijska organizacija pa bo morala skupno z gozdnim gospodarstvom najti način, da bodo kmetje tam tudi ostali. Dati jim moramo možnost nakupa zemlje, saj so te kmetije v večini primerov premajhne. Do njih je neelastična tudi davčna politika (kmet, ki veliko investira, bi naj imel v času investiranja manjše davčne obveznosti). Zanemarjamo nabavo lahke kmetijske mehanizacije.
(Nadaljevanje na 4. strani)
konkretnih zaključkov, prav gotovo tudi iz objektivnih razlogov, pa ni. Mislim, dà bi se to dalo urediti na pod-* lagi samofinanciranja kot je urejeno zdravstveno zavarovanje kmetov, morebiti s to razliko, da bi se upošteval princip prostovoljnosti.
Naša davčna politika, zgrajena na osnovi predvidenega katastrskega dohodka, ni dovolj dinamična do tistih kmečkih proizvajalcev, ki investirajo in želijo v čim krajšem času povečati proizvodnjo. Nekatere občine v Sloveniji to že delajo. Prav je, da bi ludi v naši občini večjo blagovno proizvodnjo in investicije za večjo organizirano blagovno proizvodnjo stimulirali s primernimi davčnimi olajšavami.
Po reformi nakazana kreditna politika je postavila kmetijstvo v težak položaj, ker naj bodo kreditni pogoji za to panogo enaki ostalim. Vemo pa, da je obračanje kapitala tu počasnejše, saj imamo samo eno letino letno in neugodni kreditni pogoji samo podražujejo proizvodnjo. Drugje po svetu ima kme« tijstvo v tem pogledu izjemen položaj. Investicijski dinar je tako za družbeno kot kmetovo proizvodnjo drag in zaradi tega vpliva na oženje tako potrebnih investicij v razširjeno reprodukcijo in modernizacijo proizvodnje. Družbeno še ni urejeno kreditiranje investicij kmetov kooperantov. Na našem področju to vprašanje rešujemo s kreditiranjem iz zbranih hranilnih Vlog «— vendar samo srednjeročno in na osnovi 7 c/o obrestni mere. Tam, kjer pa hranilno kreditna služba ni tako močno razvita kot pri nas, pa niti te možnosti nimajo.
Strokovne Službe bodo morale v bodoče veliko več doprinašati za boljšo proizvodnjo. Tudi strokovnjaki, ki delajo s kmetom kooperantom, se morajo primerno afirmirati s svojo strokovnostjo. Veliko preveč je še splošno strokovnega načina dela, pomešanega z raznimi komercialnimi prijemi premalo pa konkretne strokovne pomoči. Tak način dela zahteva nenehno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih strokovnih kadrov in višjo strokovno raven teh kadrov, če bo rezultat dela strokovnih služb vidnejši, tudi njihovo nagrajevanje po doseženih proizvodnih uspehih ne bo problematično.
Statut, ki ga je kmetijski kombinat v začetku letošnjega leta sprejel, omogoča nadaljnje utrjevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in kmetov kooperantov v podjetju. Pravica delitve dohodka tam, kjer se ustvarjar, to je v delovni enoti, omogoča nadaljnjo afirmacijo proizvajalca kot upravljalca, sprošča lijegovo pobudo in utrjuje njegovo osrednje družbeno pozicijo. Proizvajalcu nalaga večjo odgovornost za uspeh gospodarjenja, smotrno nalaganje utsvarjenih sredstev v investicije in omogoča doslednejše nagrajevanje po delu.1 Mesto kmeta kooperanta kot poslovnega pratnerja je z določilom, da sodeluje v upravljanju podjetja v so* razmerji* z deležem njegove blagovne proizvodnje napram blagovni proizvodnji podjetja, zelo jasno določeno. Kmet kooperant je enakopraven proizvodni partner, ki ima pri upravljanju podjetja enakopravne pravice. V delavskih svetih in svetih kooperantov delovnih enot, ki vključujejo kooperacijsko proizvodnjo, sodeluje 170 delavcev podjetja ini 146 kooperantov. V centralnem delavskem svetu kooperantov sodeluje 12 kmetov kooperantov in 3 delavci podjetja, dočhn je razmerje v centralnem delavskem svetu in upravnem odboru 80 : 20 v korist delavcev podjetja. Razmerja so tako v delovnih enotah kakor centralnih organih vsklajena z obsegom družbene In kooperacijske* blagovne proizvodnje.
Kljub decentralizaciji upravljanja je tudi v bodoče voditi enotno, smotrno razvojno politiko podjetja na vsem njegovem področju, seveda dobro pretehtano in za razvoj celotnega področja ekonomsko utemeljeno. Delovnim enotam in družbenim faktorjem v krajevnih skupnostih pa odpira decentralizacija možnosti boljšega in tesnejšega sodelovanja pri reševanju raznih krajevnih in vaških problemov.

Prva seja sveta kooperantov
(Nadaljevanje s 3. strani)
Več bo strojev, večja bo proizvodnja in vedno manj kmetijskih pridelkov bo treba uvažati. Nelogično je, da ne sme kmet s traktorjem na cesto, pri nakupu goriva pa mora plačati cestno takso.
Daljša. razprava se razvije o p.lačilu prometnega davka za nakujLi, rezervnih delov in ostalega repro materiala. Svet sprejme sklep, da naj bo omenjena, problematika predložena v reševanje na prvo sejo občinske skupščine.
Svet razpravlja o cenah živine. Meni, da bo treba posvetiti več skrbi kvaliteti živine in pasemski čistosti. Obrat Mesnine bi moral odkupiti vso dopitano živino, saj večini kmetov primanjkuje krme. Prav zaradi nerednih odkupov prodajajo kmetje veliko živine drugam.
Tov. Lesjak načne vprašanje skočnine in pripuščanja zakotnih bikov. Plačevanje stroškov^ osemenitve ima v žalski občini določene prednosti. Vse zakotne bike bi bilo nujno prijavljati občinski inšpekcijski službi.
Predlog sprememb pravilnika o hranilno kreditnem poslovanju tolmači tov. Brišnik Ivan. Poudari, da so omenjene spremembe le začasne, saj čakamo na izid novega zveznega zakona
o hranilno kreditnem poslovanju. Svet predlaga sledeče dopolnitve in popravke k predlaganim:
čl. 9: kreditira se lahko 70 % vloženih sredstev;	/
čl. 13 se dopolni s tem, da nastopa materialna odgovornost sveta kooperantov obrata tedaj, če drugo jamstvo ni zagotovljeno;
čl. 14 se naj glasi: »Posojilo se lahko praviloma določi do višine 20.000 N-din.«
čl. 17: za vezane vloge veljajo naslednje obrestne mere:
6—12 mesecev	5,5 %
12—18 mesecev	6 %
18—24 mesecev	6,5 %
nad 24 mesecev	7 %
(24. 5. je DS sprejel predloge in popravke, ki jih je predlagal svet o hranilno kreditnem poslovanju. Op. urednika.)
Na vprašanje tovariša Kro-novška, zakaj ne morejo dobiti posojila tudi drugi, ki niso kooperanti, je pojasnjeno, da nam zakonska določila tega ne dopuščajo, razen. tega je pa to edini denar, ki ga lahko kreditiramo v privatno kmetijsko proizvodnjo.
Upravnik obrata Mleko tov. Hrušovar Alojz pojasnjuje, da znaša po zakonu odkupna cena mleka za zasebne proizvajalce
KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC
razpisuje
v šolskem letu 1966/61 za otroke kooperantov kmetijskega kombinata Žalec naslednje štipendije:
a)	10 štipendij v kmetijski srednji šoli v Mariboru (poljedelski oddelek)
b)	15 štipendij za šolanje v I. letniku v šoli za kmetijske proizvajalce v Šentjurju v zimskih mesepih.
Prosilci štipendije morajo imeti naslednje pogoje:
1.	uspešno končano osemletko;
2.	da imajo starši sklenjeno dolgoročno pogodbo o kooperacijskem sodelovanju s podjetjem/
3.	da je kandidat doma na področju, ki ga zajema podjetje;
4.	da se kandidat po končani šoli vključi v kooperacijsko
proizvodnjo s podjetjem na svoji kmetiji oziroma kmetiji svojih staršev in, da ostane tam najmanj 4 leta po končanju srednje kmetijske Šole in najmanj 2 leti po končanju šole za kmetijske proizvajalce.	;
Višina štipendije na srednji šoli bo največ do 200 N-din mesečno, na šoli za kmetijske proizvajalce pa 800 N-din za letnik. Višino štipendije za posamezne štipendiste na kmetijski srednji šoli določi komisija za izobraževanje delavcev in štipendiranje podjetja.
Po odobritvi štipendije sklene vsak štipendist pogodbo o štipendiji, ki jo sopodpišejo starši — kooperanti podjetja.
K pismeni prošnji je potrebno priložiti potrjen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju staršev in izjavo, da prosilec še nikjer ne prejema štipendije.
Prošnje in potrebne dokumente je treba poslati najkasneje do 30. junija 1966, na kadrovski oddelek kmetijskega kombinata v Žalcu.
28 S-din za tolščobno stopnjo, zmanjšana za stroške prevoza. Obrat Mleko je stroške prevoza doslej kril sam, odslej pa to ni vep*mogoče, saj so stroški tako narasli, prodajna cena mleka pa je v ''Mariboru in Celju najnižja v Sloveniji. Obrat vseh stroškov ne more več kriti in izkazuje izgubo. Zaradi tega predlaga, da bi za stroške prevoza bremenili proizvajalce, kar znaša po izračunih 5 din za liter oddanega mleka. Pripomni še, da že vse mlekarne v Sloveniji odbijajo prevozne stroške proizvajalcem. Ker po daljši razpravi svet ne doseže soglasja, sklene, da bo omenjena problematika predložena v reševanje UO podjetja. (UO je na seji 20. 5. 1966 sklenil, da se zmanjša odkupna cena mleka za prevozne stroške v mlekarno za 5 din po litru. — Op. urednika.)
Ker obrat Mleko prevzema tudi mleko, ki ima manj kot 3,2 % tolšče, za katerega ni mogoče uveljavljati premije, svet predloži UO, da odkupno ceno takega mleka zniža za 20 din po litru, oz. da sorazmerno temu zniža vrednost tolščobne stopnje. (UO je sklenil, da mleko z manj kot 3,2 % mlečne masti mlekarna odkupuje, vendar odkupno ceno za tako mleko zmanjša za 20 din pri litru. — Op. urednika.)
Tov. Lesjak se zavzema, da bi specializiranim proizvajalcem
mleka prevoznih stroškov ne odbijali. To ^pa za sedaj še ni mogoče, saj je specializiranih rejcev zelo malo.
Nekateri imajo pripombe na določanje tolšče, saj se odstotek le-te, določene pri kontroli, često bistveno loči od tistega, ki ga obračuna mlekarna. Tov. Hrušovar zagotavlja, da so analize v laboratoriju opravljene pošteno. Prisotne seznani tudi z nalogom, ki ga imajo prevze-malci mleka, da pri prevzemu mleka po pol deseti uri ne ugotavljajo več kislosti. (UO je sprejel sklep, da nima mlekarna pravice zavračati mleka zaradi kislosti po pol deseti uri. — Op. urednika.)
Svet osvoji predlog tov. Pla-skana, da izplačajo obrati kooperantom — hmeljarjem akontacije v višini 80 S-din na kg predvidenega pridelka hmelja, kar je 21 % vrednosti vloženega dela.
Sklep: Akontacije bodo pričeli izplačevati po 15. 5. 1966. Posebne primere obravnava in rešuje svet kooperantov obrata.
Svet obravnava tudi'ceno obiranja hmelja in predlaga, da plačamo obiralcem 1,50 N-din na škaf nabranega hmelja, odbijemo pa stroške prehrane v višini 5,00 N-din na dan. Predlog za povečanje zakupnin zemljišč poda tov. Podbregar zato, leer je vrednost zemljišč višja od 50—10Ó odstotkov, in sicer:
	Stara vrednost	Sedanja vrednost
njive — za m2 travniki — za m2 pašniki — za m2	25—33 S-din 15—20 S-din 10—16 S-din	50—77 S-din 17—28 S-din 3— 9 S-din
	Dosedanja zakupnina	Predlagana zakupnina
njive — za 1 ha letno travniki — za 1 ha letno pašniki — za 1 ha letno	10.000—14.000 S-din 7.000—	10.000 S-din 4.000—	7.000 S-din	20.000—28.000 S-din 10.500—15.000 S-din 6.000—10.000 S-din
Svpt navedeni predlog potrdi in predlaga, da ga DS sprejme kot sklep.
Predlaga tudi, da zvišajo kupnino lesenih hmeljskih žičnic na
1,300.000	S-din na ha in ceno za 1 komad hmeljske sadike na 20 S-din. Omenjene zakupnine in cene naj veljajo od 1. 1. 1966.
Ker je cena 1.240 S-din za traktorsko uro, katero prizna KK kooperantu za opravljene usluge tretjim osebam, prenizka, predlaga svet UO v potrditev ceno 1.600 S-din na uro. (Upravni odbor je sprejel predlog sveta. Opomba urednika.)
Tov. Janič predlaga svetu, da je treba vlagati tudi v prihod-njem letu 450 novih hmeljevk na ha hmeljišč in da je s sklepanjem pogodb za dobavo hmeljevk pričeti takoj.
Ing. Pugelj navaja, da ima dobavljene hmeljevke, kooperanti jih pa nočejo. Svet sklene, da takim kooperantom ne prL pada denarno nadomestilo zanje, morajo pa podpisati izjavo, da se hmeljevkam odrekajo.
Tov. žvar še poroča, da je prejel ponudbo za večjo količino akacijevih drogov. Sprejet je sklep, naj komercialna služba te drogove naroči, naroči pa naj tudi hmeljevke iz letne sečnje zaradi položaja, v katerem smo.
VyR

5
NAŠI OBRATI
OBRAT PREBOLD
Obrat Prebold se bavi z lastno in kooperacijsko kmetijsko proizvodnjo. Pred združitvijo kmetijskih organizacij v letu 1964 sta na področju Prebolda obstojala dva ločena obrata, in sicer: obrat Kmetijskega kom-
Škorjanc Edi kultivira hmelj
binata, ki se je bavil z lastno proizvodnjo, in obrat Kmetijske zadruge, ki se je ukvarjal izključno s kdperacijsko proizvodnjo. Še prej sta obstojali na tem .področju dve samostojni kmetijski zadrugi: KZ Prebold in KZ šešče. Zadrugi sta se združili v zadrugo Prebold, ta pa se je požneje vključila v kmetijsko zadrugo »Savinjska dolina«. v Žalcu.
Obrat za lastno proizvodnjo v Preboldu je nastal leta 1954 kot zadružno kmetijsko posestvo, katerega ustanovitelj je bila takratna Okrajna zadružna zveza v Celju. Obrat je nastal iz zemljišč splošnega ljudskega premoženja (SLP), ki so do takrat obstojala na tem področju, in odkupljenega zasebnega posestva bivšega lastnika Sadnika, kjer je danes tudi center tega
obrata. K temu posestvu so pripadala tudi vsa zemljišča SLP na področju sedanjih obratov Tabor in Vransko. Po formiranju posestva v Preboldu je tu obstojala najprej ekonomija rudnika Trbovlje, pozneje pa je ta zemljišča upravljalo posestvo Žovnek.
Od ustanovitve leta 1954 do ustanovitve kombinata je to po-sestvcugbstojalo kot samostojno podjele. Z ustanovitvijo kombinata 4eta 1962 pa se je priključilo h kombinatu.
Z obstojem dveh kmetijskih organizacij na istem področju so se pojavile razne nejasnosti, kar je vplivalo na neenotnost kmetijske politike na tem področju, zaradi česar je prišlo v letu 1964 do združitve kmetijske zadruge in kmetijskega kombinata.
Že v kmetijskem kombinatu, v večji- meri pa po združitvi s kmetijsko zadrugoy smo pričeli z dolgoročnejšim planiranjem, kar vpliva na jasnejše perspektive tako lastne kot kooperacijske proizvodnje.
KOOPERACIJSKA PROIZVODNJA i
Kooperacijska dejavnost zajema osem vasi z 204 kmeti, ki imajo skupno 811 ha kmetijskih površin. Več kot dve tretjini teh površin sta v srednjem in višinskem področju. Višinska posestva našega področja ležijo v glavnem na severnem pobočju Mrzlice in Marije-Reke, zemljišča so slaba, poleg tega pa izredno strma, da v velikem delu
ni mogoča niti obdelava z vprežno živino.
Glavni smeri proizvodnje sta v nižinskem predelu hmeljarstvo in živinoreja, v višinskem pa živinoreja. Hmeljarstvo se je v kooperaciji v zadnjih letih precej zmanjšalo, to pa pred-
nost je v prejšnjih letih povzročala največ težav.
Z živinorejo se ukvarjamo v lastni proizvodnji le v manjšem obsegu, in to izključno s pitanjem mlade živine. Letna proizvodnja pitane . govedi znaša okoli 40 ton letno.
Velike probleme je v prejšnjih letih predstavljal za naš obrat strojni park z razmeroma velikim številom strojev z neugodno strukturo in z dotraja? nimi in neprimernimi priključki. Resneje smo pričeli z obnovo predvsem pa z nabavo ustreznih priključkov, kar nam je omogočilo zmanjšanje strojnega parka.
Kratek posvet in zadnji preizkus kombajna. Žetev ječmena bo kmalu v polnem razmahu.
vsem zaradi povečanja družbenega sektorja. Starostna struktura zasebnih hmeljišč je precej neugodna in bo v prihodnjih letih potrebna obnova. Povprečni pridelek hmelja je bil v lanskem letu 15 q na ha, kar je manj kot v normalnih letih. Kvalitetno razmerje je bilo zelo ugodno, saj je bilo 47 % L razreda, 50 % II. razreda, 2 % III. razreda in 1 °/p IV- razreda. Stalež goveje živine v zadnjih letih narašča, s tem pa istočasno proizvodnja mleka in pitane govedi. Pasemsko čiste živine je na področju Prebolda razmeroma precej, ker so kmetje tu že več let nabavljali plemensko živino. Nujno je še v bodoče izločati razne križance in jih nadomeščati's čisto sivorjavo živino.
LASTNA PROIZVODNJA
Glavno panogo lastne proizvodnje predstavlja hmeljarstvo. Tej proizvodnji bodo v bodoče prilagojene tudi vse površine. Hmeljski proizvodnji so prilagojene oziroma se še dopolnjujejo sušilne, skladiščne in druge kapacitete, kar naj bi vse skupaj omogočilo normalno in urejeno proizvodnjo.
Zaradi kolobarja se bomo tudi v bodoče ukvarjali s proizvodnjo krompirja, pšenice in detelje.
Površine v lastni proizvodnji so že po večini urejene v primerne komplekse. Razdroblje-
V zadnjih letih smo tudi na področju družbenega standarda naredili precej velik korak. Urejena je menza za prehrano zaposlenih, nekaj stanovanj za stalne delavce in stanovanja za sezonsko delovno silo.
Vogrinc Frane
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiK
Pripravljalna dela na odseku glavna cesta — Dolenja vas so v polnem teku. Obljubljajo, da bo cesta ob izidu našega lista že asfaltirana.
Vodja odkupa Jošt Ivan, kooperant Skok Ignac in tehnik Stepišnik Ivan pri štetju hmeljevk

Delavci obrata Prebold kot aktivni in požrtvovalni gasilci gasilske
čete Groblja
Saj so nam pokazali zbori stanovalcev ?
V skladu z Zakonom o pravicah in dolžnostih stanovalcev pai upravljanju istanavanjskiih hiš so se zbrali stanovalci na področju obeh občin na zborih stanovalcev. Časovno so bili ti sestanki v treh tednih v popoldanskem času.
Na zborih stanovalcev smo razpravljali o novem načinu upravljanja, vzdrževanja in čim cenejšega gospodarjenja s stanovanjskim fondom, last Kmetijskega kombinata in Instituta za hmeljarstvo. Obrazloženi so' bili zvezni in re-p; Miški predpisi o stanovdnjskem gospodarstvu in obravnavani odloki občinskih skupščin Žalec in Celje o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš. SiCinovalci so se posebno zanimali > za delitev stanarin, za nečin izračuna stanarin za letošnje leto in. za leto 1970. Posebej so bile obrazložene pravice stanovalcev, da lahko zahtevajo korekturo stanarin pri Hišnem skladu, v kolikor smatrajo, da so oškodovani pri popisa -in točkovanju stanovanj in šele takrat, če se korekutra po veljavnih predpisih na mori izvršiti, zahtevajo določitev stanarine preko občinskega sodišča. Zahtevek za določitev stanarine lahko stanovalci vložijo pri sodišču v tridesetih dneh od vročitve odločbe.
Precej zanimanja je vzbudil republiški zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, katerega do zborov stanovalcev večina stanovalcev ni poznala. Na vseh zborih so lahko stanovalci ugotovili, da z novim načinom gospodarjenja niso okrnjene pravice stanovalcev in hišnih svetov, ampak da je vloga hišnih svetov in stanovalcev še bolj pomembna.
Udeležba na zborih stanovalcev je bila nad 70-odstotna. Zc na zborih so bili ob vsestranskih razpravah nakazani posamezni primeri propadanja stanovanj in stanovanjskih hiš in tudi nakazane potrebe, kje je najnujnejše izvršiti prva sanacijska dela v okviru investicijskega vzdrževanja. Vse sugestije bodo koristno uporabljene pri izdelavi programa investicijskega vzdrževanja, ki bo v kratkem izdelan, kajti nemogoče je izvršiti pregled vseh stanovanj in stanovanjskih , hiš v tako kratkem času.
j V programu investicijskega vzdrževanja morajo biti zajete vse sanacije obstoječih vodnjakov, ki ne odgovarjajo osnovnim sanitarnim predpisom; rešeno mora biti odvajanje fekalnih odplak in izvršena najnujnejša vzdrževalna dela pri strešnih konstrukcijah in strehah. Samo na tak način bo v letošnjem letu mogoče dokončati že začete izboljšave stanovanj. .
Na vseh zborih stanovalcev so bili izvoljeni delegati za skupščino stanovalcev. Skupščino stanovalcev bo sklical hišni sklad. Od izvoljenih delegatov stanovalcev in delegatom vlagateljev pa bo odvisno, kakšen bo program del za investicijsko vzdrževanje, kakšen način bo pri nakupu stanovanj in pri gradnji. Samo od sodelovanja vseh stanovalcev, hišnih svetov, skupščine stanovalcev in Hišnega sklada bo odvisno, ali bomo uspeli čim ceneje gospodariti s stanovanjskim fondom.	Uranjek Mihael
NOVOSADSKI KMETIJSKI SEJEM
Novosadski kmetijski velesejem privablja vsako leto več obiskovalcev. To je razumljivo, saj je sejem nekak pregled kmetijske .mehanizacije, ki se uveljavlja v Jugoslaviji.
Letošnji velesejem se razlikuje od dosednajih predvsem po večjem obsegu in seveda velikem številu novih strojev in priključkov. Na njem ni zastopana samo težja mehanizacija, ampak jg opaziti precej več kot doslej drobne mehanizacije, naplenjene kmetu.
V glavnem prevladuje semensko — proizvodni del, prehrambena industrija, veliko je razstavljenih agregatov za namakanje, traktorskih in ^poljedelskih priključkov. Pol^j živine prikazuje sejem mehanizirane hleve in razne drobne pripomočke.
Občutno večje je število tujih razstavljalcev in izbor je večji. Izgleda, da je naše tržišče zelo interesantno za naše bližnje in daljne sosede. Na razstavnem prostom smo opazili velika prizadevanja domače industrije, da izpopolni vrzeli. Tako smo na traktorjih ITM (licenca Ferguson) opazili lične zračne zavore, razne izvedbe traktorjev (visoki kliring),1 izvedbo z enim dvojnim kolesom na sprednjem mostu in podobno. Vse drugo -pa se na ITM traktorju vsa leta še ni dopolnilo.
Predvsem nas je zanimal originalni Ferguson 175, ki je po svoji tehnični dovršenosti, izboljšavah in po svojih oblikah zelo izstopal. Moram reči, da tudi oblika in izpopolnitev ostalih traktorjev svetovnih znamk ne zaostaja za razvojem avtomobilskih modelov. Predvsem so za te vrste strojev značilne drobne tehnične izboljšave (hidravlika, primerni sedeži, ki čuvajo voznika, izredno praktične kabine s prestavljivo sprednjo šipo in mnogo drugih manjših novosti). V primerjavi z novim Fergusonom in ostalimi traktorji je ITM vsaj za 10 let zastarel.
Pri vsem tem pa prireditelji niso pozabili na štiri glavne tekmece v skupini traktorjev — gumašev 70—120 KM. Le-ti so red dobrim mesecem v Osije-u merili moči za prodor na jugoslovanski trg. Ti traktorji so:
1.	John Deere tip 4020 s 106 KM (ameriški),
2.	Dutra tip D4 K-B z 90 KM (madžarski),
3.	Schlüter tip S-900 z 80 KM ( zapadnonemški ),
4.	Steyer tip 280 a z 68 KM (avstrijski),
5.	Sane — Ariete z 85 KM (italijanski).
Poglejmo nekaj glavnih značilnosti teh traktorjev:
1.	John Deere s svojimi 106 KM je qpremljen z avtomatičnim menjalnikom, ima hidravlično upravljanje krmila in solidno hidravliko. Vendar z ozirom na svojo moč nima pri-
metnega učinka in tudi nobene prednosti pred slabšimi stroji. Specifična poraba goriva je zelo velika.
2.	Dutra ima vgrajen šestvalj-ni motor Csepel (licenca Steyer) z 90 KM in ima pogon na oba para koles, ki sta enakih dimenzij. Traktor je težak 4800 kg, je zelo velik in nepri-kladen. Tudi, ta ima veliko specifično porabo goriva.
3.	Schlüter je opremljen s šestvaljnim Diesel motorjem, pogon ima na vsa štiri kolesa in hidravlično upravljanje krmila. Je zelo dober traktor, vendar predrag (17 milijonov S-din) in za naše prilike prevelik.
4.	Steyer 280 a ima vgrajen štirivaljni Diesel motor, pogon ima samo na zadnja kolesa. Hidravlika nosi 2000 kg. Traktor je zelo okreten in univerzalen in ima od vseh najmanjšo porabo goriva. Je zelo prikladen kot srednji traktor za pripravo zemljišča in uporabo težjih priključkov.
5.	Sane Ariete s štirivaljnim zračno hlajenim motorjem je eden boljših, vendar dražjih traktorjev, ki se je pri delu dobro obnesel. Žal ga na velesejmu ni bilo.
Med ostalimi novostmi velja omeniti kombajn tovarne »Zmaj« iz Zemuna, ki služi kot žitni kombajn oz. z menjavo he-derja in nekaj elementov kot kombajn za koruzo. Pomemben je tudi samohodni silažni kombajn »New Holland«, ki ga je razstavila tovarna »Pobeda« iz Novega Sada. Ima enkrat večjo delovno širino kot sedanji, vendar ne izgleda glomazen.
Med inozemskimi razstavljal-ci velja posebej omeniti ogromen »RAU, COMBI« sistem za pripravo zemlje, katerega je mogoče uporabljati le na kompleksih ravninskih predelov« Vojvodine in ni za naše prilike. Pač pa je srednji »RAU COMBI« sistem zelo prikladen za nas in ga že uvajamo.
Novost so tudi hidravlične škarje za obrezovanje sadnega drevja, živih mej itd. Neprimerno je le Jo, da morajo biti priključene na traktor, opremljen s kompresorjem.
Videli smo več tipov pobiral-nih prikolic za krmo, ki se hitro prebijajo na tržišče. Najbolj nam je ugajal tip »Hamster«, ki se lahko uporablja tudi kot trosilec hlevskega gnoja. Konstruiran je tako, da že drugo red za kosilnico pobira in nosi na prikolico. Polnjenje traja pet minut, praznjenje pa dve minuti. Dvajset kubičnih metrov mase napolni ali izprazni tako, da vozniku ni treba stopiti s traktorja.	V. J.
^■YfonotyoS\

fjf!\\>r/f/\\t'/' n\Tojjx
MđMP®4
Strokovni pogovori in nasveti
Dela v hmeljiščih junija
Izredno lepo vreme v maju je omogočilo, da srfto vsa hmeljišča pravočasno obdelali. Kljub hitri rasti hmelja ni bilo zamud pri napeljavi in čiščenju, ker so se vsi hmeljarji izredno potrudili in si delo organizirali tako, kot si lahko le želimo.
‘
Opora je bila pravočasno postavljena, zato so, ko je bil čas napeljave poganjkov, v glavnem vsi hmeljarji s tem delom pričeli v skladu z višino rastline. Petnajstega maja so bili le redki hmeljarji, ki niso imeli hmelja na opori. Po tem roku so šli po hmeljiščih že drugič, porezali vse na novo odgnale poganjke in navili iali privezali iz rezerve manjkajoče poganjke. V zgodaj rezanih 'hmeljiščih so v maju odstranjevali že zalilstndke, vsd> ostali pa jih bodo v mesecu juniju.
Binciranje zalistnikov bo potekalo cel.mesec junij. Najprej odstranimo nižje rastoče in močno razvite, drugič više rastoče, ki se razvijejo kasneje. Praviloma odstranimo vSe zalistnike, iki "rastejo v višini od 1,5 do 1,7 m od tal. To opravimo sato, da hmelju po nepotrebnem ne odvzemajo hrane, da je vsa nadaljnja obdelava lažja, pa tudi koristi nimamo od njih, ker ne rodijo ali pa je hmelj na njih tako droben, da se obiranje ne izplača. Ko zalistnike režemo, moramo paziti, da jih odrežemo tik ob listu in da ne poškodujemo trte in ne odrežemo lista na njej.
Poleg pinciranja moramo z lestvijo navijati od opore odklonjene vršičke, katerih je več po nevihti. Popravljati moramo napeljavo tudi na žicah, ki se slučajno dotikajo drogov in so zaradi tega rasile rastHne mimo opore. Tudi podrte hmeljevk e hn odtrgane žice po nevihtah moramo nemudoma 'postaviti oziroma dvigniti.
Dognojevali bomo v juniju vsaj enkrat. Čas dognojevanja zavisi od časa prvega'dognojèva-nja v 'majih DoSSmo največ 300kg/ba dušičnega gnojila, kar opravimo praviloma 3 do 4 tedne po prvem dognojevanju. Ko-Mčdna dodanega dušičnega gnojila zavisi od bujnosti in barve rastline, manjše odmerke od 300 kg bomo dali tam, kjer smo obilno gnojili -« hlevskim gnojem. Trosimo na široko in po vsej 'površini enakomerno. Na peščenih zemljah lahko v mesecu juniju dušičnemu gnojilu primešamo še kalijevo gnojilo (100 do 200 kg/ha).
Po vsakem dognojevanju moramo gnojilo zmešati z zemljo odnosno trositi takrat, ko imamo namen hmeljišče kultivirati ali osipati.
Kultiviramo v juniju večkrat, zlasti še po močnem nalivu, ko je zemlja še primerno vlažna, da preprečimo prekomerno izhlapevanje vlage. Kultiviramo plitve-je, kot smo "v maju.
Hmelj moramo zadnjič, osuti, ko je tik pod vrhom opore oziroma pred cvetenjem. Osipanje hmelja med cvetenjem ni primerno, iker rastlini prej škoduje, 'kot koristi. V tem času raje plevel v vrsti hmelja uničujemo s srpom ali herbicidom, kot z osipanjem.
Brvoletni nasadi potrebujejo posebno nego.
Prvg in glavna skrb je uničevanje plevela v vrsti z motiko, med vrstami s kultivatorjem, nadalje redno navijanje na oporo in uničevanje bolezni in škodljivcev z rednim škropljenjem. Tudii dognojevanje z dušičnimi gnojili je enako važno kot v starih nasadih, vendar so odmerki manjši in trosimo previdno v bližino sadike. Skrb za visok in kvaliteten pridelek je enako važna kot v starih nasadih.
Bolezni in škodljivce uničujemo z rednim škropljenjem. Čas škropljenja in sredstva, ki jih bomo v ta namen uporabljali, bomo izvedeli iz dnevnega časopisja ali radia.
Posebni ukrepi ob elementarnih nezgodah
Močna neurja v poletnih mesecih so čestokrat združena s točp. Neurje brez toče nam podere mnogo hmeljevk in potrga dokaj žic za oporo. Prva skrb je postavitev hmeljevk ali dviganje žic s hmeljevimi trtami in pavez in navijanje vrhov trt, ki so še odmaknili od opore.
Toča povzroči hujšo škodo, zlasti še, če hmelj ni na vrhu opore. V nekaterih primerih poskušamo vzgojiti nov vrh iz za-listnika in tega napeljati na oporo s pomočjo lestve, če pa je hmelj višji ali tik pod vrhom opore, te možnosti nimamo. V takem primeru vestno odstranjujemo spodnje zalistnike in
takoj' dodatno pognojimo z dušičnimi gnojili. Po toči je obvezno tudi škropljenje proti peronospori.
Podrte žičnice čimprej postavimo. Pred postavitvijo pripravimo ves potreben material in orodje, vkopljemo nova sidra, kaveljčke z Žico pa snamemo iz nosilnih žic, katere po dviganju Žičnega ogrodja ponovno obesimo. Razume se, da potem, ko smo žičnico postavili in obesili hmelj, takoj poškropimo proti peronospori.
Daljše sušno obdobje lahko občutno zmanjša količino pridelka. Zlasti na lahkih tleh moramo hmeljišča namakati, kjer so za to dani pogoji, to je primerna oprema (črpalka, cevi in razpršilci) ter bližina vode. Na čas, kdaj bo potrebno namakati,
bodo hmeljarji pravočasno opozorjeni.
V juniju moramo posvetiti posebno skrb tudi uničevanju divjega hmelja. Proizvajalce opozarjamo, da morajo na svojem zemljišču,-tudi če sami nimajo hmelja, uničiti ves divji hmelj, ker so ga po zakonu dolžni uničevati vsi. Za neuničen divji hmelj pa so določene visoke denarne kazni. Zavedati se moramo, da divji hmelj povzroči veliko gospodarsko škodo tako proizvajalcem hmelja kot skupnosti, zato ne glede na kazensko odgovornost divji hmelj temeljito uničimo! Uničimo ga mehanično z rezjo tik ob zemlji ali s kemičnimi sredstvi ( regu-lex, tormona) mešanimi z nafto.
Ing. Dolinar Milan
Tako škropi hmelj Myersov pršilnik, Letos ga bomo prekkusili
tudi pri nas.
Varstvo rastlin	j
1. UNIČEVANJE DIVJEGA HMELJA	{
Kakor vsako bomo morali tudi v letošnjem letu 1 uniče.vati divji in podivjani hmelj, ki raste ob’ potokih, me- r j ah, kompostih In drugod.	£
Divji in podivjani hmelj mora po zakonu uničiti vsak £ uživalec zemljišča ha svoji površini.	£
Divji in podivjani hmelj Uničujemo na tu način, da ga £ izkopljemo ali pa poškropimo s 5 % raztopihb regulexa ali £ Z 2,5 11 o raztopino tormone 80.	X
Pri uničevanju divjega hmelja, kakor tudi česmina, s £ herbicidi, je treba paziti na to, da je v času škropljenja £ temperatura zraka'najmanj 15° C in da ni po škropljenju r vsaj 24 ur večjih padavin. Škropljenje moramo izvesti v po- £ polnoma mirnem vremenu predvsem takrat, če škropimo £ v bližini ostalih poljščin s širokimi listi (fižol, vinska trta, £ hmelj itd.), da jih ne poškodujemo. Vsaka najmanjša koli- £ čina (meglica) že lahko poškoduje omenjene rastline.	£
Uspeh in doslednost uničevanja divjega hmelja in češ,- £ mina bo nadzorovala kmetijska inšpekcija pri skupščini £ občine Žalec.	— Z
W\$bnotyof\
8
Varstvo rastlin
2. ŠKROPLJENJE KROMPIRIŠC
Prvo škropljenje krompirišč proti koloradskemu hrošču bomo morali v letošnjem letu izvesti verjetno nekoliko prej kot druga leta, kor se je pojavil koloradski hrošč (pojavljajo se že ličinke) zelo zgodaj. Temu so povod ugodne vremenske prilike.
Škropljenje proti koloradskemu hrošču bomo izvajali , z lindan oljem 10 v 0,2 % koncentraciji ali z lindan oljem 20 v 0,1 % koncentraciji. Manjše površine lahko potrosimo z lindan prahom ali pantakan prahom. Nikakor ne smemo uporabljati bentoxa ali gamadina, ker dobijo gomolji duh po plesar in postanejo neužitni.
Če bomo krompirišča škropili z lindanom, bomo vedno dodali fungicid proti krompirjevi plesni (fitoftori), in sicer dutter 2 % ali bakreno apno 50 v 0,75 % koncentraciji ali bakreno apno 25 v 1,5 % koncentraciji ali cuprablau v 0,75 % koncentraciji.
Pri navedenih koncentracijah moramo paziti, da porabimo na ha 1000 litrov vode. Če porabimo na ha manj vode, moramo koncentracije ustrezno povečati.
Pri uporabi lindan olja moramo biti posebno pozorni, da ne škropimo pri visokih temperaturah, kajti v tem primeru lindan slabše učinkuje (hitro izpareva).
3.	ŠKROPLJENJE HMELJA
Hmelj bomo škropili po napovedi.
Proti peronospori bomo uporabljali organske fungicide, in sicer: orthocide 0,25 %' ali ortho-phaltan v 0,2 % konc. ali cineb v 0,3 % konc. (če je star v 0,4% konc.) al tiozin A v 0,5 % koncentraciji.
Hmeljišča, ki jih ne bomo zalivali s terra-sytamom, bomo poškropili proti listnim ušem in rdečemu pajku z metasystoxom v 0,1 % konc. ali ekatinom v 0,1 % končen-* traciji.
Hmeljišča, ki so podvržena napadu rdečega pajka, bomo zalili z 1 °/0 terra-sytamom od 5. do 15. junija.
Vsa natančnejša navodila o škropljenju in izbiri kemičnih sredstev dobite pri vaši strokovni službi.
4.	UNIČEVANJE ČEŠMINA
Vsako leto povzročajo rje na žitih ogromno škodo. Pri nas je najbolj pogostna žitna progasta rja (Puccinia gra-minis Pers.), ki napada v glavnem pšenico, poleg tega pa tudi rž, oves in različne trave.
Žitna rja prezimi rta slami žit. Da bi trosi lahko spomladi nemoteno klili, morajo biti izpostavljeni zimskim vremenskim razmeram. Na ostankih žitne slame nastanejo bazidiospore, katere prenaša veter na liste češmina (Berberis vulgaris L,). Bazidiospore na češminu prodrejo v list, kjer se prične razvijati micelij ali podgobje in kasneje eci-dije z ecidiosporami, ki jih veter raznaša na žita. Na žitu se pričnejo razvijati uredospore, ki naprej okožujejo žita.
Pri razvoju rje je nujno potreben vmesni gostitelj češ-min. Če tega ni, se rje ne morejo razvijati. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da uničujemo češminove grme. Uničevanje češmina je po zakonu obvezno.
Če hočemo preprečiti okužbo žit z rjo, moramo uničiti češmin vsaj 300 m od njiv, posejanih z žiti.
Češminove grme najlaže uničimo na ta način, da jih izkopi j eriio ali pa da jih poškropimo s 5 % raztopino re-gulexa B-40 ali z 2,5 % raztopino tormone 80.
5. ŠKROPLJENJE JABLAN IN HRUŠK
Zimsko škropljenje jablan in hrušk proti ameriškemu kaparju ne zadostuje v celoti, izvesti še moramo poletno škropljenje takrat, ko so ličinke ameriškega kaparja brez ščitkov. Takrat je škropljenje uspešno. ^	-v
Prva generacija ameriškega kaparja je bila v zadnjih letih okrog 20. junija, v letošnjem letu pa jo pričakujemo nekoliko prej. Točen čas škropljenja boste izvedeli po napovedi v radiu in časopisju ter od vaše strokovne službe.
Obenem bomo škropili proti ameriškemu kaparju in uničevali jabolčnega zavijača.
Proti tem škodljivcem bomo uporabljali gusation od 0,2 do 0,3 % koncentracije ali parathion v 0,15 % koncentraciji ali diasinon 20 v 0,25 % koncentraciji. Škropivu bomo primešali še proti škrlupu fungicid orthocide v 0,25 %. konc. ali ortho-phaltan v 0,2% konc. ali dithane oziroma cineb v 0,3 % koncentraciji.	Satler Franc
Dr. vet. Vrabič Anton:
VZREJA TELET
Mleko je za vzrejo telet majdragocenejše. Za vzrejo teleta je pri najboljši mlekarici poraba mleka do 35 °/o njene celotne proizvodnje, pri najslabši 55—60 °/o. Prav zaradi tega skušamo te količine čimbolj zmanjšati.
V preteklosti so mleko zamenjevali z raznimi krmili (telečja moka), recepture katerih pa niso bile strokovno postavljene. Vsekakor je vzreja s krmili cenejša, prav tako je cenejša vzreja v kombinaciji s posnetim mlekom. Danes uporabljamo v ta namen suho posneto mleko, katerega so pričeli najprej uporabljati v ZDA, medtem ko se je za prehrano človeka uporabljalo že veliko prej. Temu mleku so dodani še vitapiini, rudnine, mikroelementi, antibiotiki.
Rejci pri zamenjavi mleka z drugimi krmili često greše, ker ne poznajo dovolj dobro zahtev, potreb in razvoja teleta. Tele šele razvija sistem predželod-cev. Pri novorojenem teletu ta sistem še miruje. Danes so v uporabi empirično dognane metode prehrane telet s posnetim mlekom, so pa te metode druge. Gornja meja je znana, minimum ne. Ne poznamo potreb teleta v prvih tednih življenja po esencialnih aminokislinah ( to so aminokisline, ki vsebujejo fosfor in žveplo), po vitaminih, rudninah, mikroelementih, tol-šči. Vse o izkoriščanju le predvidevamo. Čim več nadomestimo polnega mleka z drugimi krmili, tembolj moramo postavljali zahtevo po kvaliteti nadomestnega krmila.
Tele spada med prežvekovalce, ima torej sistem želodca in predželoddev. Cilj vsakega rejca mora biti, da se teletu čim-prej razvijejo predželodci.
Po Mangoltu je razmerje med predželodci in želodci v določenih starostnih obdobjih takole:
Starost 3 tedne 6 tednov 8 tednov 10 tednov
Razmerje
1:2
2:3
3:2
2:1
Na to razmerje vpliva predvsem hrana. Več voluminozne krme dobiva tele, bolj se razvijejo predželodci in obratno. -Pri tem odigravajo svojo vlogo fizikalni vplivi (toplota), kemični vplivi in tudi voda, ki je vezana v suhi snovi. Več je vode v suhem krmilu, boljši je razvoj predželodcev. Če dajemo teletu krmila neposredno po kolostru-mu, povzročajo motnje, Ker pridejo v nerazviti vamp, tam gnijejo in se razkrajajo. Zato rabijo teleta visokovredna beljakovinska krmila. Nikakor ne smemo že v prvih tednih starosti delati v prehrani razlike
med teleti, namenjenimi za plemensko vzrejo in med teleti, namenjenimi za pitanje.
Posebno važno je mešanje laktana. Na farmi so napravili poskus in ugotovili, da je najprimernejša mešanica 1:8. Skraja %e smemo telet nikdar preveč krmiti, bolje je nekoliko premalo kot preveč. Na razmerje mešanja je treba strogo paziti. Teleta morajo dobivati lak-tan, mešan vedno v enakem razmerju za določeno starostno obdobje. Spreminjanje koncentracije povzroči prebavne motnje (drisko) enako kot spreminjanje temperature, Že razlika v temperaturi za eno stopinjo Celzija pomeni za tele stres.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje:
Kdaj naj škropim proti češnjevi muhi in s čim?
Škorjanc Ivan Dolenja vas
Odgovor:
Proti češnjevi muhi prvič^ škropimo, ko se začno plodovi barvati. V ta namen uporabimo 0,1 % rogor ali 0,25 % diazinon 20. Mimo vprašanja še povem, da škropimo proti listni luknjičavosti in monili ji z 0,25 % ortocidom.
Češnjeva muha, črvivi češnji, ličinke, muha — (3-krat povečano).
Drugič škropimo proti češnjevi muhi po štirinajstih dneh z istimi sredstvi, a najkasneje 10 dni pred obiranjem.
Vy
#

9
Kako ohraniti mleko čisto in sveže
(Nadaljevanje)
Hlev mora 'biti zračen, svetal, čist. Proizvajalci mleka, kii se posvetijo le tej veji proizvodnje, se naj zavedajo tega, da v hlev, kjer so krave molznice, ne 'spadajo kokoši, svinje, zajci in druge domače živali. Hlev mora biti vsako leto enkrat prebeljen. Temperatura zraka naj bo od 12° do 15° C, če je topleje, je več vlage, živali so trome, proizvodnja slabša. Poleg tega se pa v toplem in vlažnem okolju hitro razvijajo bakterije, katerim taki pogoji ugajajo.
Osebje, ki dela v hlevu, je najvažnejše. Od ljudi je odvisno, kakšni bodo končni uspehi dela.. Osebje mora biti zdravo, s polno mero ljubezni do živali in svojega dela, skrbeti mora za čistočo živali in hleva, zlasti pa še za osebno čistočo.
Molža: predpriprava za molžo, molža sama in skrb za mleko do oddaje v zbiralnico naj zastavijo proizvajalcu dve osnovni nalogi:
1.	skrb za to, da pride v mleko čim manj bakterij;
2.	z vso vnemo onemogočiti razvoj tistim bakterijam, ki so kljub naši.pazljivosti le prišle v mleko. , .
Kako zadostiti tema dvema zahtevama?
Mleko pride iz vimena bakteriološko »čisto«, se pravi v njem je takoj po molži malo bakterij. S skrbnim ravnanjem in pripravo na molžo bo molzač dosegel kar dobre uspehe: vime mora pred molžo skrbno oprati in obrisati s čisto, za vsako molžo prekuhano krpo. Prve curke mleka mora izmolzti v poseben lonček (ne na tla!), ker je v seskih mleko okuženo — okuži se, ko krava leži in skozi sesne odprtinice prihaja nesnaga in z njo bakterije v sesne kanalčke. Sjprvimi curki se ta nesnaga iz seskov iztisne. Molzite v čisto in pravilno oprano molzno posodo! Molzite s čistimi, neposredno prèd molžo opranimi rokami! Nastiljanje končajte pol ure pred molžo! Hlev prezračite pol ure pred molžo!
Narejeni so bili poizkusi na število bakterij v mleku, pomolzenem med nastiljanjem in prašenjem-. Ugotovili so, da doleti v mleko v 1 minuti 20.000 klic. Enak poizkus, narejen z mlekom, pomolženim 1 uro po nastiljanju, je pokazal, da prileti v 1 minuti le 1.400 klic v mleku. Vse površine: posodo, cedila, zajemalke ..., ki pridejo v dotik z mlekom, je treba dobro, pravilno in skrbno pomiti.
- Kako?!
Mlečno posodo in -ostali pribor najprej odplaknemo z mrzlo vodo, da odteče s površine beljakovinska plàst, nato pomije-mo s krtačo in vročo raztopino detergenta (CET, ali drugo sredstvo za pranje posode). Nato
posodo dobro operemo z vročo vodo in pustimo odcediti. Posodo hranimo do naslednje molže suho — ne popolnoma odkrito, na zračnem in hladnem prostoru, v katerem ni nesnage in snovi z močnim vonjem.
Tako pridobljeno mleko pale ni popolnoma brez klic — bakterij. Vsebuje jih le znatno število. Pri skrbnejšem delu je bakterij v mleku manj, pri površnem delu več. Posvetimo sedaj vso pozornost nadaljnjemu delu z mlekom. Onemogočiti moramo razvoj tistim bakterijam, ki so kljub naši pazljivosti le prišle v mleko.
Dokazano je, da te bakterije najbolje delujejo in se dobro počutijo le v toplem mleku. V mleku takoj po molži s temperaturo 30 do 35° C je njihovo delovanje naj živahnejše. Bakterije se v takem mleku hitro razmnožujejo — delijo, rastejo, hranijo — s tem prehranjevanjem pa kvarijo mleko. Porabljajo npr. mlečni sladkor in iz njega tvorijo mlečno kislino, se pravi, kisajo mleko. Porabljajo za svoj razvoj mlečne beljakovine, jih razkrajajo — povzročajo usmrajevanje mleka itd. To pa še ni vse — njihovi izločki, ki nastajajo pri njih prehranjevanju, prihajajo v mleko in jih tam zaznamo kot strupe, ki lahko povzročajo huda obolenja in prebavne motnje, zlasti pri najmlajšem in najobčutljivejšem rodu — pri dojenčkih, ki se prehranjujejo izključno le z mlekom.
Preprečimo torej bakterijam ta razvoj in škodljivo delovanje. Kako je to enostavno! Ustvariti jim moramo pogoje, v katerih ne bodo aktivni, v katerih njihova dejavnost preneha. Bakterije, ki žive v mleku, ne morejo
že pri temperaturi 10° C več normalno delovati, pri 8" C je njihova dejavnost praktično skoraj ustavljena, pri + 4° C pa ne zaznamo več nobenih sprememb in nobenega življenja v mleku. Že pri hlajenju do 10° C lahko
pričakujemo lep uspeh in z gotovostjo predvidevamo, da bo mleko ostalo sveže od večernje molže do oddaje v zbiralnico drugo jutro.
Kako hladiti mleko? Proizvajalci ste hladili z mrzlo vodovodno vodo, ki ima v naših raz-
Sejem je bil organizacijsko in strokovno dobro izveden, vreme je bilo kot naročeno, prodaja po načinu licitiranja pa mu je dala izrazito razgibanost.
V' imenu sveta kooperantov in pripravljalnega odbora za izvedbo plemenskega sejma je tov. Kronovšek Ivan, kooperant obrata Trnava v uvodnih besedah poudaril pomen in delež blagovne kooperacijske proizvodnje v živinoreji, ki se je v zadnjih letih podvojij^in danes predstavlja močatj. vir dohodka zasebnega proizvajalca. Rejci so izvedeli, da bomo kos zahtevi domačega in tujega tržišča z dobro krmno osnovo, hitro rejo in ustrezno pasmo.
' Na sejmu je strokovna komisija vse živali ocenila v naslednje kakovostne razrede:
merah v poletnih mesecih do . 10° C. S tako vodo boste pri skrbnem hlajenju brez težav ohladili mleko ria 11 do 12° C. Posodo z mlekom postavite v mrzlo vodo, da je potopljena tako globoko, kolikor visoko se-za mleko v njej. Vodo do petkrat premen j ate in ob tem mleko skrbno premešavajte. Mnogi mislijo, da je dovolj že to, da postavi mleko v vodo in ga tam pusti čez noč. Kako napačno misli tak proizvajalec! Ni dovolj, da mleko »vodo le občuti« —• vodo morate menjati tako dolgo, dokler ni mleko mrzlo kot voda. Šele potem ga pustite v zadnji zares mrzli vodi, ali še bolje v koritu, kamor voda z ene strani odteka, iz druge pa odteka. Mleko naj bo v tekoči vodi čez noč. Le tako ohlajeno mleko bo naslednje jutro še sveže in uporabno.
Ce imate hladilnik, boste šele tako, v vodi ohlajeno mleko postavili vanj. Ne postavljajte toplega mleka v hladilnik, ker se vam tam ne bo dovolj hitro shladilo in boste drugo jutro potegnili iz hladilnika kislo mleko! Zrak ne hladi tako naglo kot mrzla tekočina!
Potrudite se torej, pridobivajte čisto mleko, hladite mleko takoj po molži in zadovoljni boste vi, mlekarna in končno tudi potrošnik, ki pije mleko!
Pri delu vam želimo obilo uspeha.
II.	a	14	glav	ali	25	%
II.	16	glav	ali	28	%
II.	b	16	glav	ali	28	%
III.	a	7	glav	ali	12	«/„
III.	4 glave ali 7 %
57 glav ali 100 %
Prodaja po obratih je bila naslednja:
Braslovče	4	glave
Petrovče	4	glave
-f- 6 iz direktnega nakupa Prebold	3	glave
Šempeter	2	glavi
Tabor	7	glav
Vransko	9	glav
+ 18 iz direktnega nakupa Vojnik	1	glava
Vrbje	2	glavi
32 glav
Ing. V. Kopitar
ZADOVOLJIV USPEH PRVEGA PLEMENSKEGA SEJMA
PRVI PLEMENSKI SEJEM V TRNAVI, KI JE BIL 13. MAJA, JE POKAZAL PRIMERNO ZANIMANJE ŽIVINOREJCEV ZA TAK NAČIN KUPOVANJA IN PRODAJE PLEMENSKIH ŽIVALI. NA SEJMU JE BILO 57 PLEMESKIH TELIC IN KRAV SIVORJAVE PASME Z RODOVNIKOM IN NEKAJ PLEMENSKIH SVINJ BELE PLEMENITE PASME.
10	—-------------------
*
Uspeh
plemenskega
sejma
(Nadaljevanje z 9. strani)
Pri tej prodaji obrata Celje in Vojnik izključujemo, ker tam nabavljajo svetlolisasto govedo.
Iz zaključene prodaje je razvidno različno zanimnaje za pasemsko zamenjavo na naših obratih.
Ob zaključku sejma smo prišli do sledečih ugotovitev: Od 57 plemenskih živali so kooperanti kupili 32 glav. Za lažje nebreje teličke pri koperantih ni bilo zanimanja in jih je 17 odkupil obrat Tabor za nadaljnjo plemensko rejo na pašniku, osem plemenskih živali pa ni bilo prodanih v glavnem zaradi slabše kakovosti.
Značilno za ta sejem je bilo, da so kupci želeli v glavnem visoko breje telice in krave, za mlajše, lažje živali ni bilo kup-

Ing. Marovt Stane
Govedoreja na Danskem
(Nadaljevanje)
Poleg splošnih, znanih ciljev selekcijskega dela: iskanje najustreznejšega gospodarskega tipa živali, povečevanje količin mleka in izboljšanje odstotka tolšče, plodnosti in zdravja živali itd., so Danci vključili v selekcijsko delo ne samo formiranje vimena, temveč v posebnih vzornih hlevih testirajo plemenjake na hitrost in dolžino molže, na količine mleka v prvi in zadnji polovici vimena, v zadnjih letih na odstotek beljakovin v mleku in podobno. Skratka, selekcijska služba je zajela kompleksno vsa vprašanja in naloge v zvezi napredka in povečanja proizvodnje v govedoreji.
Pogled na dražbeni grostor sejmišča v Trnavi
V vsej Danski je bilo v letu 1965 še nad 1100 združenj kot osnovne organizacijske enote z blizu 63.000 člani in s skoro
750.000	kravami v molzni kontroli. Cela dežela pa je razdeljena na 72 zaključenih področij s kompletno kmetijsko službo, od katerih ima 54 tudi centre za plemenjake. S sedeža teh kooperativ, kakor jih imenujejo Danci, se odvija tudi živinorejska služba s kontrolo proizvodnosti. Agronom — živinorejec (konzulent) operira s potrebnim številom kontrolorjev, od katerih vsak kontrolira 1000 do 1200 krav na proizvodnost. Vsi podatki se takoj po kontrolah zbirajo na zvezi združenj v Aarhusu, Jej er elektronski stroji v najkrajšem času posredujejo proizvajalcem zbirne rezultate 'proizvodnosti njihovih krav vsak mesec posebej. Za nas kupce so bili ti podatki izredno dragoceni, da smo lahko mlajše matere odbranih telic sigurneje ocenili. — Člani plačujejo za selekcijsko službo s kontrolo proizvodnosti 25 do 30 danskih kron (4500 do 5400 S-din) letno po kravi. Glede na koristi, ki jo imajo živinorejci od selekcijske službe, in ugodnosti pri prodaji plemenskih živali, je ta prispevek zelo skromen. Sicer pa ponovimo nekaj generalnih rezultatov njihovega nad 60-letnega načrtnega dela. Od leta 1903 so razširili kontrolo proizvodnje od
111.900 na 750.000 krav v letu 1965 (l. 1960 — 869.000), povečali proizvodnjo po kontrolirani kravi od 3107 l na 4423 l mleka in odstotek tolšče od 3,40 na 4,36. Skoro za cel odstotek več! Sporedno so skrbno oblikovali
težo in tip živali, formirali vime, čuvali zdravje in večali plodnost krav. Poleg vsega pa so z modernizacijo in tehnologijo podcenjevali proizvodnjo. Odkupna cena mleka je namreč na Danskem nižja kot pri nas. Mlekarne prevzemajo na dvorišču proizvajalcev liter mleka po 45 örov ali natanko 81,40 starih din. Glede na visoko proizvodnjo, zelo malo porabo delovne sile, je kljub nizki odkupni ceni proizvodnja mleka visoko rentabilna. Končni cilj tega dolgotrajnega dela je tako dosežen: pri rentabilni proizvodnji dati potrošniku poceni proizvode. Ogromna poraba mleka in mlečnih proizvodov na eni strani in ekonomska moč danskega kmeta to dovolj jasno dokazujeta.
-Danes je živinorejska in selekcijska služba najožje vezana na centre za osemenjevanje. Zato moramo službo umetnega osemenjevanja posebej obravnavati, ki je v Danski ogromno pripomogla k razvoju govedoreje in je po obsegu in organizaciji verjetno edinstvena na svetu. Na Danskem namreč umetno osemenjujejo 99 % vseh krav in telic. Samo maloštevilni, konzervativni živinorejci še držijo svoje plemenjake za prirodni pripust. Pri našem kroženju smo naleteli samo na enega živinorejca z 48 kravami, ki je imel v hlevu svojega plemenjaka. Ugotovili pa smo, da je imel, delno tudi zaradi tega, za 700 do 800 l mleka nižje hlevsko po-. vprečje, kot njemu enaki, ki so že davno sprejeli umetno osemenjevanje.
(Nadaljevanje na 11. strani)
cev. Večina kupcev je bila z ravninskega in delno obrobnega predela. Kupcev . iz hribovitih predelov ni bilo, kar je bila glavna pomanjkljivost akcije našega strokovnega kadra na obratih. V teh predelih je stanje v živinoreji najslabše, zanimanje pa najmanjše. Lažje plemenske teličke, ki so bile odbrane in namenjene prav za te predele, med temi kmeti niso našle kupca.
Za dobro izvedbo plemenskega sejma smo iskali predvsem oporo pri strokovnem kadru na naših obratih. Obrat Trnava je pokazal izredno razumevanje za ureditev sejmišča in je požrtvo-valno pomagal pri izvedbi sejma.
Splošna ocena prvega plemenskega sejma je zadovoljiva. Pospešena pasemska zamenjava se bo še nadaljevala z nakupom odrasle plemenske živine in sesnih teličk. V jeseni bo spet plemenski sejem za sivorjavo govedo v Trnavi in na področju občine Celje za svetlolisasto govedo.	Grabnar Ludvik
Klüver -Strauchova tabela za določanje teže goveda (v kg)
Obseg prsi cm	Poševna dolžina telesa v					cm (od ramens			ikega sklej 165 170		na do konca sedne kosti)				
	125	130	135	140	145	150	155	160			175	180	185	190	195
K 125	164														
130	*T80- 187														
135	196	203	213												
140	216	223	231	241											
145	232	240	250	259	268										
150	247	256	266	277	286	296									
155	264	274	285	295	306	307	328								
160	282	290	301	313	324	334	347	356							
165	—	310	323	334	346	358	370	381	394						
170	—	—	342	355	368	380	393	404	417	431	—	—	—	—	—
175	—	—	—	374	390	403	417	429	443	457	470	—	—	—	—
180	—	—	—	—	414	428	443	452	471	486	500	515	—	—	—
185	SC—	—	—	—	—	449	464	478	494	508	524	540	552	—	—
190							492	506	522	538	555	572	585	602	—
195								531	549	568	582	600	615	633	648
200									580	597	614	634	649	667	684
205										626	644	662	680	691	717 s
210											678	699	716	736	754
215												734	751	773	792
220													782	804	825
225														843	863
230															905
St Hcrvotyo*\
(Nadaljevanje z 10. strani) Začetki umetnega osemenjevanja izvirajo že več let pred drugo svetovno vojno. Zaradi iz-rednega-pomena se je osemenjevanje hitro širilo: leta 1940 so osemenili že 137.709 plemenic, leta 1945 skoro 500.000, leta 1952 Že preko milijon in leta 1960 že 1,617.335 krav in telic. V letu 1965' je bilo v celi Danski še 54 centrov za osemenjevanje. Od naj več j ega števila 106 V letu 1952 se število centrov vsako leto manjša z združevanjem. Po vseh centrih plemeni preko 1200 bikov vseh pasem. Z enim plemenjakom osemenijo povprečno 1200 krav in telic.
Centri za osemenjevanje so izredno lepo'urejeni z modernimi hlevi, laboratoriji, izpusti in lastnimi pašniki. Plemenjaki so od spomladi do jeseni na paši, vsak privezan na ustrezno dolgi in v zemljo pričvrščeni' vrvi. Med vsemi je najmodernejši pred nekaj leti zgrajeni center v Aalborgu na polotoku Jyllan-du. V ogromni, arhitektonsko varno zgrajeni hali s klimatskimi napravami stoji 48 železnih boksov, velikih 3 X 5 m. Plemenjaki se v boksih prosto gibljejo. Ležišče je mehko, sprehajališče pa trdo zaradi utrjevanja nog in' parkljev. Tehnični prostori so najsodobneje urejeni, celo s kopalnico in prhami za plemenjake. Lansko jesen je bilo zasedenih 36 boksov: 18 plemenjakov črnobele pasme, 14 rdečih, 3 jérsey in 1 plemenjak Charolet pasme (francosko belo govedo za pitanje),
s katerim osemenjujejo krave jersey pasme zaradi težjih, bolj mesnatih potomcev. V tem centru je drugi največji plemenjak na Danskem, ki je stal 80.000 danskih kron ali 144.800 N-din.
Podrobneje smo se spoznali z organizacijo in delom centra v Bjerringbrou. Kako je živinorejska — selekcijska služba ozko vezana z osemenjevanjem, je najboljši primer v tem mestu. Obe službi sta pod isto streho, z istim upravnim odborom (proizvajalci) in istim strokovnim vodstvom. Konzulent g. Lundt je obenem tudi upravnik centra. Center oziroma kooperativa s sedežem v Bjerringbrou sam iz svojih sredstev nabavlja plemenjake: mlade od 6 do 8 mesecev stare, perspektivne bikce, ki jih vzreja do plemenitve v lastnih hlevih. Večina centrov pa nabavlja plemenjake tudi v Holandiji. In prav center v Bjerringbrou je uvozil iz Holandije trenutno najdražjega- plemenjaka na Danskem Fransa, ki je stal nič manj in nič več kot
100.000	danskih kron ali v našem denarju 18,000.000 S-din.
Področje tega centra oziroma kooperative zajema 35.000 krav in telic za osemenjevanje, od katerih je 17.000 pod kontrolo proizvodnosti. Po veterinarski strani vodi delo v centru področni veterinar honorarno, odvzem semena, konzerviranje in osemenjevanje pa opravlja več tehnikov in osemenjevalcev. Vsak ima določeno področje z okoli 5000 plemenicami. Kmetje sporočajo telefonično do 8. ure, ko-
Notranjost hale za plemenjake centra v Aalborgu.
liko krav imajo v pojatvi in od katerega plemenjaka seme želijo. Z zbranimi potrebami in žel j ami gredo tehniki na proge, ko so prej odvzeli plemenjakom seme, ga konzervirali in opravili vso administrativno delo.
Člani živinorejci plačajo pavšalno po kravi 15 danskih kron letno za obre j etto kravo (2700 S-din), ali prenešeno v vrednosti 34 litrov mleka. Le za seme omenjenega plemenjaka Fransa plačajo interesenti 20 kron (3600 S-din). Posamezni centri imajo različne cene za svoje
»usluge«, glede na to, kako imajo izvedeno organizacijo in v kakem finančnem položaju se tisto leto nahajajo. Center v Bjerringbrou je eden najcenej-ših zaradi maksimalnega izkoriščanja svojih 24 plemenjakov. Poleg kritja lastnih potreb še posredujejo letno sosednemu področju 16.000 doz semena.
Ker so centri pod neposrednim vodstvom in nadzorom živinorejske službe, je njihovo delo usmerjeno tako, da je v skladu s cilji in delom selekcijske službe.
J Nadaljevanje)
/	N
»Ti .si grd ilovek, Jošt, da ti povem, če imaš prav dobro viino. Đog ti pomagaj ! Grd človek si pa res, če mene zmerjaš, ki sem dober kristjan. Tam pri peči, glej, meni smrdi kakor hudiču krst. One poikaraj, Jošt, a ne mene, kristjana, da bi te pasla sama kisla repa!«
Medtem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize in skrivaj namignil krčmarju, naj gre iz izbe za njim. Blaž se je rotil dalje, .posnemajoč pridigarski glas, govoril kmetom, a vedno po strani pogledoval:
»Resnično, resnično vam povem, prijatelji moji, ko bi nas eden mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno veselje v nebesih in v peklu: v nebesih, ker bi se na tem svetu več toliko
razboja, tetvine in greha ne delalo, kakor ga ta nesnaga dela, a v peklu bi vsi hudiči plesali od veselja, da so enkrat te kranjske zlodeje medse dobili. Pa meni se zdii, da se je že konoplja razrasla, iz katere bo vlakno pleteno, da jih bomo obesili vse. Novi gospod graščinski oskrbnik kolov-ških gospodov se jim je zarotil, rokovnjačem, da hoče vse pobesita, ste li slišali? Davi je bilo na semnju klicano, da dobi trideset
tolarjev, kdor pavé, kje imajo brlog, ali kdor ujame kakega glavarja. Kdo jih bo zaslužil? Ko bi jih jaz mogel! Precej! Nič se jih ne bojim!«
»Jaz grem,« reče eden kmetov drugemu tiho in boječe.
»Čakaj, da plačan*», jaz pojdem s teboj,« reče oni in dregne drugega tovariša, rekoč:
»Ce je res onih ciganov kdo rokovnjač — vedeti ne njore nihče kot bog, ki jih pozna, mogoče je vse — potlej ni dobro zraven hiti, ko jim Blaž zabavlja. Pridejo lahko ponoči in mi streho nad posteljo zažgo, kaj si morem za to. Tak lahko usta razteza, ki nima ni hiše ni obrok, ki je vse zapravil kakor Blaž. Zato bežimo, pijan je in preveč naravnost govori, kar misli.«
Kmetje so plačali svoje račune in odhajali drug za drugim. Blaž pa je dalje obdeloval rokovnjače.
Trije možje pri peči so bili ali zelo potrpežljivi ali pa so se bali krepkega, kot pretepalnika poznanega Blaža Mozola, zlasti ker so bili še kaki štirje kmetje v sobi, ki bi mu bili morda pomagali. Zdajci je bila Blaževa pozornost za nekaj hipov odvmjena na drug predmet.
Vrata se odpro in v izbo stopi gost s konjskim bičem v roki.
Blaž Mozol ga takoj spozna ; zato vzdigne svojo čašo in ga kliče vesel, kakor da bi bogve kako ljubljenega pobratima po dolgi ločitvi zopet zagledal:
»Hejo, boj! Tone Obloški, Rajtguzen,. na pij, Rajtguzen! Se izmerom si suh kakor drenov klin, ki je devet let v dimu. visel, o ti ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, tl konjski lišaj, na, pojdi pit. Rajtguzen! Suh si pa res kakor krajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen!. Hejo!« _
S tem 'imenom počaščeni došli novi gost, nam že znani kobilar ali konjski mešetar Obloški Tonček, pride k mizi, spusti dolgi konjski bič ob sebi, da glasno na tla trkne, roko obriše ob grobo-suknene hlače, ki so bile z usnjem obšite na sedalu in med koleni, kakor jih imajo jezdeški gosposki hlapci, prime ponujeno čašo, ovrti jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav: »Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozol. Ali te še ni nihče pretepel, kakor bi bil zaslužil, ko si lepo doto zapil in zabil? Ti si tudi suh, dasi lahko doma za pečjo ležiš pozimi in kruh jgš, ki so ga drugi pridelali,-poleti se .pa v isenoo zavališ, klada ti,pijanska ! Kaj misliš, da ne vem? Dokler je tvoja dleta pela, smo ga pili, da je bilo vse mokro.
^-Tnlmotya^
12------------------------------—
Delitev stanarin in njih sredstev
Skupščina občine Žalec je sprejela odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje. Ta odlok podrobno obravnava delitev stanarin in razčlenjuje uporabo stanarine. Odlok predvideva, kaj velja za investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje hiš in skupnih delov ter naprav, kaj zajemajo stroški upravljanja. Poleg tega je v odloku razčlenjeno, kateri stroški tekočega vzdrževanja stanovanj bremenijo stanovalca samega še poleg stanarine.
Med investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj spadajo srednja in velika popravila, obnavljanje in zamenjava konstrukcij, med drugim pa predvideva sledeča-dela: »
—	zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih del;
—	zamenjava zunanjih kleparskih del;
—	popravilo strehe;
—	prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije;
—	zamenjava instalacij (za vodovod, elektriko, plin itd.);
—večja popravila-naprav centralne in etažne kurjave;
—	zamenjava naprav dn instalacij za centralno in etažno kurjavo;
—večja popravila in zamenjava delov za osebno in tovorno dvigalo;
—	popravilo in obnova zuna-. njih obdelanih sten in pročelja;
—	popravilo in zamenjava
stopnišč;
—	popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije;
—	popravilo stropov in stropne konstrukcije;
—	odprava madežeV dn beljenje stanovanj v primeru poškodb, ki nastanejo zaradi prepuščanja 'Strehe ali zaradi razpok, ki jih povzročijo poškodovane vodovodne ali kanalizacijske instalacije.
Stroški za investicijsko vzdrževanje bodo vsekakor večji od razpoložljivih sredstev, zato bo Hišni sklad na osnovi podatkov, ki jih bo dobil od hišnih svetov, od posameznih stanovalcev in z ogledom na terenu, izdelal program investicijskega vzdrževanja in terminskp določil, kdaj bodo posamezna dela izvršena.
' Za tekoče vzdrževanje stanovanjcih hiš in skupnih delov ter naprav bo na razpolago hišnim Svetom 10 % sredstev od skupno pobranih stanarin. V okviru teh razpoložljivih sredstev bodo I lahko hišni sveti izdelali letni program tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav. Hišni sklad bo za ta dela izdal naročilnice, hišni sveti pa bodo po potrditvi računa, da je delo v redu izvršeno, predložili .račun upravi Hišnega sklada. Med dela, ki jih zajema tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav spadajo sledeča:
—	čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo;
—	vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidofr, ograj, zelenih površin, pankinga ipd.;
—	manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi ipd.;
—	manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje;
—	zamenjava manjših delov strešne kritine;
—	manjša popravila izolacije na strehi, balkonih in terasah;
—	čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zasqitnih del;
—	popravila strelovoda, preskus prevodnosti;
—	popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja, plina;
—	popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh irf kanalizaciji;
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah;
—	zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov;
—	stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo;
—	manjša popravila ometa in fasade;
—	zavarovanje zgradbe;
—	čiščenje dimnikov;
—	odvoz smeti dn fekalij;
—	finančno poslovanje;
—	manjša popravila na vratih, oknih in roletah;
—	manjša popravila električne instalacije;
—	manjša popravila podov, pragov ityslično;
—	vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež;
—	pleskanje viseh oken in vrat v 'sktipnih prostorih in stanovanj ihi
Med stroške upravljanja, ki gredo v breme sklada hiše, spada isledeče:
—	bančni stroški;
—	pisarniški material;
—	stroški za deratizacijo in
—	del iskupnih stroškov hišnega sklada v zvezi z gospodarjenjem s 'stanovanjskimi hišami.
Za vse navedene stroške bo izdelan predračun potreb na osnovi analiz; odstotek stroškov upravljanja pa bo določil delavski svet obrata Hišnega sklada.
Poleg tega je predvideno po občinskem odloku, da gre del stanarin za amortizacijo, in to 1 % od vrednosti stanovanj oz. stanovanjskih hiš pri objektihjs stoletno amortizacijsko dobo.
Kupci si ogledujejo in izbirajo živali, da jih bodo potem
licitirali
Komisija pri ocenjevanju in kategorizaciji plemenskih telic
SEJMbilježiv...
Vsako na semenj prignano živino komisijsko tehtajo in ošteT
vilčijo
' t \ ^-Tnhria^a^------------------------;--------
Otvoritveni govor tovariša Kronovšek Ivana o razvoju in pomenu živinoreje v Savinjski dolini
Krava je sledila kravi, telica telici in licitacija licitaciji. Kupci so dražili in predstavniki obratov so v njihovem interesu vztrajno tiščali kvišku dražbene palice.
Licitant, tovariš Grabnar Ludvik: ... 490 tisoč v prvem, drugem in tretjem — telica Šolta s številko 10, last Kmetijskega kombinata Žalec je izdražil obrat Petrovče za kooperanta Pušnik Joža iz Hramš pri Galiciji.
in uspesen
------------—13
DEIITEV STANARIN
Stroški tekočega vzdrževanja stanovanj, ki bremenijo stanovalce in ki niso vračunani v stanarini, pa so sledeči:
—	beljenje stanovanja;
—	čiščenje lončenih peči-in štedilnikov;
—	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca;
—	nadomestitev električnih svetilk;;
—	čiščenje vseh mizarskih delov, vgrajenih omar in keramičnih del;
—	popravila in nadomestitev ključavnic in kljuk;
—	nadomestitev tesnil pni kopalnih koritih in umivalnikih;
—	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi;
—	barvanje vgrajenih elementov opreme;
—	pregled in čiščenje električnih din plinskih bojlerjev;
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih;
—	čiščenje in struženje parketa;
—	prezidava peči;
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih;
—vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali zaradi poškodb s strani koristnika.
Navedeni odlok nd mogel zajeti vse problematike, ki se pojavlja v zveži z vzdrževanjem stanovanj in stanovanjskih hiš, zato bo potrebno izdelati podrobnejše normative, ki bodo regulirali in zagotovili čim cenejše in čim racionalnejše gospodarjenje s stanovanjskim fondom.
Navedeni odlok velja na področju občine Žalec, za področje občine Celje pa bomo objavili prispevek v naslednji številki.
URAN JEK MIHAEL
Snidenje predstavnikov agronomskih fakultet SRJ
Od 5. do.8. maja je bilo v-Ljubljani srečanje predstavnikov fakultet, ki so ga letos organizirali zastopniki biotehniške fakultete v Ljubljani pod pokroviteljstvom direktorja kmetijskega kombinata Žalec ing. Milovana Zidarja.
Ta oblika posvetovanja, ki ima naziv Agronomiada, je postala sedaj že tradicionalna, organizirajo pa jo vsako leto na eni agronomski fakulteti v Jugoslaviji.
Pri nas smo se letos od te tradicije sicer nekoliko oddaljili, vendar pa temu ni bila kriva organizacija, marveč pomanjkanje finančnih sredstev, ki se je z reformo še zaostrilo.
Tradicionalna agronomiada prejšnjih let je vsebovala poleg rednih sej, na katerih so delegati obravnavali razne probleme s ka- ' terimi so se srečevali pri študiju na raznih fakidtetah, še dva do tridnevno tekmovanje na športnem, strokovnefh in kulturnem področju. Spričo ostre konkurence, saj je v Jugoslaviji 12 višjih,
1	visoka agronomska šola v Osijeku ter 6 fakultet, so Ljubljančani odnesli vedno precej prvih mest, zlasti nafštrokovnem in kulturnem področju.
Program letošnje agronomiade je vseboval:
—	dvodnevno posvetovanje delegatov;
—	ogled strokovnih filmov in diapozitivov;
—	razstavo slik in strokovnih del;
—	in tretji dan — ogled kmetijskega kombinata Žalec.
Osrednja tema dvodnevnega posvetovanja, njeni zaključki
bodo uradno natisnjeni, je bilo mesto kmetijstva in odnos med / višjo šolo ter fakulteto. Iz referatov in diskusij je bilo razvidno, da naj bi bila višja šola zaključena šola, ki bi usposabljala ljudi ( za neposredno prakso, fakulteta pa naj bi bila 4-letna in naj bi dajala strokovnjake agronome, planerje in organizatorje ter raziskovalce.
Ekskurzija v Žalec je vsebovala najprej ogled hmeljarskega inštituta, kjer je imel uvodne besede ravnatelj ing. Zvone Pelihan. Seznanil je delegate z nalogami in samim delovanjem inštituta.
V sejni dvorani \metijskega kombinata Žalec je nato ing. Milovan Zidar podal kratek referat o organizaciji celotnega kombinata. V njem je zajel do$ti številk, ki so zelo jasno kazale, da je hmelj kultura, ki prispeva velik delež k celotnemu dohodku tega področja.
Sledil je ogled posameznih obratov. Vodila sta nas tov. Plaskan in tov. Kolenc. Ker smo bili s časom zelo na tesnem, smo si ogledali le živinorejsko farmo v Podlogu, obrat Arja vas in še primer privatne vzreje piščancev, last tov. Vedernika iz Šempetra. Za predstavnike naših bratskih republik je'bila to prava novost in so ostali skoraj brez besed.

14-----------------------------------------------------------
Na zaključku v klavnici v Celju, kjer je bilo tuđi kosilo, so delegati še izmenjali nekaj mnenj, nakar smo se odpeljali nazaj v Ljubljano.	...	. .	,	,.
O ekskurziji so predstavniki izrazih vse pozitivno, kar velja v zahvalo kolektivu kmetijskega kombinata Žalec.
Udeleženci agronomiade si z zanimanjem ogledujejo hmeljišča
Na končnem razgovoru, v Ljubljani so delegati vedno bolj ugotavljali, da v razvoju samem ne moremo prehiteti posameznih jaz in se plasirati više, če do te stopnje še niso dorasle produktivne sile, in dejali, da je družbeno produkcijo možno organizirati le tam, kjer je že privatna dovolj dorasla.
Vošnjak Slavko
študent
Ljubljana
Vzdrževanje stanovanjskih objektov
Z ozirom na to, da so stanarine v celoti dohodek hišnega sklada, moramo tudi- vsa dela programirati v okviru le-teh. Po predpisih se dele stanarine na:
—	sredstva za amortizacijo,
—	investicijsko vzdrževanje,
, — tekoče vzdrževanje in
—	stroške upravljanja.
V tem prispevku bo obravnavano predvsem tekoče in investicijsko vzdrževanje.
Sredstva za tekoče vzdrževanje se lahko koristijo za vzdrževanje skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš ter za Zamenjavo posameznih delov opreme, katerih rok trajanja je potekel po občinskem odloku. Po občinskem odloku je višina teh sredstev 10 °/0 od stanarin. Hišni sklad bo izdelal predračun teh sredstev po posameznih hišah. Hišni sveti pa bi morali v okviru sredstev izdelati program tekočega vzdrževanja. Kjer hišni sveti ne bodo aktivni, bo seveda to delo moral prevzeti obrat, seveda pa bodo sredstva za določeni procent zmanjšana sorazmerno stroškom, katere bo imel hišni sklad' za izvajanje tekočega vzdrževanja. V interesu vseh stanovalcev je, da sodelujejo pri izde-
lavi programa tekočega vzdrževanja. Hišni sklad bo Vodil finančno evidenco sredstev, zato bo potrebno poslati obratu en izvod programa tekočega vzdrževanja. 1
Višino sredstev za investicijsko vzdrževanje bo določil v odstotku od stanarin delavski svet hišnega sklada. Katera dela se bodo izvršila v letošnjem letu, je odvisno od programa, katerega osnutek ima obrat že izdelan; seveda na podlagi potreb, ki so dostavljene obratu in na podlagi pregleda stanovanjskih hiš na licu mesta. Stanje stanovanjskih hiš je takšno, da bi bilo za najnujnejša deta potrebno najmanj trikrat več sredstev. Vsekakor se ne moremo zanašati na nobena dodatna sredstva. Prav zaradi tega bo treba letos zajeti v program investicijskega vzdrževanja res najnujnejša dela, da zgradbe ne bodo propadale. To naj bi bila: delna prekritja streh, popravila žlebov in odtočnih cevi, prezidava dimnikov, ureditev sanitarij in higienično odvajanje fekalij.
Tiste Stanovanjske hiše in hišni sveti, ki so že lani gospodarili načrtno in imajo še lanskoletni saldo pozitiven, katere-
Iz občinske listnice
Na podlagi sklepa občinske skupščine Žalec so-s 30. aprilom 1966 ukinili matične okoliše v Preboldu, Polzeli .m na Vranskem. Vse delo, ki so ga opravljali na teh matičnih okoliših je prenešeno na sedež občinske skupščine v Žalec.
Na- matičnem uradu v Žalcu bomo sprejemali stranke vsak dan ne glede na uradne dneve. Ob državnih praznikih pa bo organizirana dežurna služba od 8. do 12. ure. V tem času bodo občani lahko uredili vsa vprašanja s področja matične službe, prijave tujcev in izdaje potnih listov v nujnih primerilvsmrti in službenih potovanj.
Glede izdaje novih osebnih izkaznic dajemo naslednje pojasnilo: oddelek za notranje zadeve bo začel izdajati nove izkaznice š 1. septembram tega leta. V teh mesecih bomo izvršili vse tehnične priprave. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let starosti ima pravico in dolžnost imeti osebno izkaznico. Osebno izkaznico izdamo tudi na zahtevo stranke, ki še ni dopolnila 18 let, je pa starejša od 14 let. Če zahtevajo starši ali skrbniki osebno izkaznico za mlajše osebe, ki še niso dopolnile 14 let, jo v izjemnih primerih tudi lahko izdamo. Prošnje za izdajo osebne izkaznice vložite pri organu za notranje zadeve.
Nova osebna izkaznica bo formata 6 X 9,5 cm. Za to izkaznico je predvidena fotografija v velikosti 3 X 3,5 cm (kakšne morajo biti fotografije za nove osebne izkaznice smo že obvestili posamezne fotografe), zaradi tega naj si vsi državljani, ki bodo zamenjali oz. dvignili nove osebne izkaznice, pravočasno preskrbe 2 slifti navedenega formata. Državljani, ki so rojeni izven območja naše občine, bodo morali predložiti tudi izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. Po potrebi pa organ lahko zahteva na vpogled tudi druge listine, ki bi bile v takih primerih potrebne (to bi prišlo v poštev predvsem za tuje državljane živeče na našem področju, osebe, ki so spreminjale priimke ali imena in podobno). Za državljane, ki so rojeni na področju naše občine, bo organ sam preverjal podatke na podlagi lastnih evidenc.
Točno preverjanje osnovnih podatkov bo potrebno zaradi tega, ker bo nova osebna izkaznica omogočala državljanu, da se bo z njo izkazal pri istovetnosti, potrebah državljanstva in še nekaterih drugih primerih. Zato ne bo potrebno prosilcem novih osebnih izkaznic iskati razno raznih potrdil za uveljavljanje in urejevanje določenih zadev. V takih primerih bodo občani lahko predložili samo novo osebno izkaznico.
Do sedaj še ni določeno ali bomo osebne izkaznice izdajali za celotno področje na sedežu občine ali bodo posebne ekipe to delo opravljale tudi na terenu. Mogoče bo celo primerno, da bi organizirali izdajo izkaznic v nekaterih večjih delovnih organizacijah. V kolikor bi omenjene ekipe delale tudi na terenu, bodo občani vlagali prošnje za osebne izkaznice pri teh ekipah in jih takoj tudi dobile. V nasprotnem primeru se bo to delo opravljalo na sedežu občine. Cena nove osebne izkaznice še ni znana, pač pa predvidevamo, da bo verjetno okrog 2 N-din.
■ V, začetku tega meseca smo začeli izdajati tudi nove potne liste. Cena novega potnega lista je 25 N-din. Sam potni list stane 15 N-din, viza pa 5 N-din. Vlogo za izdajo potnega lista kolkujte z 0,5 N-din. Veljavnost novih potnih listov je 10 let, vize pa izdajamo zaenkrat še za 1 leto. Novi potni list ima tudi 34 strani več kot stari potni list. Tisti občani, ki imajo stare potne liste, jih lahko koristijo dokler ne poteče njihova veljavnost, najdalj pa do 31. 12. 1966.
V drugi polovici letošnjega leta bomo zamenjavali vozniška dovoljenja. Postopek zamenjave še ni znan, zato bomo občane naknadno obvestili. Prav tako bomo v drugi polovici tega leta registrirali pri organu za notranje zadeve vse mopede. O registraciji bodo obveščeni lastniki mopedov pravočasno.
Oddelek za notranje zadeve
ga so namenili za zamenjavo posameznih delov, katerim je rok trajanja potekel, bo vsekakor omogočeno, da s temi sredstvi taka dela izvršijo.
V interesu vseh stanovalcev in obrata pa bo, da se vzdrževalna dela izvršijo s čim nižjimi
stroški, ker bo tako mogoče letos popraviti več stanovanjskih hiš.-Tako bo mogoče vsaj delno izboljšati razmere stanovalcev in ne na koncu — stanovanjski fond bo varen pred propadanjem. ''
Uranjek Mihael

Razgovor s kooperanti
Z vodjo ^kooperacijske proizvodnje na obratu Prebold sva se odločila za ogled polnega hleva pitancev do 200 kg pri Uršič Antonu v Dolenji vasi. Že ob vstopu na dvorišče naju je veselo presenetil izreden red. Gospodarja sva našla v hlevu, ko je z grebljico odgrebal odpadke in razgrinjal steljo.
Navsezgodaj, pa že tako pridni,« rečeva v pozdrav.
del vasi v dolžini okrog 200 metrov. Vaščani vzhodnega dela Dolenje vasi bi dali ves potreben gramoz, uredili podlago in po asfaltiranju banketo, po^eg tega bi še prispevali po dogovoru finančna sredstva.«
Zaželela sva jim ugoden izid pogovorov in skorajšnje asfaltiranje prepotrebnega odseka ceste •kozi strnjeno Dolenjo vas.
V	šeščah sva obiskala zbiralnico mleka pri Sopotnik Francu. Dnevno zbere okrog 90 litrov mleka. Lastnik pravi, da Z zbiranjem mleka in z Mlekarno nimajo posebnih težav. V veliko razbremenitev pri molži so novi molzni stroji, ki so si jih v malih, a naprednih šeščah kupili Zgank Kati, Sopotnik ' Franc in žgan k Rado.
Malo molzno napravo »ALFA-LAVAL« ima montirano v lični omarici pred hlevom tudi Svet Vlado v Kaplji vasi, v hlevu pa ima 6 dobrih molznic. Poprej je molzel sam, sedaj pa med molžo lahko opravlja razna drobna dela v hlevu.
V	Latkovi vasi sva iskala naprednega hmeljarja Ribič Joža, pa nama je hči povedala, da ga ni doma. Zato sva ''se z Vikom odločila za ogled hmeljišč. Ugotovila sva, da so hmeljišča sicer lepo obdelana, a izstopajo po kvaliteti obdelave hmeljišča naprednih hmeljarjev in skrbnih gospodarjev.
Opazila sva tudi nalet uši, katerim bo naša skrbna fitopato-loška služba v kratkem napovedala neizprosen boj in propad.
Lepo pozdravljeni!
Urednik
Del svetlega in zračnega hleva s pitanci do 200 kg pri Uršič Antonu
v Dolenji vasi
»Kaj ne bi bili! Moraš, če ho- '
češ kaj imeti. Z živino je kot z vojaki: hrana ob uri, še red in snaga ter mir in počitek, pa se ti mora zrediti, če ni preveč za-bužen. Krmimo jih samo dvakrat na dan, sedaj ob šesti zjutraj in ob šesti uri zvečer. Ne-roclpo je, ker še nimamo montiranih napajalnikov in mora sin znositi za- dvajset pitancev, za krave in konja, kar precej vode.
Prirastek pitancev je bil prvih 14 dni 75 dkg povprečno, ob naslednjem tehtanju po enem mesecu pa 1,11 kg.
Pred dnevi si je pitance ogledal sam direktor KK inženir Milovan Zidar in je bil zelo zadovoljen s pitanjem.«
»Omenili ste konja, kje pa je?«
»Zaradi pomanjkanja prostora sem ga prestavil v weekend pod kozolec. Tam uživa zaslu- 1 Žen pokoj in je zlata rezerva.
S Škorjančevim Ivijem imava v najemu »štajerčka« in skoraj vsa dela opraviva z njim.«
Tovariš Uršič je aktiven vaški organizator raznih akcij.
»Vodite sedaj tudi kakšno akcijo?«
»Da, sedaj se z ožjim odborom v imenu vaščanov pogovarjamo z občinskimi možmi o asfaltiranju ceste skozi vzhodni
Otavnik Karel iz Marije Reke nam je s ponosom dejal, da ima sedaj 9 glav živine. Na vprašanje, ako bo imel zadosti krme, je dejal: »Za krmo je letos bolj slabo, a bomo nekako. Okrog hiše sem precej gnojil tudi z umetnimi gnojili in se kaže bogata košnja. Plahine do sedaj nismo gnojili in je zaradi visokih sedanjih cen gnojil ne bomo tudi v prihodnje.«
UGANKA
Bratov nas je brez števila, mati dobra porodila;
mladi smo zeleni, stari smo rumeni, ko povešamo glave, smrt se bliža nam, gorje!
(atsEiij oujig)
Uplaznik Janez iz Gornje vasi na svojem 960 kg težkem volu v krogu občudovalcev
-----------15
VPREGA
Verjetno niste še nikoli premišljali, zakaj je vprežen konj v enovprežni voz na levi strani in ne na desni. Dosti varnejši bi bil, ko bi se gibal po robu desne
Zaletel se je zaradi malenkosti. Mačje oko na vozu je bilo pokrito s senom.
strani ceste, namesto da hodi po isredini vozišča. Razlog za tako vpreganje konj je kaj preprost. Naši predniki so vpregali konja zmerom na levo stran, nikoli na desno. Konj je 'stopical po levem robu ceste, ker se je za časa rajnke Avstrije vozilo po levi in ne po desni .strani ceste kakor danes. Takrat razen predpisane •bele luči na vozu ni bilo potrebno še rdeče odbojno steklo. Pri današnjem prometu pa je važnejše, da je na vozu rdeče odbojno steklo. Ce ste se že ipeljali z avtomobilom ponoči,, se vam je bržčas večkrat primerilo, da niste videli pred seboj vprežnega voza al-i kolesarja, opazili pa ste rdečo lučko. Čudno, kajne, pa vendar je res! Opazujte in ravnajte tako sami, prepričali se boste o tem in preprečili morebitno nesrečo.
Srčna kap je iztrgala iz vrst • koperantov obrata Prebold
Hrovat Karla
starejšega
Kljub enainsedemdesetim letom je opravljal na svoji domačiji v Latkovi vasi vsa kmetijska dela. Bil je razgledan in dober gospodar, ki se je poleg hmeljarstva ukvarjar še s sadjarstvom in vinogradništvom.
Slovenska zemlja, ki jo je neizmerno ljubil, naj mu nudi prijeten zadnji dom.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
16
ilfin!Tn«tya*\
Turistična razglednica
Obiščite idiličen kotiček v Savinjski dolini: kopalni bazen s filtrirano vodo, weekend hišice v smrekovem gozdičku, solidna postrežba v bifeju, zelene trate in sprehajališča ...
REŠITEV NAGRADNE PRVOMAJSKE KRIŽANKE
Nagrade prejmejo:
50 N-din — Cizej Judita, Vrbje 5, pošta Žalec;
40 N-din — Privšek Fanika, Žalec, stolpič IV;
30 N-din — Zatler Viktor, Žalec 251;
20 N-din — Divjak Mira, Do-brteša vas 70, Šempeter;
10 N-din —Krašovic Brigita, Kamenče 2, p. Braslovče.
Nagrade dvignite pri blagajni kombinata.
VODORAVNO:
T, — Z, = betonska žičnica — opora — opisan-— er = sidro — polaj — ulj = ko — Karree — olja = P — reostat — rokav' = Oh — Elia — KS — nuna = hu-«mulon — IM — Kansas — S = Mg — Ozren — Ela — on = ena
—	Edo — stativa = lamela — terma — Ž = J — pra — lamia
—	AMI = iver — Pirej — omet = široko — usahniti = ČT — recept — Ina — Špik = ikela — NKP — ruški — čtivo = omega
—	Tališ — umor — N* ■ = CK — tu — šolan — Sperans = Ob — arhiven — ukor — mit = Olt — Urban — OM — Rimini = Paka
—	ter — agar — kad — T = Egida — kirurg — kakadu = Ravena — šato — AP — Ä — ac = Sajonara — Kodak — vdani = NN — klanec — jota — atej = Tawai —- ariden —: samica.
Ne izgubi prekmalu poguma, če delu uspeh ne sledi — saj najžlahtnejše nam sadje najkasneje rodi.
Z4 SMEH
PRIPRAVLJENOST
Avtomoblist: »Rad bi poravnal škodo za petelina, ki sem ga povozil!«
Gospodinja:	»Lepo! Pridite
vsako jutro ob štirih zakikirikat!«
VZGOJA
Lisica je ponoči ugrabila par / piščet. Mati hoče izrabiti to nezgodo v vzgojne namene in pravi:
»Vidiš, Franček, piščeta niso bila pridna in jih je zato lisica požrla.«
»Če bi bila pridna, mamica, bi jih pa mi požrli!«
%
RECEPT
Starega očanca so vprašali, kaj je delal, da je dočakal tako visoko starost. Očanec se je po-čohal po glavi in odvrnil: »Staral sem se!«
Ljudske pripovedi
Kako vreme na Medarda kane, rado ves mesec ostane.
Če gostuje rad vihar, milo toži čebelar.
O kresi se dan obesi.
PREGOVORI
Ne hvali dneva pred večerom. Človek se mora po ljudeh rav-, nati, ne ljudje po čioveku.
V premislekih bodi podoben) polžu, v dejanjih ptic^.
-ca*.
Ni bilo prav, da sl se jim poprej smejal, ko so delali na soncu.
PREVIDNOST
Sin: Oče, se znaš miže podpisati?«
Oče: »Znam.«
Sin: »Na, pa se podpiši na moje spričevalo.«
DESNA ROKA
—	He, Francelj! Pravil si mi, da si se usekal z desnico po obrazu. Zdaj pa zvem, da te je tajnica!
—	Seveda. Kaj nisi vedel, da je moja desna roka?
POST
—	Kaj vidim, ti ješ klobaso? Jaz sem pa mislil, da si vegetarijanec.
—	Saj tudi sem, toda danes se postim.
Prostovoljno gasilsko društvo Loke pri Taboru priredi v nedeljo 5. VI. 1966 v Lokah pri Taboru
VELIKO VRTNO VESELICO z razvitjem prapora.
Za jedačo, pijačo in ples preskrbljeno. Pridite, prijetno se boste zabavđli!
ZDRAVO,
DRAGI TOVARIŠI!
Nepričakovano sem prejel od doma prelep dar. Zadovoljen sem in nadvse presenečen nad njim. Verjemite, da mi ne bi prišlo nikoli na misel pričakovati od vašega obrata kakšen višek. Da, še so dobri in spoštovanja vredni ljudje, ki priznavajo človeka in mu dajo, kar mu gre. Nikakor ne morem pozabiti te velike poštenosti.
Večkrat se spominjam lepih dni, ki sem jih preživel pri vas v lanskem letu. Želim si priti nazaj med vas po odsluženju kadrovskega roka.
Dragi tovariši, najlepše se vam zahvaljujem za poslan denar. Želim vam mnogo lepih uspehov pri nadaljnjem delu in uresničevanju planov!
Prejmite vsi najlepše pozdrave od
Stjepana Jelušič V. P. 7488/2 Đevđelija SR Makedonija
PRIPIS:
Jelušič St]epan je bil zaposlen na obratu Celje — delovišče Žepina — od 26. 6. do 11. 9. 1965 kot sezonski delavec. Bil je zelo delaven in prizadeven. Vzgled je bil marsikateremu stalno zaposlenemu delavcu. Ob delitvi osebnih dohodkov iz čistega dohodka smo nakazali razliko 22.000 S-din njegovim staršem v Vojnovec 36, p. Orehovac pri Križevcu. Stjepanu se zahvaljujem v imenu kolektiva za pismo in mu želim obilo zadovoljstva in pridobljenega znanja pri odsluženju kadrovskega roka.
Upravnik: hires ing. Anton
ALI ŽE VESTE...
—	da šola kombinat v šolskem letu 1965/66 67 štipendistov;
—	da plača firma Opel de- , lavcem in uslužbencem povprečno 220.000 mark na leto za sprejete predloge za izboljšanje in racionalizacijo proizvodnje;
—	da je Slovenija z 2519 traktorji le pred Črno goro; vse ostale republike jih imajo več;
—	da vozi »Mleko« vsak dan v Trbovlje okrog 20001 stekleničenega mleka;