t -4 GLAS MR List slovenskih delavcev v Ameriki. St©-v. 87. 31, O3S:13O1D=L?& 1900 Grozovita razstrelba. Več blokov v razvalinah- Koliko ljudi je mrtvih še ni znano. Pogabonosna razstrelba Be je pripetila due 29. oktobra opoludne v poslopju tvrdke Tarrant & Co. na Greenwich St. v New Yorku, ktero bi.do zabeležili v zgodovino mesta kot grozovito nesrečo, k ter a je obiskala ponosno metropolo. Tako silna je bila razstrelba, da ni bilo samoTarrantovo, ampak tudi deset družili poslopij popolnoma razrušenih m več druzih tako poškodovanih, da jih bodo morali podreti. Deg^t minut po prvi razstrelbi je bil ves blok v razvalinah in sosednje hiše v plamenu. Koliko ljudi je pokopanih pod vatikanskim kupom razvalin, sedaj še nihče ne ve. Policija misli, daje pri razstrelbi nad liV) ljudi zgubilo življenje, ognje-gasci pa so mnenja, da je zguba človeških življenj mnogo manjša. O poludue je zapazil mimogredoč mož dim valiti se iz ok»n tretjega uadstropjaTarrantovehiše. V istem truuotku se je pripetila grozovita razstrelba, da se je tresla zemlja in skoraj vsa poslopja v dolenjem mestu. Gasilci «o bili hitro na mestu nesreče in pogumno so se podali vrli možje v gorečn poslopje, ktero bi bilo malo da ue postalo njihov grob. Iz srede požara je šinil uakrat visok rudečkast plamen iu pred no so v poslopju nahajajoče može opozorili na pretečo nevar-nost, pripetila se je druga razstrelba. Stresla se je zemlja, majale so ■e hiše iu v hipu se je napolnila cesta s kričečimi in prestrašenimi ljudmi, kteri so izprva mislili, da je potres obiskal otok Manhattan. Nepozabljivi bodo ostali grozoviti prizori, kteri so na to sledili, vsem onim, kteri bo bili v bližini. Takoj potem Be je pripetilo še sedem druzih razstrelb, ktere so vso severno stran bloka izpremenile v razvaline. Nobeno okno v okolici in daleč na okrog ni ostalo celo. Vedno bolj in bolj je naraščala množica se proti pogorišču dreujajočega ljudstva, ko se je nenadoma vsula nanj opeka in ateklenina. Kakor hitro mogoče so begali ljudje od prizorišča groze in pogube. Ranjene iu poškodovane so v bližnjih lekarnah obvezali, mnogo pa jih odvedli v bolnišnice. Plameu se je širil s tako hitrostjo, da se je bati, daje večiua 30—35 v Tarrant poslopju poalujočih ljudi obojega spola uašla smrt v razvalinah. Nepopisen je bil prizor raz-dejauja, kteri se je nudil gledalcem deset minut po izbruhu požara. Cele vrste hiš so bile v plamenu ali pa v razvalinah. Parno brizgnl-nico so morali prepustiti osodi. Razstrelila je podrla gasilce na tla, toda razun njihovega načelnika ni bil nihče resno poškodovan, ah morali so se hitro umakniti, ne Ha bi zamogli misliti na rešitev brizgal nice. Pisarna Irving banke nasproti Tarrant-»vega poslopja so bil** popolnoma razd -jan«. Velik čndež je, da so vsi služabniki nadpoulične že'eznice Warren St. postaje ušli smrti. Razun tal. perona in pisarne, je bilo vse porušeno. Prodajalec vožnjih listkov je pri izbruhu požara pobral svoje listke in gotovino, ter hr»tel bežiti čez t»r, ko seje pripetila drugs razstrelba Tlak ga je vrgel na tla in njegovi vožnji listki s v frčali po zraku. Tvrdka Tarrant jak Mestnik iu njegov aodrug iz Soudan, Minn., tudi ta ava je slepar vabil v galoou, da jih bode „trital'\ ali ubogala sta naše svarilo iu se ni stil zanj zmenila. Shauby je pil s sleparjem, uato ga pa lopov odpeljal v tri druge salooue, Um se pridružil drugi lump i a oba un^la cele pesti d-narja; napravila sta Shaubyu dolge zobe in podal se ž njima v kupčijo, izročil jima 8690 dobrega, trdo prisluž^nega ameriškega denarja iu še uro, ta dva mu pa uročilo debel zavoj iu naj ga hitro skrije. Pili so ,,še jeduega", potem pa sta Shaubya poslala po ,,dobre" smotke iu mu cala 50 centov; ali kako se je prestrašil vruivši se v saloon, lopovov ni bilo vec. Kmalu jo je k nam prisekal vidno razburjen, vprašal dva rojaka, ako sta kaj videla onega tujca, rekel: ,.Mogoče sem zelo srečen, ali pa ogoljufan", šel potem na stranišče in pogledal v zavoj in joj ui bilo druzega uotri nego zrezaui listi od reklam za volitev McKiuleya in Roosevelta! Vse tarnanje je bilo prepozno in vsi koraki okolu policije zaman, saj Shauby ni niti zagotovo vedel, v kterem salocnu je bil osleparjen. Detektivi so mnenja, da so bili sleparji italijanski falotje, kteri po-goBto take sleparije uganjajo. Rojake pa nemoramo dovolj svariti biti previdu m; nam ui hotel uročiti novcev ko nas lahko najde vsak dan, vsako uro, lopovu, kte-rega ni nikdar videl iu ga ne bode, pa je dal lepe novce iu še uro. Menimo, da se je lakumnost maščevala, siromak je n«-jbrže mislil, da dobi tisoč ali še \ eč dolarjev za 8690, pač draga šola in hudo kaznovana lakomnost. Rojaki tedaj pozor pred lopovi iu v New York dospevši pridete na številko 109 Greenwich St., ter se ne zmenite z nobenim, ako še tako lepo poje in ubogajte našim svarilom: z nikomur se ne pečati, ako ga ne poznate! Našli ustreljeno gospo. Reading, Pa., 29. okt. Na državni cesti, kacih osem milj od tukaj, našli so danes zvečer mrtvo žensko, ki je bila v sence m roko ustreljena. Otroci, ki so našli umorjeno žensko, so pripovedovali, da so videli malo preje necega moža, ki se je vozil proti Readmgu. Farmerji s > jezdili za n|im, toda vsled mraka ga niso mog i zasačiti. Umorjeno žensko so pripeljali v Reading, kjer sojo spoznali za 24-letuo gospo Charles A K>-lfera. Gospa Keller podala se je ob 2. uri popoludue od doma, da pri neki tukajšnji tvrdki dobi plačo svojega moža. Pri njej se je našlo le $1.35 denarja. Njen mož šel je ob 4. uri popoludne od doma in se do sedaj še ui vrnil, vendar je živel s svojo soprogo v najboljših razmerah. Policiji se še ni posrečilo pojasniti skrivnostnega umora. 0 štrajku premogarjev. Vedno ugodnejši za štrajkarje. Hazleton, Pa., 27. okt. Danes je zopet več premogarskih poBetnikov dovolilo zahteve štrajkarjev. Med prvimi je tudi Martle & Co. jedna največjih neodvisnih tvrdk. Ista je dovolila vse zahteve, opravo sta rega običaja glede plače, znižanje cene smodnika iu 10 odstotno zvišanje plače. Sedaj ni več dvoma, da bodo do 1. novembra vsi podjetniki v tem okraju dovolili zahteve štrajkarjev. Navdušenje štrajkarjev za organizacijo, ktera jim je pripomogla k zmagi, je velikansko. Pri vseh premogokopih delajo priprave, da bodo zamogli v ponedeljek pričeli delo. Vsled pomanjkanja trdega premoga bodo v premogokopih delali vso zimo. Edina tvrdka Coxe Brothers & Co. dosedaj še ui odnehala. Lehigh & Wilkes barre Coal Co. je sicer 10 odstotno zvišanje plače dovolila, toda ker hoče ostati pri starem običaju glede plače, delavci te tvrdke še ue bodo šli na delo. Kakor se iz Shamokina poroča, je Pennsylvania R R. Co. dovolila 10 odstotuo zvišanje plače in znižanje ce »e smodniku. V Lykens in Williamstown okraju bode v ponedeljek 2600 delavcev šlo zopet ua delo. Wilkesbarre, Pa., 27. okt. Skoraj vse tukajšue družbe so dovolile sedaj zahteve štrajkarjev iu bodo v ponedeljek pričele de.o. Samo 5500 delavcev, kteri bo delali v Gleeu Lyon iu Nanticoke od podjetnikov še ni dobilo nikakega poročila glede zahtev. John Clark iz Wyomiuga in M. Edwards sta šla danes v Barnum premogokop v Pittstonu, da bi istega pregledala, ker se ima v ponedeljek delo zopet pričeti. Pri tem se je pripetila razstrelba, ktera je Clarkausmrtila, Edwardsa pa hudo poškodovala. Z nadnaravnim naporom se je slednji splazil do konca rova in kričal na pomoč. Premogokop je bil hudo poškodovan in Clarkovo truplo do sedaj še niso mogli dobiti izpod razvalin. Mahanoy City, Pa., 27. oktobra. Včeraj večer se je zbralo tu 30.000 štrajkarjev, da prazuujejo svojo zmago z veliko demonstracijo. Dt-lavci so se uvrstili v parado, ktera se je vršila v najlepšem redu. Potem je bilo na vogalu Maine in Centre ceste zborovanje, pri kterem je govorilo več govornikov. V velikem drenju je stala množica dve uri in zavestno poslušala govore. Slavnost je trajala do ranega jutra. Veliko število štrajkarjev je odišlo daues v Pottsville, Girard-ville, Shenandoah in Ashlaud, da se udeležijo tamošnjih slavnosti. Vojaki so včeraj večer dospeli, ko se je vršila parada it\ se utaborili zunaj meBta. Danes zjutraj je vladala pri vseh premogokopih kaj živahna delavnost. Mule so odvedli v rove, sna-žili parne kotle in sploh izvrševali vse priprave, za zopetno otvoritev dela. Dovolili zvišanje plače. Shenandoah, Pa., 27. oktobra. Tomaž Baird, superintendent Thomas Coal Co. je dovolil svojim pre-mogarjem 10 odstotno zvišanje plače iti tudi druge zahteve štrajkarjev v jednakem obsegu kakor Philadelphia & Reading Coal & Iron Co. V temu okraju edino Susquehanna Coal Co. še ni odnehala. Premogarji te družbe so skle-uili štrajk nadaljevati, dokler jim ne zvišajo plače. Shamokin, Pa., 27. okt. Odboru 4000 premogarjev Union Coal Co je danes superintendent Reinhardt zagotovil, da družba dovoli 10 od-■totuo zvišanje plače, in je glede druzih pritožb pripravljena se pogajati. Premogarji družbe bodo v ponedeljek šli zopet na delo. Pri Cameron premogokopu, kjer delajo neunijski delavci, se ni pripetil daneB nikaknemir. Strajkarji bodo daues večer priredili veliko slavnost zmage. Hazleton, 27., okt. V Hazleton okraju se vrlo vrše priprave, za zopetno otvorjenje dela v premogokopih. Premogarske tvrdke G. A. Markle & Co. in Coxe Bros. & Co. zvišanj^ plače še niste dovolili in Lehigh & Wilkesbarre Coal Co. odpravo dosedajnega običaja glede plače ni zadovoljna. Straj kujoči premogarji imenovanih treh družb so dobili povelje ue še iti na delo. Le nekaj premogarskih družb še ni ugodilo delavskim zahtevam. Scranton, Pa., 28. okt. Med tem ko se bode v okraju trdega premoga jutri v obče z delom pričelo, bodo delavci petih rovov med Scranton iu Carboudale — 2000 po številu — še par dui praznovali, kajti lastnici imenovanih rovov še niso popolnoma ugodili njihovim zahtevam. Trije omenjenih rovov so last »Ontario it Western" železnice. Delavci teh rovov so člani lokalne unije št. 147 v Peckville, kt-^ra je imela daues o tej zadevi izredno sejo. Tudi v Dunmore se je vršila seja delav* cev Pennsylvania Coal Co., pri kte-rej so vsled ugodnih družbeuih pogojev sklenili jutri z delom pričeti. Delavci ForeBt Mining Co. v Arch-baldu že osem mesecev štrajkajo, kljub temu so sklenili tudi v nadalje z ostavko vstrajati, dokler niso izpolnjene njihove želje. Pitts ton, Pa., 28. okt. Jutri se bode najbrže z delom pričelo v VBeh rovih tukajšnjega okraja. Pennsylvania Coal Co., ki je lastnica večine tukajšnjih rovov, je včeraj uradno razglasila, da ugodi zahtevam delavcev v smislu dovolenja ostalih družb in samostojnih podjetnikov. nekterih rovih se prične šele v četrtek dne 1. novembra redno delo. Lehigh Valley Co., ki je prva ugodila zahtevam svojih delavcev zaradi raznoterih poprav še ne more pričeti z delom. Danes zborovalo je tukaj 5000 premogarjev, ki so sklenili tudi v bodoče soglasno z vslu-žbenci druzih družb postopati. Predsednik Mitchel čestital je delavcem njihovej zmagi. Premogarji zopet na delu. Hazleton, Pa., 29. okt. V večini premogokopov v Hazleton okraju bo daneB zopet pričeli delati. Premogarji bo šli zopet na delo in le pri nekterih premogokopih, kterih posestniki nečejo odnehati, se bode štrajk nadaljeval. Delavci Lehigh & Wilkesbarre Coal Co. v Anden-riedu, Honeybrooku in Green Mountainu so še na štrajku, ker je družba le ustmeno obljubila, da hoče zvišati plačo, toda premogarji zahtevajo pismeno poroštvo. Radi neke pomote glede naznanila o plači sta oBtala zaprte tudi premogo-kopa Oneida in DerringGr tvrdke Coxe Bros. toda pričakujejo, da bode jutri zadeva poravnana. V Milnesvilleše štrajkajo, ker podjetniki premogokopov nečejo odnehati. Grozen čin matere. Chattanooga, Teun., 29. oktobra. V stanovanju svoje matere, vdove Cawthon, našli so danes 161etnega Cbtford Cawthona mrtvega z razdrobljeno glavo. Mati umorjenega je priznala, da je umorila svojega sina, ker jej je nagajal in ker je kadil cigarete, tudi je rekla, da je nameravala vso obitelj usmrtiti. Ko je umorila sina, zažgala je hišo in na lice meBta došli gasilci našli bo umorjenega sina. Nesreča v rovu. Trije premogarji usmrteni; več hudo ranjenih in drugi vsled razstrelbe zaprti. Wilkesbarre, Pa., 30. okt. V rovu Kingtoue Coal Co. v Edwardoville so bili danes trije delavci vsled raz strelbe usmrteni in več druzih hudo poškodovanih. V rovu so delali še le od pouedeljka. Med štrajkom so se v rovu nabrali nevarni plini. Premugarski voz je danes po nesreči udri vezua vrata, vsled česar so se prostori, v kterih bo delali premogarji takoj napolnili s pliuom Ob odprtih svetilkah se je isti takoj užgal n pripetila se je strašna razstrelba. Trije premogarji so bili takoj usmrteni iu kolikor dosedaj doguauo štirje drugi tako hudo opečeui, daje dvomljivo, ako bodo okrevali. Najmanj 25 druzih pre-mngarjev je zaprtih za kupom razvalin iu seje takoj podalo na delo rešilno moštvo, da hi kakor hitro mogoče prišli do njih. Ko se je pripetila razstrelba je jeden usmrteuih zakričal ljudem naj se rešijo, toda v lst^ta trenotku seje posulo iu več delavcem zaprlo pot. Takoj po razstrelbi so se zbrale žeaoke in otroci pred uhodom rova in bojazljivo povpraševali po svojih soprogih in očetih. Raije uim so nemudoma preskrbeli zdravniško pomoč. Rešilno moštvo se vsled slabega zraka uizamoglo poda ti na vspešno rešilnodelo, ktero gič le počasi spod rok. Protikapitalistično čuvstvo. McKee's Rocks, Pa., 28. oktobra. Najstareji iu najbolji strojevodja Pittsburg & Lake Erie železnice, Beeson po imenu, se očividno ne more priučiti čuvstvu, ktero je raznim železuiškim magnatom lastno, kajti on nikakor ne more z mirno vestjo prenašati prizora drobljenja človeških kosti. Za časa njegovega Blužbovauja se je v njegovem delokrogu vrlo malo nesreč pripetilo, kar je minoli teden osoda odredila, da je moral baš stari Beeson pet osob povoziti, ki so bile takoj mrtve. Ti mrtveci starega strojevodja nikakor ne puste v miru, tako, da mu nikakor ni mogoče opravljati svoje službe, kajti do skrajnosti razburjeni strojevodja vidi pred seboj neprestano rozko8ana trupla imenovanih petih ponesrečencev iu je baje ostavil službo. Pogubonosen potres. Caracas, Venezuela, 29. okt. Tu je bil danes zjutraj hud potrep, kteri je usmrtil mnogo ljudi in prouzročil veliko opustošenje. Veliko število ljudi je poškodovanih, med slednjimi tudi predsednik Castro, kteri si je zlomil nego. Caracas je že večkrat obiskal potres in dne 26. marca 1812 mesto popolnoma razdjal. Takrat je bilo usmrteuih dvajset tisoč ljudi. Imel je zlatenico. Mr. Charles Cubr, 337 E. 73rd St. v New Yorku je imel zelo zanimivo l>olezen, o kteri pripoveduje sledeče: „Mojo bolezen je pro-uzročila neka nereilnost mojih prebavalnih organov in se je pokazala s zelo nerednim prebavanjem, bolestnim grizenjem in zaprtimi vetrovi. Tek sem zguliil p čolnoma tudi na take jedila, ktera sem najbolj cenil. V kratkem času sem postal zelo suh in rumen, da skoraj nisem bil spoznati. Nobeno zdravilo mi ni pomagalo, dokler nisem bil opozorjen na Trinerjevo amerikansko grenko vino. Takoj povem resnico, da mi ni pomagala jedna ali dve steklenici nakrat v moji kronični bolezni, t«xla ko sem jih počil šest, vrnil se mi je tek in od tistega časa bilo je vse drugače. Sedaj se zopet dostojno veselim svojega zdravja in teh var yrstic objavljam kot <>d-kritosrčno pripoznanja tega najboljšega zdravila za vse bolezni želodca in jeter. Ne moreni ga tako toplo priporočati kakor zasluži." — Trinerjevo amerikansko grenko vino je na prodaj v steklenicah samo pri izdelovalcu Jos. Triner, 437 West iSth St., Chicago, Ills., ali v lekarnah, kjer je potreba gledati, da dobil pravo Trinerjevo grenko vino, kako jionare-jeno, samo humbug, škodljivo in nevarno. Pravo zdravilo krepča, oživlja, čisti kri in prouzroči prijeten čut. Mnogo stotin priporočil to potrjuje. Umor v ječi. Dva zamorska zločinca ušla iz zapora in pobila ključarja. Dne 29. oktobra rano zjutraj sta zamorca Frauk Emerson 22 let in Arthur Flanagan 19 let star ušla iz policijskega zapora na zapadni 54. cesti v New Yorku. Flauagan je dosegel prostost, njegovega tovariša Einersona pa je na begu dohitela smrt. Preje sta ubila ključarja Hugh McGoverna s železnim drogom iu Georg Wilsoua jednegatako-zvauih ,,zanesljivih'4 jetnikov, tako hudo poškodovala, da je sedaj v bolnišnici nevarno bolan. Vjetnika sta prepilila dolenje železne drogove vrat svoje celice v četrtem nadstropju in se splazila na mostuvž. Kje sta dobila pilo? Sumijo, da je isto vtihotapila Fla-ganova ljubica, ktera je miuolo soboto prinesla vjetuikoma „pi^4, in meso. Najbrže je bila lina jeklena pila v jedi, akoravuo jetuiški uradniki trdijo, da so jed 6krbuo preiskali. S pomočjo olja iu cunje sta izvršila delu, da ui uihee kaj slišal. Na mostovžu sta se najbrže skrila v temen k«">t, tam počakala ključarja, iu ko je prišel mimo njiju, ga ubila z odpiljeuim železnim drogom iu mu pobrala ključe. Ko sta hotela odpreti vrata z Mc-Governovimi ključi, prišel je mimo omeujeni ,,zaupni" jetnik Wilson, kterega sta pobila na tia predno je za m ogel kričati na pomoč. Na to sta na zuuajuo okno privezala iz posteljine sesukauo vrv, po kteri sta se spustila dolu na jetniško ozidje, raz kterega ni bilo težavno dospeti na cesto. Flanagan se je prvi spustil po vrvi in tudi srečno dospel na proste. Emrsou pa, kterega je čakanje razburilo, je pri skoku na ozidje izpodletelo in je padel na kup železja, kjtr je takoj mrtev obležal. Kmalu po begu so našli mrtvega ključarja in begune nemudoma zasledovali, toda o Flanagauu ni bilo ne duha ne sluha. Pri mrtvem Emer-bouu, kteri je bil že preje enkrat štiri leta v zaporu so našli zlomljeno pilo. Medved na napačnem potu. Port Jervis, N. Y., 26. okt. Potniški vlak Erie železnice je včeraj večer blizu Gleneyre povozil črnega, 350 funtov težkega medveda. Nedavno so v tej okolici videli več medvedov Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAEE LINDEN. - - JttlOH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. .J BOBI previden na potoranjn! Kup tvoj parobrodni listek pri FR, SAKSERJ U, 109 Greenwich St., ker ta te odpjslje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kani obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 CoRTLAN D in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere dl za telefon prihrani dolarje! UlHLk.** . t Entered ac second clasB matter at the New York, N. Y. Poet office October 2. 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in ureduiit: Published by F. SAK8ER. 109 Greenwich St. New York City. tf a leto velja libt za Ameriko $3.—, u pol letft..............? A Evropo za vse leto .. .gld. 7.—, „ „ pol let*......350' „ Č3trt leta . . . „ 175. / Evropo pošiljamo list skupno d v« številki 7 ne a%t;eneje. Den*rnsj fc° blag voii po&lati po Mon-fy Order. Pi i Bpreraembi kraje, naročnikov wciiuio, da B6 11RU1 čudi prejšnje bivališče naznani, ua hitreje najd mo nasi ovinka D »pibom in pofriljatvam naredite ■uiovoin: „6las Naroda', 109 Greenwich St. New York City. Teiefou 37»* Cortlandt. Pravi Srpanov odgovor. — Ko ao ga dovolj dolgo moledovali | je bil kandidat Bryan vendarle prisiljen odgovoriti na vprašanja, kte-ra so mu stavili republikanci. Gied-imp^rijalizma uli bolje rečeno filipinskih zadev tičočegu se vprašanja, mu ni bilo težavno j '»voljno odgovoriti. ker ?e bilo v tem njegovo stališče že od uekdpj pravo, z jedi-no izjemo, da je zagovarjal ratifikacijo mirovne pogodbe. Toda gospod Bryan je s svojim demag^gič-nim postopanjem, s svojim hlaste-njem in lovenjnm po minljivih vspehih omajal osebno zaupanje v njegovo odkritosrčnost in neomah-ljivost v taki meri, da one izjave danes nimajo več vrednosti kakor preje. Ys«kuko to omajauo zaupanje ne bode na novo okrepčano, ker na kočljivo vprašanje o Bvoii eventu valni finančni politiki kot predsednik, ni odgovoril. Gospoda. Bryana so vprašali, ako bi izplaval zaveze vlade s zlatom ali srebrom Nato je odgovoril, naj bi republikanci preje za njega izvedeli, kai zabon zahteva. Izvršil bode lakon, toda istega ne bode vpeljal, dokler mu ne postane dolžnost ga izvršiti. Iu sedaj vprašamo vgacega logic uo mislečega pristaša gospoda Bryana, kaj je ta z onim odgovorom mialii. Isti je po našem mnenja hniši, nego nikak odgovor. Kandidatu za najvišji uiad v Zjed. drža- j vah bi v prvi vrsti ne smelo j biLi potrebno, od svojih uaaprot: i-j kov z-bte^aii, d* b» saoj raziagalt j kak o "de to ječ zikon. Ljudstvo, kterc j bcJS volilo med strankami in nji-1 hovimi kandidati no^e vedeti ka-J kega mnenja so s-Wnji. Zato eoj tudi nujprvo platforme in oficijalna j nuuamla kandidatov in potem njihovi govori volilni borbi, (loaned B:y».a ssiBoumevuo ve, da im»ta p red ^ea l. i k in njegov zaitlad-ui t«*ja:k po današnjem stališču denarna veljave zolo obširen delokrog ** določile finančne politike avezne vlade. Or prav dobro ve, da i m c. ir o po novem zakonu glede denarne veljava sicer teoretično iu v duhu zlato veljavo, da je pa pri praktični izvršitvi dovolj prilike, ravnati se preti duhu zakona, ne da bi se isti naravnoBt prelomil. Z drugimi besedami, ležeče je povsem ie na tem kako predsednik in njegov zakl&dni tajnik hočeta zakon tolmačiti. Ako si je gonpod Bryan splch osnoval kake nabore o svoji finančni politiki kot predsednik, zamogel pa bode dne 6. novembra v Penn-sylvanii za delavsko stranko oddanih najmanje 100 tisoč glasov in ako tudi v druzih premogarskih in rudarskih državah glasujejo delavci za D e b-3 a in Harrimana, potem, in le potem uvideli bodo bosi in družbe, da je združeno delavstvo moč, ktero utegne gole obljube maščevati. To ne velja samo za premogarje, temveč tudi za vse dstale organizirane delavce. Je !i zmaga trajna? Zmage, pr^mo^arjev v okraju trdega premoga je konečno vendar večja, nego se je spočetka domnevalo, kajti ne oziraje se na deset-odstotno povišanje plače, odstranili so tudi plačilno lestvico, po kteri so bili dnlavei sistematično goljufani, kar tudi nekaj pomenji-. Seveda je ta zmaga delavcev le do 1 aprila jamčena, kar je vsekako slabo, kajti najbrže bode g 1. aprilom treba pričeti štrajk iznova. Ja ko zanimivo je kako so premogar-ske družbe izvzemši posameznih ,, operatorje v4', glede pripoznauja unije postopale. Sicer premogarski delegatje pri delavski konvenciji v Scrantonu, Pa., omenjenega pripoznauja naravnost niso zahtevali, vendar je jako zanimivo, kako so se družbe skrbno čuvale pripoznati unijo. Družbam poslana s pečatom ,,union4- zapečatena pisma, pustile družbe nedotaknjena, kajti ka kur hitro bi odprle in odgovorile na vsebino onih pisem, bi po nekolik*. i - pripoznale unijo. Sicer so unijska pisma ostala nedotaknjena v družbenih uradih, vendar so družin- i7. raznih časopisov izvedele, kaj prav za prav delavci zahtevajo iu se prilepile na svoje urade lepake, b ktnrimi so naznanile delavcem, da ugodijo v gori imenovanem smislu delavskim zahtevam. Nekaj ,.operatorjev" je to že preje storilo in ker j" konečno tudi Philadelphia iV Reading in Lehigh Valley družba delavskim zahtevam ugodila pričakovati je, da se bode tudi ostanek ,,operatorjev44 udal. Naravno je vse to pritisku republikanske stranke pripisati, ktera je pren;< jrarake družbe primorala, delavskim zahtevam ugoditi, kajti znauo je, da se je Mark Hanna pred nedavno izrazil, da bode do 21. t. m. štrajk končan in kar je dovolj čudno — tudi vodja štrajka John Mitchell, je to obečal. Vsled tega si nam ni treba beliti glave, kajti Mitchell že ve od kje prihaja to prorokovanjeI! Republikanci so tudi skrbeli, da ni prišlo med milico, pinkertonci iu štrajkarji do prokvauja krvi. Onih par smrtnih slučajev iu ranjenih nikakor ne moremo primerjati s pro I i van jem krvi, ktero je pri republikancih ob tacih prilikah vedno na dnevnem redu. Vse to nam pa tudi jasno dokazuje, da so vBa prejšnja prolivanja krvi vedno le vojaki in njihovi pomagači, vslu-ibeuei raznih družb in bosov pro-uzročili, nikakor pa deiavci. Čeravno družbe unije niso pripoznale, pripisati je zmago delavstva le vodstvu unije, iz česar sledi, da je zaupanje delavcev v unijo vedno večje, dasiravno pOBamesuim vodjem uuije ni povsem zaupati. V obče so pa vspehi delavstva pripisati po največ političnim okoliščinam vsled bližajočih se volitev. Niti malo ne dvomimo, da so vspehi delavcev kljub njihovej organizaciji in političnej moči jako dvomljivega značaja m bodo najbrže le malo časa trajali, kajti ugodnosti, ktere so razne družbe 14 dni pred volitvami dovolile, zamorejo dne 7. novembra že prenehati. Ako Iz nasi! mk kolonij Amerikanci umaknili. Washington, D. C., 26. okt. Ge neral McArthur je brzojavil danes vojnemu oddelku iz Manile: „Dne 24. oktobra je 33 pešcev iu 60 ko-njikov napadlo vBtaše 14 milj iz" točno od Norvicana v pokrajini Ilic< s na Luzouu, kjpr je 400 strelcev iu 1000 druzih Filipincev pod poveljništvom Juan Villamora bra nilo močno pozicijo. Nastal je tu ljut boj, v kterem so se naši ljudje p-igumno bojevali, toda konečno bili primorani se v Narvican umakniti. Umikanje se je vršilo v dobrem redu. Filipinci sami pravijo, da so zgubili 150 mož. Naše izgube znašajo 5 mrtvih, med temi poročnik Febiger, 9 ranjenih in 4 vjeti. Isto tako pogrešamo 29 konj.4' Poročnik George L. Febiger, o kterem gen. McArthur v svojem brzojavu poroča, da je bil usmrten, je bil še le 24 let star in jeden najmlajših častnikov armade. Febiger je bil iz New Orleansa, La., doma in se odlikoval v španski vojski na Kubi. Prevožui parnik „Thomas" je dospel v Manilo kakor general McArthur poroča. Pripeljal je prvi bataljon 5. pešpolka, drugi bataljon 8. pešpolka in 388 novincev. britiškim vojakom zelo nadležni postali, posebno ako se še kaj tace-ga pripeti kakor pri Jagersfonteinu, kjer so izgnali iz dežele mnogo nedolžnih družin. Boerci so vstanu vstrajati še več mesecev in napadati večje vojne oddelke Angležev, ako bi slednji nadaljevali razdejanje posameznih pristav. Roberts se vrne dne 15. novembra na Angleško in njegovim naslednikom je imenovan baje sir Alfred Miluer, kojemu ni nič kaj povolji trditev vojnevlade, da je vojska končana. Lajne in pivo v New Yorku. Vojna med Boerci in Anglijo. Boerci osvojili Jacobsdal. Kapstadt, 26. okt Kljubu trdovratnemu uporu oddelka posadke Highlanderjev so osvojili Boerci mesto Jacobsdal jugoiztočno od Kimberleya. Od 52 mož bo jih zgubili Highlanderji 34. Med Heidel-bergom in Brevlingstadom vTrans-vaalu je Hans Botha prestregel železnični vlak, na kterem je bil oddelek Highland brigade. Nastal je boj, v kterem je bilo deset mož, med temi dva stotnika, ranjenih iu ves oddelek so Boerci vjeli. Sploh so Boerci postali živahnejši nego kdaj popreje. Blizu Phi-lippolisa bo vjeli 42 britiških ko-njikov, pri Norval's Pointu v Kap koloniji so razdjali železnico čez Oranje reko, istotako na več druzih krajih in tudi Ficksburg baje zopet zasedli. Ako nameravajo Jacobsdal braniti, ali ako preže samo na železnico proti Kimberleyu, je še ne gotovo. London, 26. okt. Tu smatrajo slabim znamenjem, da jo dospelo poročilo o boerskem osvojenju Ja-cobsdala istočasno ob pričakovanem povratu londonskih prostovoljcev iz južne Afrike. V Jacobs-dalu so namreč ti prostovoljci pokazali svoje prvo hrabro dejanje, ter osvojili mesto dne J5. febru-varja. Za sprejem prostovoljcev delajo velikanske priprave kakor ob dnevih vladiuega jubileja kraljice Viktorije. Lord Salisbury baje namerava oblastim formelno naznaniti, da si je Velika Britanija prisvojila obe boerake ljudovladi. Angležem gre zepet slabo. London, 27. okt. Vojni položaj v južni Afriki je za spremembo zepet enkrat za Augleže zelo slab. Na vsej črti so Boerci priborili neprenehano vrsto prav poštenih uspehov, da posrečilo se jim je celo Kap kolonijo osamiti od severa in poskus Augleže« izBloemfonteina pomnožiti vezne črte v južni državi je ponesrečil. Ta vzajemnost holand-skega rodu je slab pomen za lord Robertsove napore, zatreti bojevite Boerce z kaznujočo roko. Dokler ne bodo postopali z Boerci kakor s pošteno bojujočim so ljudstvom, bodo obratno Holandci v Kap koloniji, Italijanski gostilničarji zaslužijo 75 odstotkov svojega kapitala. Kedor živi le par dni v New Yorku, izvestno opazi po vseh ulicah po glasu in vnajnosti glasovir ju Blične inštrumente, ktere Italjani neprestano vrte in s tem mučijo mestno prebivalstvo. Toda le neznatna manjšina teh igralcev so lastniki teh inštrumentov. Lajne stanejo 875—150, in naravno je, da mora ubogi Italijan dolgo hraniti denar, predno zamere svoj inštrument izplačati v gotovini. Italijani, kteri so takornkoč prisiljeni izbrati ta poklic, in ki nimajo v to svrho potrebnega denarja, Dapravijo z agentom tovarne orgelj kupčijo, tu dobč iuštrument v najem, za kar plačajo 810—20 najemščine. Ls redkokedaj se pripeti, da Italijan z inštrumentom pobegne, in ako to stori, ga kmalu vjamejo, kajti tovarna ima dobro organiziraue detektive, kteri vsa-cega beguua gotovo vjamejo. Mm go teh agentov se peča tudi z gostilniško obrtjo, ki vsaki dai 10—30 orgel revnim Italijanom izposodijo ; najemščina za jeden dan znaša 25 centov, poleg tega mora pa najemnik zvečer, ko vrne gospodarju inštrument nekaj denarja zapiti, kajti drugače drugi dan inštrumenta ne dobi. Neki gostilničar v Baxter St. ima 20 orgelj, za ktere je plačal tovarnarju S2000, najemščina orgelj mu prinaša na leto $1500 čistega dobička, t. j. 75 cd-stotkov naloženega kapitala, toraj več nego najbolje akcije, ktere se zamorejo kupiti na borzi. Igralci na ogrlje zaslužijo 50 ct. do 82 na dan, toraj povprečno S1.25, ako odštejemo uajemščino, ostane jim 81 na dan, s ktero svoto prežive sebe in svojo obitelj. V New Yorku je približno 2000 Italijanov, ki žive izključno le od poulične godbe. Preti jim ljudska pravica. Kakor videti nameravojo oblasti v Patersonu, vkljub vsem ugovorom od strani meščanov, zavleči sod-nijsko poBtopanje proti morilcem Jennie Boscheiter, da bi jih morda rešile pred vešali, ktenm je jeden morilcev gotovo zapadel. Razkače-nost ljudstva radi tega ostudnega hudodelstva je tako silna, da celo možje, kteri imajo veliko spoštovanje ^red poBtavo in redom, prerokujejo linčanjekakoršno se v tem delu dežele še ni pripetilo, ako se bodo oblasti drznile pustiti grozovito hudodelstvo nekaznovano Da Be sploh zamore govoriti o takušnih bojaznih, gotovo ni laskavo za one osobe, ktere imajo v rokah izvrševanje pravice. Prebivalci meBta bodo priredili splošno zborovanje in ugovarjali proti vsem poskusom to hudodelstvo prikriti. Pri tem zborovanju bodo izrekli Čez zatožene štiri vjetnike obsodbo in posebno porotnikom kakor tudi okrajnemu pravdniku in sodnikom pojasni 1 i, da ljudstvo ".ahteva: da bodo merilci kaznovaui kakor postava predpisuje. Mora nazaj na Angleško. Julian Arnold, sin Ed vin Arnol-da, kteri je pred uekteri m i ted o i v Londonu poneveril $700 000 i:» potem s bvojo ženo pobegnil v San Francisco, se je te dni v spremstvu dveh Scotland Yard detektivov na parniku ,,Umbria" odpeljal nazaj na Angleško. Pred uekteri m i dnevi bo ga pripeljali iz San Frau-cisce v New York in ga tu vtaknili v ječo do odhoda parnika. Žena vjetnika je še vedno ob Pacific obrežju. Iz delavskih krogov. Rudarji zlatih rudnikov ne puste, da se ž njimi kot s tatovi postopa. Colorado Springs, Colo. 28. okt. Danes so zaprli zlate rudnike Stratton Independent Gold Mines v Cripple Creek, ker rudarji zahtevajo, da se razveljavi takozvana ,,Anti Ore Stealing41 odredba, ki določa preiskavo delavcev pred odhodom iz rudnikov. Ravnatelj Ship-man neče ugoditi zahtevi rudarjev. Posestniki zlatih rudnikov trdijo namreč, da ukradejo delavci v Cripple Creek — 2500 po številu — vsaki teden za več tisoč dolarjev zlata, mnogo delavcev, tako trdijo posestniki, odueBO v pasovih, ktere nosijo pod srajcami, vsaki dan od •|5 do 815 vredne zlate rude. Imenovana odredba določa, da se morajo delavci pred odhodom iz rudnika v svrho preiskave popolnoma sleči, družba je sedaj odredbo v toliko predrugačila, da se delavci le gornjo obleko slečejo. V rovu Stratton je 300 rudarjev vslužbenih, tu se mesečno za 200 Uboč dol. zlata izkoplje. Hočejo napovedati štrajk. Altoona, Pa., 30. okt. Dvesto delavcev pri Altona Iron Works so ravnateljem tovarne naznanili štrajk, ako bode omenjeni dan stopilo v veljavo napovedano znižanje plače od 84,20 na $3 pri toni. Konec kurjega tata. P«>ughkeepsie, 30. okt. John Mitchell,dosedaj „cdličen" meščan v Wappitigers Falls je bil usmrten včerajšnjo noč ko je hotel krasti kokoši. Udri je v kurnico svojega soseda Wm. Browna in pri tem Be je sprožila pri vratih nastavljena puška in tat seje zvrnil mrtev na tla. Brovvuu je bilo pokradenih že mnogo kokoši, zato seje izmislil sredstvo uničiti tata. Mitchell je bil 40 let star. Nesreče na železnici. Scranton, Pa., 27. okt. Dva tovorna vlaka Delaware, Lackawanna & Western železnice sta v pogorju Pocouo Mountains skupaj zadela. Dvanajst tovornih vozov se je porušilo, vsled čeaar se je promet na označeni progi za več ur ustavil. Horace Coslar, zavirač na prvem vlaku je tnžko ranjen in ne bode okreval, drugo osobje vlaka se je pravočasno rešilo. Williamsport, Pa., 27. okt. Dva tovorna vlaka Beech Creek železnice zadela sta Be danes v bližini Beech Creek ; jeden zavirač je mrtev, trije težko ranjeni. Vsi ponesrečenci bili so v prvem vozu; ob času nesreče je prvi vlak stal, kar je pa za njim vozeči strojevodja druzpga vlaka prepozno zapazil ter ni mogel več preprečiti nesreče. Billings, Mont., 29. okt. Kakih petdeset milj zapaduo od tu so mi-uolo noč skočili iz tira štiri osobni vezovi iztočuo vozečega vlaka št. 3 Northern Pacific železnice. Sedem osobje bilo nsmrtenih; šerifu Hub-bardu iz Yellowstone countyja je odtrgalo levo roko iu levo nogo, pa tudi več druzih osob je bilo več ali manj hudo poškodovanih. Napadli voz z denarjem. Mount Pleasant. Pa., 30. okt. Sti rje Italjani so danes z roparskim nam«nom napadli plačilni voz Southwest Bonnellsvile Coke Co. Napad seje pripetil miljo zapadno od tu. Italijani so ležali na pre ži in pričeli streljati, ko je voz mimo vozil. Izplačevalec Viljem Hoeler je bil vstreljen, toda zamorski vozDik Harry Burgess je ustrelil jednega roparjev in ranil druze-ga. Nato sta ostala dva pobegnila proti Scottsdale. Na vozu je bila denarnica z 85000 za izplačevanje delavcev v Alvertouu. Oboroženi možje preiskujejo vso okolico in bode roparjem težavno uiti. Zahvaljeni dan. Wash iugton, 23. okt. Predsednik McKiuley je izdal običajni razglas glede zahvalnega dneva. V očigled procvitauja v deželi in našega razširjanja „v interesu prostosti iu omike", poživlja predsednik ljudstva Zjed. držav se zahvaliti Stvarniku; zadnji četrtek meseca novembra (29 ) je določen kot zahvaljeni dan. Tat v zaporu. Alvord je baje blazen. Po dolgetrajuem premišljevanju je ravnateljstvo National banke v New Yorku skJeuilo, za prijetje svojega tatinskega uradnika Cornelius L. Alvorda razpisati S5000 nagrade. To se je agodilo te dni, ko se je načelnik mestne tajne policije oglasil v banki, najbrže, da bi svojim podložuikon-, kteri radi kaj po strani zaslužijo, piidojul v tem slučaju kako priliko. Način kako je bilo Alvordu mogoče krasti več let iu mu priti še le na sled, ko je poneveril skoraj 1700 000, še ni pojasnjen. Uradniki oškodovane banke so o tej zadevi zelo molčeči, najbrže ker se boje, da ne bi prišla na dan v banki vladajoča malomarnost. Uradniki drugih bank Bedaj zahtevajo, da se oficijeluo naznani, da v svojih laBt-nih bankah zabranijo kaj jednacega. Gospa Alvord b«»de najbrže te dni Mt. Vernon zapustila. Svoje otroke je že poslala k svojim starišem. Alvord je baje v zasobni norišnici, ker je baje zblaznil odkar so prišli na sled njegovim tatvinam. Ker Be je banka z njegovo soprogo pogodila. mislijo nekteri, da najbrže stvar ne bode prišla prnd S"dišče. Cornelia Alvorda zasačili v Bostonu, Mass. Boston, Mass., 29. okt. V nekem tukajšnjem hotelu so danes prijeli Cornelius L. Alvorda, kteri je I. National banko v New Yorku okral za 8700.000. Pri sebi je impl še S50. Kaj je počel z ukradenim denarjem ni hotel povedati. Detektivom je pravil, da mu je ljubo ker so ga zasačil:, kajti upadlo mu je upanje priti izvau dežele in bi bil v nekaj dnevih sam prišel v New York. Od ukradenega denarja, je reknl, ne more dati nič nazaj, ker je šlo vse rakom žvižgat. Dalje je pripovedoval, ko je dne 11. oktobra zvedel, da so prišli na sled njegovim tatvinam, vprašal svojo ženo, ako naj se uBtreli, ker pa ona tega ni hotela, skrival se je do dne 23. okt. pri znancih in se potem odpeljal v Boston. Detektivi bo odvedli vjetnika v New York, kjer ga bodo radi tatvine postavili pod zatožbo. Zlata kakor kamenja. Washigton, 26. okt. V državnem zakladu nahaja se sedaj za $451,-477,404 zlatega denarja. Tako ogromne svote še ni bilo v našem državnem zakladu ob kar obstoje Zjed. države iu tudi ne v zakladih vseh ostalih držav sveta. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,.Ne\v York". 27. <>k». u Southamptona s 605 potniki. ,,1/Aquitaine", 27. okt. iz ll.ivre / 970 potniki. „Vincenzo Florio", 2S. okt. i/ Neapolja z 946 potniki. „ Weimar", 29. okt. i j Bremena s 1440 potniki. ,,Spaarndani", 29. okt. iz Rot ten lama. ,,Friesland*'. 29. okt. iz Antwerpcua s 507 potniki. Dospeti imajo: ,,Fridrich der Grosse" iz Bremena. ,,Kaiser Wilheim II." i/ Genove. ,,Teutonic" iz Liverpoola. ,,1-ahn" iz Bremena. „Auguste Victoria" iz Hamburga. ,,BeIgravia" iz Hamburga. ,,I >eutsch!and" iz Hamburga. ,,La Touraine" iz llarre. ,,Etruria" iz Liverpoola. ,,St. Paul" iz Southamptona. Odpljuli so: ,,Wilheim der Grosse", 30. okt. v Bremen. ,,NoordIand", 31. okt. v Antwerpen. ,,Oceanic", 31. okt. v Liverpool. ,,New York", 31. okt. v Southampton. Odpljuli bodo; ,,L'Aquitaine", 1. nov. v Havre. ,,Graf Waldersee", 3. nov. v Hamburg. ,,Campania,', 3. nov. v Liverpool. „Spaarndam", 3. nov. v Rotterdam. „Weimar", 3. nov. v Bremen. „Furnesia", 3. nov. v Glasgow. ,,Lahn", 6. nov. v Bremen. „FriesIand", 7. noy. v Aniwerpen. ,.Columbia", 7. nov. v Genovo. ,,Bulgaria", 7. noy. v Hamburg. ,,Teutonic", 7. nov. v Liverjwn»l. „St. Paul", 7. nov. v Southampton. Patniiki listki so dobit poi ,rnif cenah pri FR. SAKSER & CO 1 to Greenwich St.. N— « Qrk. Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni Be izveBtno na-FRANK SAKSER 109 Greenwich St. New York. mškr ' ' ,>„-■.. * i, -... Jugoslovanska Katoliška Jednota. j | lil Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik : John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota ; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : Joe Agnifc, Box 26b, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gov že, Box 105, Ely, Minnesota, iu po svojem zastopniku. PRISTOPILI': K društvu sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich.: Viucenc Ko-etajnšek 38 let; Math. Lamutli 20 let; Janez Selan 39 let. Društvo šteje 36 udov. K društvu sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa. : Gregor Bogataj 21 let, Frank Brejc 35 let, Jauez C«lik 44 let, Janez Folar 35 I*t, Janez Korenčan 39 let, Jurij Piuk 18 let, Janez Podobnik 40 let, An ton L°kšan 38 let, Frank Hrovat 24 let. Jakob Š škar 37 let Pavi Štrumbl 29 let, Josip Frankovič 22 let- Društvo šteje 85 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn. : Janez M h vri u 27 let, Janez Majerle 18 let, Pavi Pistotnik 26'let, Jauez Pudlogar 36 let, Janez Saje 28 let, JoBip Zaje 30 let. Društvo šteje 25S udov. Prestopili od društva sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa . k društvu sv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Janez (\mpa iu Anton Č kada. Prvo društvo štejH S3 ud,.v, drugo 56. Suspendirana za nedoločan čas od društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn.: Anton Novlan in Josip Butala. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA". Shermanova zapuščina znaša $3,000.000. Mannsfield O., 26 okt. Dediči bivšega državnega tajnika Johi Shermana izročili so danes zapuščinski oblaBti pokojnikovo oporo ko v potrjenje. Iz zanesljivih virov se poroča, da znaša njegova zapu ščina, ki obstoji večinoma iz bondov in raznih zavarovalnin, 83,000 000; poleg toga bil je umrli tudi posste-nik muozih zemljišč v Washing tonuin Mannsfinldu. V oporoki jn imenoval skoro vse svoje sorodni ke. Izvršiteljem oporoke bodeta najbrže Myron M. Parker v \Vush-ingtonu iu Kerr v Mauusfieldu imenovana. Kralj mesa.i Chicago, 27. okt- Obe veliki mesarski tvrdki Armour & Co. v Chicago in Armour Packing Co. sebodeti baje zjediuili v skupno podjetje. Ob priliki zjedinjeuja bodetukajšna družba svoj delniški kapital od $20,000.000 zvišala na 835,000.000 Načrt bodo izvršili tekom prihodnjega tedna. Podjetje obeh velikih mesarskih tvrdkostauetudi pozneje v družini Armour in tudi onih 835,000.000 delnic kralji mesa ne bodo izpustili iz rok. Kaj vse kradejo. Chicago, III., 26. okt. Clarence D. Lyuch, sin veleznanega podjetnika za napravo hodnikov je v zaporu pod zatožbo prodaje lesnih hodnikov, kteri niso bili njegovi. Dve leti je imel živahno kupčijo z leseuimi hodniki v ubožnejših de lih mesta, kjer se je izdal za mestnega uradnika. Ljudjem je pripovedoval, da morajo Btari hodniki biti prodani, ker pridejo novi na njihovo meBto iu prodajal iste po 50 centov za 200 čevljev. Ko so potem dotiftni kupci hoteli odstraniti kupljene hodnike, prijela jih je policija in na ta način niso zaprli nič maj nego 200 osob. Vsi so svojo nedolžnost dokazali, ko se je konečno trem pričam posrečilo krivca spo-zn a ti. Smrt obmejnega stražarja. Helena, Mont., 26. okt. Zvezni maršal Samuel Jackson padel je včeraj zvečer iz prvega nadstropja tukajšnjega kapitola, vsled česar je tri ure kasueje umrl. Pokojuik bil je pijonir našega zapada ter je bil naglasu kot najbolji uradnik Montane. Več let opravljal je službo državnega ogleduha, in ko je kasneje stopil v civilno službo, bil je strah vseh konjakih in živinskih tatov pokrajine Hole-in-te-\Vall iu cele Montane. Leta 1894. sledil je 350 milj daleč železniškim roparjem Gray Cliffe naselbine ter jih konečno vjel. V Galvestonu preti štrajk. Galveston, Tex . 29 okt. Tvrdk« James Ste ward tfc Co. plača svojim ljudem /.a gotova pristaniška dela, ktera je pogodbeno prevzela, 40 centov na uro. Ker sh delo mudi, delajo ljudje 10 ur, namesto os^m kakor unija predpisuje. Seveda de-iajo tudi čez čas, za kterega bi morali dobivati dvojno plačo, kar pa tvrdka neče dovoliti Zato je odbor delavske unije ,'sklenil napovedati štrajk. Povodenj v Wisconsinu. Lacrosse, Wis., 28. okt. V mino-lih 24 urah je tu in v tkolici padlo nič manj n>go 7j palcev dpžja. Na Mil waukep železnici že 24 ur ni dospel noben vlak iz iztoka. Tudi Burlington Locross« reki je pod vodo in farmarski prebivalci v ni-žavah so morali bežati Nek farmer je bil primoran s svojo družino vso noč prebivati na drevesu predno mu je došla pomoč. Za $5,000.000 zlata iz Cap Nome. Seattle, Wash., 28. okt. V tukajšnji urad za preiskovanje kovin je tekom sedajnuga leta dospelo skupno za $20,166,687 zlatega praha in zlate rude. Od 1. januvarija do 4. oktobra 1900 so vsled oficijelnih poročil pripeljali iz Alaske sledeče množine zlatega praha in zlate rude: Iz CapNome za S2,719,427 ; iz druzih krajev Alaske za 8462,893, toraj skupaj iz Alaske za 83,173,-320. Iz British Columbije (Atlin) za 8493,116; iz Yukon okraja (Kloudyke) za 816,374,489; iz WaBhingtona, Or<-gona, Idabe in tujezemstva za 8125 762. Od dne 24 oktobra je tukajšnjemu preiskovalnemu uradu ruduin došlo nadaljnih 8150,000 zlata iz Nome in za $50,000 iz druzih krajev. Najbrže bodo pošiljatve zlata i i Cap Nome ob koncu leta znašale 85,000,000. Poroka nadvojvodinje Elizabete z vojvodom Robertom Wuertember-škim. Dunaj, 30. okt. Danes poročila se je nadvojvodinja Elizabeta, hči pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in grofice Štefanije Lonlay. Poroka vršila se je ob navzočnosti cesarja Frana Josipa in državnih dostojanstvenikov v dvorni kapeli na Dunaju Slavnostnega banketa udeležilo seje 150 osob. Cesar Čestital je uovima poročenima in povdarjal teBueje obiteljske odno-šaje habsburške in wiirtemberške kraljeve hiše. Po banketu vršil se je dvorni koncert pri kterej priliki, je podaril cesar nadvojvodiDji zlato bogato z diamaDti okrašeno ovratnico. Vojvoda Robert je 27 let star, ter je o priliki poroke premeščen iz wiirtemburške v avstrijsko vojsko. Nadvojvodinja Elizabeta nastopila je jedva 18. leto svoje dobe. Evropejske in druge vesti. Glasgow, 26. okt. Andrew Carnegie je daroval 3000 funtov štelin-gov za ustanovitev javne knjigarne v Greenocku. Ž^ preje je v isti namen daroval večjo svoto. Dunaj, 27. okt. Tolpa ljudi je razdjala del mesta Busk v Galiciji, oplenila prodajalnice in požgala na cesti hišno opravo in druge atvari. Tolpa je trpinčila židovsko prebivalstvo djkler ni isto konečno pobegnilo na deželo. Oblasti so brez-dvomno potegnile z izgredniki ker uiso skušale preprečiti izgredov in tudi najbrže ne bodo nikogar zaprle. Prebivalci sosednjih mest, v kterih biva 90 odstotkov Židov se nameravajo maščevati. Petrograd, 27. okt. Kakor poro čajo razni časopisi, se razteza pomanjkanje žita, ne samo na iztočne pokrajine Rusije in Sibirijo, ampak tudi žita bogate pokrajine trpe vsled slabe letine. Na železnicah ima prevažanje žita prednost pred drugim trgovskim blagom in tudi tovorne cene so znižali. London, 27. oktobra. Vsi vinski trgovci pravijo, daje bila ua Francoskem letos tako bogata trgatev, kakoršne že mnogo let ni bilo. To je spoznati na znižani ceni grozdja iu po zvišani ceni posode. Vsled tega je prišel zopet v navado stari običaj, poslati v vinograd dva soda. Za jeden sod napolnijo druzega z vinom. Tudi je občinstvu do-voljeuo obiskati stiskalnice in tam ob določenem času za jeden s »u piti vina kolikor kdo hoče. Ta blagoslov vinskega pridelka je pov zdignil tudi izdelovanje cognaca. Drobnosti. Iz Rock Springs, Wyo., Be nam poroča : Dne 22. oktobra je tukaj umrla soproga Lorenca Taučerja v starosti 42 let; uzrok smrti je le-gar. Pokojuico smo spremili k poslednjemu počitku dne 23. oktobra iu se tega udeležilo društvo sv. Alojzija in mnogo druzih meščanov. Pokojnica je ostavila poleg ža-luj-.»č.-ga moža tukaj 3 sinove stare 11, 9 in najmlajši 3 leta, v stari domovini pa dve hčere; v tej deželi je bila 4 leta in to stalno v Rock Spriugs. Tukaj letos precej bolezni razsajajo iu toliko ljudi pomrje, da tega še ne pomnijo; tudi našemu društvu bolezen ue prizanaša, vedno imamo po par bolnikov, kar Bog daj, da bi se kmalu na boljše obr nilo. Pokojnici bodi zemlja lahka in našim rojakom v blag spomin. F. K. * * * Umrl je na Fužinah pri Ljubljani 13. okt. nagloma g. Andrej Jamar, bivši oskrbnik fužinske tovarne. Pokojnik, ki je aoBegel starost 73 let, je bil obče znan in čislan mož. V mlajših letih se je poskušal tudi na literarnem polju in njegova pesem ,,Ljub'ca moja, kaj si st'rila" p )stala je prava narodna nesem. Lahka mu žemljica in prijazem spomin! * * * V Ljubljanico je skočila ob Gruberjevem kanalu delavka Frančiška Jereb, pa jo je rešil delavec Albert. Odpeljali sojo na dom. Nesrečna ljubezen je bila vzrok, da se je hotela ohladiti v mrzli vodi. * * Napad- Črevljar F. M. je 9. okt. zvečer okoli £7. ure na Rimski cesti v Ljubljani napadel branjevko M. S. ker dela prepir med njim ix> njegovo ženo, in jo je s pilo sunil jedenkrat v trebuh iu jedenkrat v prsi, ne da bi jo bil znatno poškodoval. Prevrgel ji je tudi voziček, ua kterem je imela 100 jajc, 5 klg. masla, 15 litrov fižola, 2 litra mleka in druge take stvari, vsled česar je imela škode okoli 20 kron. Ljudje so bili nad početjem črevljarja F. M. tako ogorčeni, da bi ga bili pretepli, če bi ne bil priiel policaj i h ga odpeljal. Bik pijanca vodil. 10. okt. ponoči je delavec Jakob Ardigal gnal po Poljanski cesti v Ljubljani proti klavnici bika. Ardigal je bil tako pijan, da ga je bik vlekel naprej in se je on na bika opiral. Kaka nesreča bi se bila lahko pripetila, če bi bil bik ušel. * * * Roparski napad. Na potu iz La-hovč v Natovice v kamniškem sodnem okraju je 181etni Jurij Kern iz Natovic napadel posestnika Ivana Stuparja iz iste vasi, ga b polenom pobil na tla in ga oropal. Mož je imel samo 10 kron pri sebi. Kern jo zbežal v gozd, a orožniki bo mu prišli na aled in so ga blizu Kranja vjeli in izročili kamuiškemu sodišču. * » * Z nožem. Franc Podviziz Sore je bil prepeljan v deželno bolnico v Ljubljano. Imel je na levi roki rano, ktero mu je prizadel z nožem Janez Kermelj v pretepu. * * • Rimske izkopine na Vrhniki. Dne 5. okt. je začel konserva or in cesarski svetnik S. Jeruny Tazkopa vati rimsko gradišče „castellum ' Nauportus, ki je stalo okoli dekanijske cerkve na Hribu pri Vrhniki. V tem kratkem času je izkopal že vso južno Btranico (158 m) in večino severozahodne. Zidovjejenad 2 m debelo, v sredini je z drobnej-šim kamenjem napolnjeno, od zu-uaj in znotraj pa zidano. Na obeh zahodnih voglih se nahajata dva okrogla stolpa, k: sta bila z lahnja-kom c bokana, mnogi kosi lahnjaka so klinasto obdelani; kakih 50 m od jugozahodnega vogla na ob° strani pa po jeden štirivoglati. Ti stolpi so nazunanji strani ozidanja postavljeni, ne kakor na Nemškem ua notranji strani. To dokazuje bržkone, da je nauportsko gradišče rimske dobe. Tacit pripoveduje (Annales I* 20, daje bilo v bližini še več manjših krajev (,,proximi vici"), ktere so posedli Rimljani. Poslali bo v Nauport vojakov, da so ceste in mostove delali ter preskrbeli drugo potrebno. Blizu trd ujavskega ozidja niso našli do sedaj skoro nič starinskih predmetov. * » * Na Zidanem mostu je 11. okt. zvečer pri zvečernem vlaku neki vojak izzstopil na nepravi strani in je padel čez 14 metrov visoko škarpo. Prepeljali so ga v bolnico v Celje. * * * Velik požar. V Trstu je 12. okt. pogorelo skladišče tovare za oljr-. Škode je 300 000 kr. n. * * * Prijet anarhist. Policija v Trstu je aretovala nekega Ivana Virolina iz Bolonje, ki je pred kratkim prišel iz Amerike, in o kterem je sporočila italijanska policija, da je nevaren anarhist. * * * Železnica čez Karavanke. Celov ški občinski svet je za zgradbo te železnice dovoiil 80.000 K pri spevka. * # * Zemlja je požrla pri Duchovem ua Češkem neko ženo, ko je pobirala krompir. Zgodilo se je to blizu Amalijinega rova, kjer je bilo hoditi prepovedano. Oženi ni niti sledu več. * * * Koliko se k^nfisknje v Avstriji. V zadnjih štirih mesecil?je bilo zaplenjenih v Avstriji 1547 tiskovin. Bogata žetev. * * * Ubogi Khnen-Hedervary! Kdo bi bil mislil 1 Madjari s Hedervary-jem niso zadovoljni ter ga slikajo kot fanatičnega — čujte! — Hrvata, ki ne misli na nič druzega kot na zmanjšanje madjarske domovi ne ii> na osvoboditev Hrvatske in Slavonije. Glasilo Banffyja, „Ma-gyar Szo", očita banu, da goji veli-kohrvatsko idejo, ter da je dovolil, da so se vršile v Zagrebu antimad jarske demonstracije. Te so—prvi hrvatski katoliški shod! Pa tudi Kallay ni všel svojim rojakom, ker ni pomadjaril nezadovoljnih Mohamedancev I Zares, Madjari ao jako skromni ljudje 1 * * * Zverinski nmor. V vasi Potoci v Hercegovini je mladi Mati Zovko, ki se je vrnil šele lani od vojakov, I spal na gumniSčn pred svojo hišo b soprogo in s svakom, da so stražili duhan. Okoli £10. zvečer pa so se približali 4 možje ter napadli speče s svojimi sekirami. Zovko je obležal z razklano glavo na mestu, druga dva pa so morali strašno razmesarjena prepeljati v bolnišnico. Okrevala bodeta teško. O zločincih manjka vsak sled. * * * 160 vojakov se je zastrupilo ne dano v garniziji na španskem otoku Majorka. Vzrok zastrupljenja je bilo najbrže zavžito slabo meso. Ker so dali vojakom takoj potrebna zdravila, je večji del istih že okreval. Uvedla s^ je preiskava. Evropejski božič Gospodar (svojemu pisarju z 25 gold, mesečne plače) : ,,Ker ste bili celo leto rrarljivi, podarim vam danes 5 gold, nagrade!" Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-d^iati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje ste? jANEZ JANŽEV1Č in JANEZ PRAH oba sta doma iz Sentjernejske tare. pre domovino ■ ■xliti. ali naj mi pa ^ma kaj pišeta: Ignac K a n t; u s, K O. Kemerer, Wroming. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj sseloonn., v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Kje je? JOŽE TEŽAK iz Bošenje vasi na Dolenjskem: sin njegovega brata mlinarja Martin Težaka bi rad zvedel /a njegovo bivanje in prosi rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da bi mu blagovolil naznaniti: Martin Težak, 32 Second St , Steel ton, Pa. Naznanilo. Dki Stvo Ski a Jkzusa Štev. 2, Elv, Minn., naznanja svojim udom, da se morajo v času preselitve oglasiti za potne liste in sictr pri prvem tajniku, ti> morajo tudi oni storiti, kteri so odpotovali brez listov. Vs«-one ude, kteriin je pretekel čas Se>tih mest-cev opozorujem, da se morajo /glasiti v 40 dneh, ako ne izpolnijo svoje dolžnosti, IkkIm zbrisani po pravilih društva. Naslov tajnika je: John Peijatki.j, Bo\ 120. Ely. Minn. Kje je? Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich^ 702 VermontSt.,San Francisco,Cal JOSIP PO VSE doma iz vasi Trata, župnija Skocijan na Dolenjskem. Kdor rojakov ye za njegov naslov, naj ga blagovoli naznanili : Josip 1'ovše, 9600 Avenue N, South Chicago, His. 'Ill o v KJE JE? FRANK UDOV0, po domače Teh nar, bivši mlinar iz Pušave pri Mokronogu, vas Bistrica, občin? St. Rupert. V tej d?želi je nekje žh več let, toda nevem ako je še živ, ali ž« davno mrtev, zato prosim rojake po širtiej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili na-zuaniti ujVgov^mu sinu: Frank IJ d o v č, 313 W. 18. St., Chicago, TMinois. ----------------- . ...v.WWVJVHI Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrnevaak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Saksesjbm v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata : Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., v kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu. Tenn. Pri meni bode veduo dobiti čedno in ceno stanovanje in lira-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine smodke, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem _BLAŽ. TURK. Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z naš<> n<>v > iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo o/.iraviti. Brenčanje vušesih takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in s<>vet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi .-tri-ški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, 111. Jacob Stonigh 89 E. Madison St., Chicago, 111. I Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in bo najboljši pokrovi «e zlatom pre-t-tgnjeni (Goldfield) iu jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja Bamo Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonichf 89 East Madison Street, Chicago, III. HISBBISIHHBHHilBimB! MM1MKKK KMKKlCg I Mestna hranilnica ljubljanska g Ig obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg M ~ ^ A Ol ■ I ■ po 4°|0 g brez odbitja novega rentnega davka. || Denar — tndi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- jgf ■ost ali pa 8 posredovanjem „Glas Naroda". uiuiuiujuiuiL "rt • »»i jtr_j»_iii_iii_iiu'fi'_M'_'i'_Moioioio^r'ii-iio Tugovanje. (Ruaki sjiis.ll Anton Čehov.") Večerna zarja. — Sneži. — Droben sneg polagoma pokrije vse -strehe, konje in kočo, z lahkim be- lim zagrinjaloui. — Izvoščik Ivan Potapič postane popolnoma bel, kakoršni so navad-no strahovi, nepremično sedi na .vojej droški, niti najmanjšega znaka življenja ni na njem opaziti, da ga sneg docela zakrije, ne bi se mu zljubilo otreBti ledene odeje. Tudi njegov konjič je žameten ter Btoji nepremično; — gotovo bo se v njegovi domišliji obudili spomini iz bolje prošlosti, ko je pomagal svojemu prejšnjemu gospodarju polje orati, — izvestno so se mu pred-očile vsakdanje jednostavne slike iz vaškega življenja; a takoj v mestu uebrojne množice ljudstva, kjer ni šumu ue konca ne kraja, sredi morja kojega tvorijo uešte-vilne luči — bo spomini iz mirne in boljše prošlosti toliko sladkeji, krasneji.... Ivan iu njegov konjič Že dolgo na onem mestu stojita. Rano v jutro ostavila sta skupni stan, — a sedaj napočil je že mrak, t' da zaslužila nista niti jedue kopejke. — Kmalu nastane uof, slaba luč pouličnih svetilk zgiujeva v svetlobi, ko j a prihaja iz oken razsvetljenih stanovanj. „Izvoščik, v Viborsknjo," začuje se glas v bližini. Ivan se prestrašeno ozre ter ugleda mladega poročnika, koji se je radi mraza trdno zavil v svojo Buknjo. „V Viborskajo," ponavlja poročnik. ,,Ali spiš? V Viborskajo!" Ivan prime za vajeti; raz konja kakor ruz Ivanove suknje iu klobuka pade velik del snega, poročnik se vsede na sani. Ivan povzdigne glavo in zavihti z bičem, slednje stori le bolj iz navade nego iz potrebe. Tudi njegov konjič povzdigne glavo, stegne dolge suhe noge, ter se jame počasno premikati. — Takoj v počotku vožnje začuje se glas iz mnogobrojne množice na ulici: „Kam t« vrag nosi, vozi na desno 1" „Tiueznaš voziti! drži se desno," zapove mu poročnik strogim glasom. Jeznim pogledom ua Ivana otresa si nekdo sneg raz obleke, podrl ga je Ivan, ker ni pazil ua svojega konja. Ivanu stopi kri v glavo, zdelo se mu je, da ue sedi na svojih taneh, temveč na tisočerih iglah, njegove oči zrle so turobno v temo kakor bi hotele vprašati: „Kje sem, čemu, zakaj?" Poročniku se je zdela stvar smešna in Šaljivo reče: Lopovi, vsakdo hoče priti pod vaše sani, gotovo so se dogovorili." Tvsn Be ekreue, pogleda poročniku v bce, hotel jn nekaj spregovoriti, toda mesto besed čulo seje le poiuglasno mrmranje. ,,Kaj?*' vpraša poročnik. Ivan s« navidezno nasmeja, ter s krepkim glasom odgovori: „Pri meni je. . . . moj sin nmrl je ta teden.44 ,,Koji jeuzr .k njegove smrti?44 „Kedo ve? Najbrže radi mrzlice. Bil je tri dni v bolnici, potem je umrl. Bog je tako hotel.44 „Okreni, stali osel,44 začuje se iz nova glas ua ulici, „ali si slep? Vzemi tvoje oči v roke.44 ,,Dalje, dalje,4' oglasi se poročnik, če ne do zjutraj nismo v Viborskaji. Poženi!44 Ivan povzdigne z nova glavo ter na pol stoje neokn.tno vihti svoj bič; dva-trikrat se okreue proti poročniku, toda slednji skuša spati, gotovo ni bil pri volji poslušati poročilo o žalostnem stanju Ivana Potapiča. ... • Prišedši v Viborskajo je poročnik izstopil. Ivan postoji pred neko goBtilno, ter nepremično sedeč na saneh premišljuje. Južui sneg pokriva njega in konja. Prošlo je par ur. V bližini pojavijo se trije mladeniči: dva velika in suha, tretji majhen in grbast, ter pričkaje se med seboj približajo se Ivanu. „Izvoščik, do pol icijskega mosta!'4 zakriči grbasti nad Ivanom. ,»Trije imo.... dvajset kopejkl" Ivan potegne za vajeti ter požene. Dvajset kopejk, to je kakor nič, toda njemu je vse jed no. Njemu je drago, da ima koga poleg sebe, ali biti sam.... Mladeniči zasedejo ne da prekinejo medsebojno govorico sani, v kterih je le za dve osobi prostora. Odločiti je bilo treba, kedo izmed njih bode stal. Po dolgem pričkanju so sklenili, da mora grbasti, ker je najmlajši, stati. „lIalo, poženi!'4 zaupi je grbasti ko bo se uredili. „Dobrol a kakov je tvoj klobuk batjuško? boljega gotovo ni v celem Petrogradu najti.41 „Ila, ha, ha,44 smeje se Ivan. Toraj poženi! ali morda nameravaš do mosta tako počasi voziti? Je li? ( akaj, čakaj, jaz ti dam jedno.44 ,,Mene glava boli,44 pripomni eden v saneh. Včeiaj sva jaz iu Va-zilij popilaštiri steklenice konjaka.44 „Jaz ne umem, kaj ti bahanje koristi, ko bi saj resnica bila, kar govoriš,44 pri pomni tretji. „On laže, da se kar kadi.44 „Tako gotovo, kakor sem sedaj ua saneh.41 ,,Da, da. tako gotovo, kakor gosi kašljajo,44 ,,Ha, ha, ha,44 smeje se Ivan, „veselo društvo.** „Hej stari!44 zakriči grbaBti, bo-deš li pognal, čemu imaš bič." (Konec prihodnjič.) Smesnice. Pri vsprejemanju novih državljanov. Uradnik (U.S. District Court) : ,,Govorite angleški?4' — Bodoči državljan : „Šur!" Uradnik: „Hočete li postati naš državljan?" — Bodoči državljan: „Šur !44— Uradnik : „Imateli prvi državljanski papir?44 — Bodoči državljan: „Šur!44 — Uradnik: „ Poznate li ustavo Zjed. držav?44 — Bodoči državljan : „Šur!" — Uradnik : ,,Ste li spolnili 21. leto?44 — Bodoči državjau : ,,Šur!4' — Uradnik : „Od danes v naprej ste državljan naše republike, tu imate državljansko listino.4' — Novi državljan : „Šur — gud paj 1" R a z ž a 1 j e n j e. A. ( ki je kupil velicega psa): ,,Kako čem imenovati mojega psa?— B. : Imenuj ga Washington, to je slavno ime!" — A.: Nikakor, s tem razžalim domovino.44 — B.: ,,Imenuj ga toraj Grant." — A. : „Tudi s tem razžalim domovino." — B. : „Ime-nuj ga toraj Bryan P4 — A.: „Ob-žalujem — ni mogoče, s tem razžalim psa!44 Nemogoče. Gospa A. :,, Ako vas kuharica neče siušati, čemu jo vaš soprog ne ošteje?" — GoBpa B. : ,,To je nemogoče, kajti on za-more le mene ošteti!" Umestno. Gostilničar: „Vi mate danes gotovo mačka, gospod Pivski! *' — Gost: „Seveda, toda vsled „zajčje" pečenke, ki sem o včeraj pri vas jedel !'4 U z o r n e hčerke. Gospodič na A.: „Tvoj dragi je toraj dobil privoljenje tvojega očeta?" — Gospodična B.: ,,Da drugače ni bilo mogoče, kajti on je preveč o življenju mojega očeta vedel." — Gospodična A.: . Kedo mu je vse to po vedal ?" — Gospodična B. : „Jaz.'4 Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloou German&Austrian Headquarters Točim izvrstna vina iu raznovrstne druoe pijače in imam na razpolago finesmodke in postrežem s izbornjmi jedili. Za obilen obiBk se priporoča Dauiel Radatovich Pikes Peak Ave., Florence Colo. Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in bo zaznamenovane v mojem ceniku in še mnpgo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalie prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Josip Losar v East Helena, M o nt priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. + JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, lil., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............£18 do 40; cena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $100; cena 5 glasnim.... od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp4' ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vase harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in ludi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter S pehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za S100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš meti nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. iš(xlja. PAUL SCHNELLER, Notary Public y Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 5*21 Pine Street. IZVRSTNE SMQDKE! Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe •© uljudno priporoča: F. A. DUSHEE, Office: 1323 2nd Ave., New York Oumpapie Mm\% Iransatlantique. Francoska parobrodsia družba. i j. :S \ \ • M-V\ o 1 1* K Ki t .v M \ f :-V--.'V ;w rt ^xfc'J*-- ' vV - - - v - • - - • ^ , ■ "V*: DIREKTNA r.RTft r»Q H A u P E - P A R! S Š Y! C 0 -!" ? i S 2 S oLiUELJAriA. hJ.ŠTM i AKNI »I j • ,,!..i 1 irrain—, ■( .i..t vijaka................ . 2 ooot->n, <»v> Luujskih moči. a i <.;r;nt „1. V ; :.l :. ■ „L* lil' ■' »• ! G0T0YE denarje najceneje kupiš pri K. SAKSKKJL 109 Greenwich St., New York. ,, l_l ( i.lmmt^iv.-'1 Si*** ,, Bremen Bahnhofgasse stv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer Bi denar najbolj« zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska poBtava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo Be v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOGKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Parniki ocipljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; L'Aquitaine 1. nov. 1900. j La liretagne «>. dec. 1900. La Touraine 8. „ 19(10 fja Gascogne 13. ,, 1900. La Champagne 15. „ 1900. La Touraiue 20. „ 1900. La"Lorraiue 22. ,, 1900. L'Aquitaine 29. „ i9n0. La Lorraine 2,. „ 1900. Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre 342,50 in višje. Glavna agencija: U BROADWAY, NEW YORK. STAi? LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen KNAIITH, NACHOD & KUEHNE No. 11 WilliaNB Street Prodaja ii pošilja na vse dele greta denarne nakaznice, neniiee, in dolžna pisma. Isposlnje in isterjnje sapničine in dolgove. Neprestano. Oče: ,,Sedaj me pusti v miiu s tvojimi vprašanji, otroci ue smejo biti tako radovedni." — Dragotin : ,,Papa, kaj pa je to : radovedni ?" I z b o r n o društvo. ,,Kaj pa pomeuja jutrajšnja slavnost vašega društva?" — Naš predsednik iu dva odbornika zadobila sta zopet hišne ključe." John Maurin slovenski pogreTon i Is: (Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mich. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ID:r?_ G-. ITV^HT ^OSIE^Z sedaj nastanjeni zdravnik na So. Kast Cor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & Park S t-, Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. DR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega*v"zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. VSI ONI kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, ia on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je l>olezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — OsJol»odiIi ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. «-* J. LAVRIČ, Joliet, TL Spoštovani gospod : — Osvedofil sem se. da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let." Velika Vam hvala. L. GLAVIN1Č, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrosil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem'Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek t — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela, ilnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $60 za amerilcanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domaČi zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, VVamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stania: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. SpdSiovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan Pet kaše k, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! J^® Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEELAND-', na dva vijaka, I ,.SOUTHWABK", na dva vijaka, 8607 to«. (s* gradi).......12000 ton. I ^FRIESLANE",......7116 ton. ..ZEELANE", na dva vijaka, 12000 ton. I „WESTE2NLAND".....57^6 ton. ..KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton. | ItNCOEDLAND''.......... ton. Pri cenah za medkrovje so vpost^te vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čfiz Antwerpen je jpdna najkrajših iu najprijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo: na Kranjsko, Štaj-rsko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sr^do opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožujih listsov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK! — 43 La Salle St., CEICAG0. — 30 Montgomery St. SAN rSANOISCQ. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zaafopnike. Zastopnik te rlružbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America j_jIne (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 1 ROTTERDAM, parnik x dvojnim vijakum, 12500 ton. I S^ooton. STATENDAM, parnik i dvojnim vijakom, Par ni k i : MAASDAM, SPAAENDAM 10500 ton. I WEEEENDAM. M&T" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: la ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10 uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St.. CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St, New York.