PoStnlna plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni preual (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
Leto IX. — Štev. 1 (167)	UDINE,	16.	-	31.	JAMUAKJA	Ì958	Izhaja	vsakih	15	dni
CENTA OB TERU — V ozadju Muzci pokriti z belo odejo.	(Foto Pignat - Udine)
li ili n mn ■ii:iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii;iii:iii:i'ij'i'iii:i'.iii:iiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiniiii:i:i iiiiiui umi m mn 111 ■ 111 u mi, n imi 11 lil min il m 11 lin i u i u m m lini 11 mi 111 ■ 111 ■ 1111 ■ 11 m mn
Videm-Ljubljana-Celovec
(Udine - Lubiana - Klagenfurt)
Slaba žetev videmske kurije
Nadškofijska kurija v Vidmu žanje plodove svoje dolge, že skoro stoletne nacionalistične politike v Beneški Sloveniji. Satistično se da namreč ugotoviti naslednje: v kolikor je bilo dalj časa odpravljeno slovensko bogoslužje v eni izmed du-hovnij Beneške Slovenije, v toliko se manj moli rožar, je manj spovedi, manj obhajil, manj ljudi v cerkvi in romanjih. Nadškofijska kurija dobro ve, da so ljudje v Nadiških dolinah dosti bolj pobožni kot v Reziji in v Terski dolini, ker so v nadiških krajih odpravili slovensko bogoslužje šele leta 1933 in ga po 1945. letu obnovili ali pa vsaj delno zadržali. Toda v najnovejšem času je prav v Nadiških dolinah ostra in še kako vidna razlika bled duhovnijami s slovenskimi domačimi duhovniki in med tistimi z italijanskimi. če bi bila videmski kuriji res pri srcu vernost ljudstva, bi se globoko zamislila nad propadanjem pobožnosti v du-hovnijah z italijanskimi duhovniki. Prelistati je treba samo dnevno časopisje, in sicer ne samo slovensko, ampak tudi italijansko, in ugotoviti, kot n. pr. v Kozici, Črnem vrhu, Ravenci in tolikih drugih duhovnijah Beneške Slovenije, da razni italijanski duhovniki zavzemajo nasproti slovenskemu jeziku svojih vernikov čisto nacionalistično stališče. Pri tem se ne maramo niti dotikati tistega obnašanja nekaterih italijanskih duhovnikov iz oddaljenejših provinc naše države, ki so Podkopavali ne samo verske, temveč tudi navadne etično-moralne temelje našega ljudstva.
Videmska kurija se, kot vse kaže, ne meni ne za splošna cerkvena načela kot n. pr. »pojdite in učite vse narode«, niti ne za določila konkordata in verjetno niti no 7a najr.cvcjše izjave papeža Pija Xli., ker ji to ne gre v njen nacionalistični plan o iztrebitvi slovenskega jezika v Cerkvah Beneške Slovenije, na očitno škodo vernosti beneških Slovencev. Komaj Pred nekoliko tedni, in sicer dne 13. oktobra 1957 je papež sprejel, kot poroča »Osservatore Romano« št. 239 z dne 14.-15.X.1957, združenje italijanskih dialek-talnih pesnikov. Naj citiramo, kaj je rekel papež o dialektih : »Znani so vam menjajoči se odnosi med jezikom in dialekti 'h znano vam je, koliko zamotanih vprašanj nastane, če se hoče proučevati njih fevor. Toda kakorkoli že so se dialekti zgodovinsko razvili, se zdi, da lahko rečemo, da se pri jezikih kot sredstva za izražanje in razumevanje obsežnejše Človeške skupine občuti nekaj abstraktnega in konvencionalnega, medtem ko pa dialekti Podajajo dojemanje in impulse duha z yeČjo neposrednostjo in živahnostjo, ker izražajo občutke, ki jih črpajo direktno i* narave in življenja.« »Očitna je nevarnost, ki jo predstavlja tendenca k indi-*kriminiranemu asimiliranju mentalitete in navad drugih ljudiv. (podčrtalo ured.).
Ko prebiramo papežev govor, ki je ves ®ha sama hvalnica dialektom kot teme-
Genialni slovenski jezikoslovec profesor ’**'• Pran Ramovš je združil skoraj stoletno proučevanje zahodnih slovenskih na-rečij
po italijanskih znanstvenikih:	Va-
khtinelliju, Biondelliju, G. A. Podrecci, ^•rolamu Asquiniju, Marinelliju, Loschi-Jd in drugih; po slovenskih znanstvenikih: Kopitarju, Štefanu Kocijančiču, O. °afu„ V. Oblaku, K. štreklju in drugih ;
raznih slovanskih jezikoslovcih: Bau-doìnu de Courtenay, Sreznesky-ju, Potoč-kem, šafariku, Kollarju; po nemških profesorjih Bergmannu, Wiestermannu ; po Očnjakih Beneške Slovenije: A Klodiču, ivanu Ciodigu, D. A. Gujonu, Ivanu Trin-kd in Musoniju.
h>r. Ramovš je stoletno delo združenih 6vropskih jezikoslovcev popravil po najno-',ejših dognanjih modernega jezikoslovja *'asti glede zamotanega vprašanja slovenskega rezijanskega dialekta. V Ljubljani e Pravkar izšel ponatis njegove »Karte 8*°venskih narečij« iz leta 1935. p° najnovejših znanstvenih izsledkih i-ddro naslednje zahodne slovenske dia-
lje verskega čuta, moralnosti, spoštovanja družine, usmiljenja do slabih in trpečih, s toliko večjo upravičenostjo ugotavljamo, kako greši videmska kurija, ki brutalno zavrača, tepta in zaničuje najprej slovenski jezik in nato njegove dialekte v Beneški Sloveniji: rezijanski, terski, na-diški in idrijsko-briški. Postopanje videmske kurije je obsojanja vredno. Glede izjav, mišljenja in praktičnega postopanja don Baldorina et compagni do slovenskega jezika in njegovih dialektov v Beneški Sloveniji pa mislimo, da so naravnost bogokletnega, blasfemičnega značaja.
Prav nič se ne čudimo, da so prišli po stalnem sistematičnem zapostavljanju slovenskega jezika in slovenskih dialektov v Beneški Sloveniji mnogi naši globoko verni ljudje po raznih vaseh naše dežele do upravičeno pesimističnega mišljenja, da je sedanji videmski nadškof Zaffonato likvidator slovenskega jezika v verskem življenju Beneške Slovenije. Ljudje pravijo: »Nadškof se bolj boji trenutne zemeljske odgovornosti nasproti nacionalističnim videmskim krogom in njih časopisom, kakor pa mnogo večje večne onstranske odgovornosti pred božjo sodbo, kako je z izgonom slovenskega jezika pregnal iz 53 slovenskih duhovnij svoje dioceze tudi versko gorečnost, molitve, vztrajnost v obiskovanju cerkvenih obredov in rednost v prejemanju zakramentov.«
Kot glasilo beneških Slovencev naš list »Matajur« brani in se zavzema za vse njih interese: verske, napredne, politične, gospodarske in socialne interese. Ker nismo verski list in ne bi radi obravnavali verske probleme, bi jih prepuščali raje verskim listom. Na žalost pa je prav pisanje vemkega lista videmske dioceze »Vita cattolica« in vseh demokrščanskih glasil glede verskega življenja v Beneški Sloveniji, zlasti pa glede uporabe slovenskega jezika, sramotno in čisto navadno nacionalistično hujskanje k narodni mržnji, nasprotno načelom in naukom katoliške cerkve. Ko vidimo, da ne branijo verskih pravic beneških Slovencev tisti, ki so za to pozvani, ko opazujemo krivice, ki jih tisočih naših vernih beneških Slovencev trpe ne samo v šoli, po uradih in vserod v javnem življenju, temveč celo v cerkvi, dvigamo in bomo dvigali nimar naš protest tudi proti vsem krivicam na cerkvenem področju: proti zapostavljanju, premeščanju izven Beneške Slovenije in proti preganjanju domačih slovenskih duhovnikov, proti zapostavljanju in odpravljanju slovenskega jezika v cerkvi, proti samovolji in krivičnim postopkom tujih italijanskih duhovnikov, proti nameram videmske kurije, da bi odstranila zadnje ostanje slovenskega jezika v cerkvi.
Kjerkoli in kakorkoli se dogajajo krivice, na kateremkoli področju življenja v Beneški Sloveniji, se bo naš list nimar boril proti vsem sejalcem krivice na svetu.
lekte v Beneški Sloveniji:
1. Rezijanski dialekt, ki ga govore v Rezijanski dolini ob Rezijanski vodi, ki se izliva v Belo in ob Učeji, ki pri Zagi priteče v Sočo. Rezijanski dialekt ima zveze s slovenskimi koroškimi dialekti na eni strani in s slovenskimi jugo-zahodnimi dialekti (terskim dialektom in z govori obsoške skupine: Borjanskim in bovškim).
2. Terski dialekt govore ob zgornjem Teru in Krnahti do izvira Nadiže v vaseh : Platišče, Brezje, Tipana, Viskorša, Kmah-ta, Vižont, Zavrh, Brdo. Muzec, Ter, Podbrdo, Breg, Flejpan, černeja. Govor v Mažerolah in čeneboli se že približuje na-diškemu dialektu.
3. Nadiški dialekt govore v vaseh Nadi-ške doline južno od hribov Mija-Matajur in v dolinah Kozice ter Arbeča. Na vzhodu sega nadiški dialekt do razvodne črte med rekama Arbeča in Idrijco. Govor, ki ga govore beneški Slovenci okoli Stare gore na desnem bregu reke Idrijce, se že močno približuje briškemu dialektu.
4. Briški dialekt govorijo tisti beneški
Pretekli mesec je bila dne 13. decembra 1957 odprta razstava 8 furlanskih slikarjev v Ljubljani. Razstavo je priredila videmska »Galleria del Girasole« s sodelovanjem ljubljanskega »Jakopičevega umetniškega paviljona«. Svoje slike so razstavljali znani, najvidnejši furlanski slikarji kot n. pr. Tranquillo Marangoni, Anzil, Enrico de Cillia in drugi.
Istočasno je bila v Ljubljani razstava sodobne italijanske grafike. V Ljubljani niso redke razstave italijanskih umetniških slik. Vsako leto se v glavnem mestu sosedne slovenske republike vrstijo tudi razne italijanske gledališke predstave in glasbene prireditve znanih italijanskih glasbenikov. Zmeraj imajo te italijanske prireditve obilo hvaležne slovenske publike.
Upamo, da so se z razstavo furlanskih slikarjev v slovenski prestolnici odprla vrata tudi ožji kulturni izmenjavi med obema sosednjima prestolnicama:	med
glavnim mestom Furlanov in glavnim mestom Slovencev. Do sedaj so pred razstavo furlanskih slikarjev imeli Furlani le predavanje znanega furlanskega univerzitetnega profesorja D’Aronca leta 1957 na slovenski akademiji za znanost v Ljubljani. Naše upanje, da bo prišlo do bolj tesnih kulturnih kontaktov med Furlanijo in Slovenijo, je toliko bolj utemeljeno, ko vidimo, da je uvod (prefazione) h katalogu o razstavi furlanskih slikarjev v Ljubljani napisal nič manj kot sam — Arturo Manzano. Mi beneški Slovenci prav natančno poznamo Artura Manzana, poznamo njegove dobre in slabe lastnosti. Zmeraj smo cenili njegove članke o umetnosti, ki so prave študije umetnostne zgodovine, ki jih je Manzano priobčeval v lokalnih dnevnikih Furlanije. V našem listu smo pohvalili v letu 1957 njegove objektivne in realistične reportaže o socialnih in ekonomskih težavah Kami-je, ki so prav takšne kot pri nas v Beneški Sloveniji. Čudili smo se pa njegovim člankom o nas beneških Slovencih, ki niso bili vredni človeka s tako obširnim kulturnim obzorjem, kot ga ima Manzano. Take izbruhe nacionalističnega preziranja, podcenjevanja in celo podtikanja
Slovenci, ki žive vzhodno od razvodne črte rek Arbeča in Idrijce, v glavnem po vaseh občine Prapotno: Oborča, Dolnji Tar-bij, Gnidovica, Kodermaci Južna meja briškega dialekta je slovensko-romanska meja na črti Brišče-Jenkovo.
Prav tako kot furlanski jezik v Kamiji razcepljen po raznih gorskih verigah in drugih naravnih ovirah na razne dialekte, se tudi slovenski jezik v Beneški Sloveniji deli na štiri dialekte.
protidržavnih tendenc zavednim beneškim Slovencem, ki so krivi samo tega, da ljubijo svoje slovenstvo z istim žarom ljubezni kot vsak pošten Italijan — in to bi moral biti tudi Manzano — svojo italijanščino, bi pričakovali od manj vrednih in manj sposobnih novinarskih peres kot pa je Manzanovo. Pa pustimo ob sedanji priliki te njegove izpade proti vsemu, kar je slovenskega v Beneški Sloveniji, proti nam in proti vsem drugim v naši deželici, ki stoje v nekaterih ozirih na drugem stališču kot mi.
Mi beležimo z veseljem nekakšen napredek v dosedanjem ozkosrčnem gledanju Artura Manzana, ki s svojim uvodom v katalog za razstavo furlanskih slikarjev v Ljubljani priznava potrebo po kulturnem medsebojnem spoznavanju Furlanov in Slovencev in s tem implicite tudi kulturno enakovrednost Slovencev s Furlani. Nobeno nacionalistično zavijanje — in upamo, da zaenkrat preteklo, ki se ne bi smelo več ponoviti — pa ne more zbrisati s sveta fakta, da smo tudi mi beneški Slovenci vendarle samo Slovenci, pa čeprav kulturno zaostali za onimi v republiki Slovenije in to ne po lastni krivdi, temveč po krivdi tistih, ki so verjetno naročali Artura Manzana nevredne izpade proti tistemu delu Slovencev, ki žive kot najbolj zvesti italijanski državljani v Videmski provinci. Ali naj letijo še naprej na nas strele samo zato, ker smo Slovenci z italijanskim državljanstvom in tako vzorni italijanski državljani kot jih zlepa ni v Italiji.
Arturu Manzanu prav radi pritrjujemo v vseh njegovih izvajanjih, izražanih v njegovem uvodu k umetniškemu katalogu za Ljubljano, še posebno pa tistemu pasusu, ki pravi: »Furlanija se nam kaže kot obmejna dežela, ki je nedvomno latinska in italijanska, pa vendar v neposrednim stikom z nemškim in slovanskim okoljem. Zavedamo se, da tvori etnološki del zase, ki govori skupino narečij drugo drugemu zelo podobnih, toda dovolj neodvisnih od italijanskega jezika, da pokaže svojevrstno barvitost. (Vediamo anche che il Friuli è una terra di confine, terra che sappiamo indubbiamente latina e italiana, ma da sempre a contatto diretto con l’ambiente tedesco e slavo. Sappiamo anche che etnologicamente fa, in una certa misura, parte a sè e che vi si parla un gruppo di dialetti, molto affini l’uno all’altro ma abbastanza indipendenti dalla lingua italiana per assumere una particolare colorazione).
Trikotnik Videm - Ljubljana - Celovec
če je že Manzano dobil hvalevredni placet za razširjenje kulturnih kontaktov s sosednjo Slovenijo, pomeni, da lahko
pričakujemo tudi drugih glasnikov dobrega kulturnega sosedstva med Furlani in Slovenci.
Ugotoviti moramo pri tej priliki, da so videmski ekonomisti s svojim preudarnim realističnim smislom že davno prehiteli kulturne kroge Vidma in da že celo vrsto let uspešno izvajajo sporazum o lokalni blagovni izmenjavi med Gorico -Vidmom na eni strani, Sežano - Novo Gorico na drugi strani. Opaziti je celo v odnosih med videmsko in ljubljansko trgovinsko zbornico mnogo večjo prijateljsko sproščenost, kot pa je v primeru goriške trgovinske zbornice, ki dela v nacionalistično pregretem ozračju goriškega mesta, kjer dajejo precej tona javnemu življenju ezuli s svojo razumljivo zagrenjenostjo.
Furlanski Videm tvori z avstrijskim Celovcem in slovensko Ljubljano pomemben trikotnik v alpskem in predalpskem svetu na stični točki treh narodnosti: furlanske, avstrijske in slovenske.
Videm šteje približno nekaj nad 80.000, Ljubljana nad 140.000 in Celovec nekaj nad 60.000 prebivalcev. Vsi ti trije centri spadajo torej v vrsto takozvanih malih mest.
Videm je na slabšem kot njegova dva sosednja partnerja, ker je samo eno izmed tolikih provincialnih italijanskih mest s prefekturo; je mesto brez sleherne avtonomije, popolnoma podrejeno strogo centralistični državni upravi v Rimu, medtem ko je Ljubljana prestolnica ljudske republike Slovenije s svojimi zakonodajnim parlamentom; prav tako je Celovec prestolnica koroške dežele (Land) s svojim zakonodajnim deželnim zborom. Spričo tega se ne smemo čuditi, da je Videm kot glavno mesto Furlanije brez pomembnih kulturnih institucij kot jih imata Ljubljana in Celovec. Videmski Furlani težko občutijo, da nimajo pravzaprav nobene primerne gledališke zgradbe, ker stari »Puccini« in še manj dvorani »Odeon« in »Central« ne morejo nuditi strehe umetniško visoko stoječim gledališkim predstavam.
Dva kratka trikotnika Videm - Celovec in Ljubljana - Celovec skrbita za živahno medsebojno kulturno izmenjavo. Folklorne koroške skupine in pevski zbori gostujejo v Vidmu in po drugih manjših centrih Furlanije; obratno pa hodijo v goste na Koroško poznani furlanski folklorni plesalci in pevski zbori. Celovškega zelo dobrega operetnega gledališča pa že nimajo v Vidmu kje sprejeti, saj morajo Videmčani potegniti celo v majhno Pordenone, če hočejo videti kako dobro gledališko predstavo. Sedaj je končno Videmska »Galleria del Girasole« po-(Nadaljevanje na 2. strani)
Slovenski dialekti Beneške Slovenije
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir
Sped. in abb. post. II. gruppo
, /mi/J/z * » «
LODBONESEC
U Ruoncu obratuje sada samo ena mlekarna
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA
Marija Sedola iz Platišč je takuó ne-ruodno padla, kar je napajala živino, de si je zlomila čampno nogo. Pejali so jo u videmski špitau, kjer se bo muorala zdraviti več kot mjesac dni.
Anton Mašera iz Mašer je zgubu ravnotežje an padu na tla. Par tjem se je močno udaru u glavo an so ga muorali pejati u čedadski špitau.
Lovrenc Martinič iz Ceplatišč se je par djelu močno udaru u čelo an se bo muoru zdraviti deset dni.
Jožef Cemoj iz Sovodenj je takuó ne-ruodno padu, de si je zlomu levo ramo. Zdraviti se bo muoru mjesac dni.
Roman Kanalac iz Kanalca pri Grmeku si je par djelu u tiskarni u Čedadu močno poškodoval roko. Ozdravu bo u treh tjednih.
Mario Cudiccio, star 13 Ijet, iz Tavor-jane, je ušafu na njivi staro puško »Mauser« an se z njo igral. Puška je bla nabita an takuó se je neprevidni puobič ustrjelu u nogo. Lahko bi paršlo do hujše nesreče.
Ivan Tomazetič iz Sv. Lenarta se je zaletu z motociklom ob nek avto. Na srečo si je poškodoval samo čampno roko, mo-
tegnila prvo črto med Vidmom in Ljubljano. Tudi Ljubljana ima obilje folklornih skupin in mednarodno priznanih pevskih zborov (glej tudi priznanje, doseženo na festivalnih tekmovanjih v Arezzu in drugod v Italiji), ki bi tudi s svojimi nastopi prinesli nove kulturne elemente v umetniško udejstvovanje furlanske prestolnice. Furlanske villotte in nastope furlanskih folklornih skupin bi prav gotovo z veseljem sprejeli na vsakoletnem Ljubljanskem festivalu in drugod po slovenskih mestih. Videm bi moral pohiteti z adaptacijo vsaj ene gledališke dvorane, da bi lahko sprejel bodisi celovško operetno gledališče ali pa celo vrsto ljubljanskih kulturnih institucij : Opero, Dramo, Mestno gledališče ter gledališke skupine iz drugih mest Slovenije.
Videm se bo dvignil iz svoje provincialne podrejenosti in zapuščenosti, le če bo čimprej izvojeval bitko za ustanovitev dežele s posebnim statutom, šele takrat bo mogel v polni meri vršiti funkcijo mosta zbližanja s sosednjimi narodi na Koroškem in v Sloveniji. Veliki del pogojev za to sporazumevanje, upoznavanje in zbliževanje je že dano. Letno prihajajo stoti-soči iz Koroške in Slovenije v Videmsko provincio. Izolirajočih vplivov državnih meja ni več tako čutiti kot pred leti. Pa vendar drugod v Italiji obmejne pokrajine bolje opravljajo svojo funkcijo seznanjanja sosedov o lastnih gmotnih in kulturnih dobrinah kot to dela videmska provinca. Mi v videmski provinci premalo poznamo sosede na Koroškem in v Sloveniji ter oni nas. Mislimo, da so vodilni politični in kulturni krogi v Vidmu pokazali premalo iniciativnost v tej smeri ter da je zavora preteklosti zaustavljala korake k nadaljnjemu zbliževanju. Kako vse drugače postopajo obmejne italijanske province ob švicarski ali pa francoski meji. V Milanu se počutijo Švicarji kot doma in prav tako Italijani v Zurichu, Bernu in drugih švicarskih mestih. Kako smo pri nas v Videmski provinci še daleč od takega duha medsebojnega poznavanja, narodne strpnosti in razumevanja. V Švici niso narodne manjšine nobena ovira pri gospodarskem in kulturnem zbliževanju z Lombardijo.
Videmski provinci se ne izplača
Kako bi Furlani v Videmski provinci reagirali, če bi Avstrijci na Koroškem ali pa Slovenci v Sloveniji tako postopali z italijanskimi manjšinami kot se postopa z nami beneškimi Slovenci v Videmski provinci, kjer nas nočejo niti priznati, samo zato, da nam ne bi bilo treba dati niti ene narodnostne pravice. Mi beneški Slovenci pa obstojimo, smo živa stvarnost, imamo po vseh določbah o človečanskih pravicah Združenih Narodov, po zakonih prava, resnične demokracije, pravico do enakopravnosti ne samo kot posamezniki, temveč tudi kot manjšinska narodnostna skupina kot celota. Dokler ne bodo v Videmski provinci začeli reševati narodno manjšinsko vprašanje nas beneških Slovencev, bo zmeraj nekaj vrne«, kar bo motilo popolnoma prijateljske odnose med sosedi. Politično pametno in koristno Je, da čim prej postanemo tesni prija-
tocikel se je pa ves razbil.
Valentin Lesa iz Tavorjane je padu an si zlomu rebra. Zdraviti se bo muoru tri tjedne.
Alojz Vidimar iz črneje je padu s se- ' nika an si zlomu desno ramo. Zdravi se u videmskem špitalu.
PRAPOTNO
DJELA NA STARI GORI DOBRO NAPREDUJEJO
Enkrat smo že pisal, de so na Stari gori začel gradit velik plac za avtomobile; djelo dobro napreduje an u kratkem bo dokončan. Tud načrti za asfaltiranje cjeste, ki vodi iz Čedada na Staro goro, so že odobreni an na pomlad bojo začel z djeli. Stroški za asfaltiranje bojo znašali 37 milijonov lir; pou tjeh strošku bo krila provincialna administracija, ostalo pa čedadski an prapotniški komun.
telji ne samo s Celovcem, temveč tudi z Ljubljano. Toda kako naj bo to prijateljstvo trdno, če pa v Videmski provinci tako grdo postopajo z nami beneškimi Slovenci, ki smo naj bližji sorodniki, pravi rodni bratje vseh Slovencev, tistih v Sloveniji, na Koroškem, Tržaškem in Goriškem.
Videmski provinci se grdo ravnanje z nami prav res ne izplača. Po svetu se že širi in se bo še bolj širil glas, da so oblasti in politični krogi v Videmski provinci najbolj zatiralni od vse Zahodne Evrope. Videmska provinca dela sramoto Italiji in vsej Zahodni Evropi s svojim zavo-stavljanjem in negiranjem narodne manjšine, nas beneških Slovencev.
Z vsemi italijanskimi šolami, z vsemi kitajskimi zidovi okoli Beneške Slovenije, nas beneških Slovencev ne bodo pretopili v Lahe. Prav dobri, odlični italijanski državljani smo nimar bili in nimar bomo, toda Lahi nikoli kot ne bodo Lahi nikoli Slovenci. To je v redu in ne more biti drugače, čemu torej mučijo razne oblasti politiki, novinarji in med njimi na žalost tudi Manzano ter najrazličnejši državni organi nas beneške Slovence, da bi bili nekaj drugega kot smo. Minuli so časi, ko so nekaznovano skozi desetletja preganjali pri nas slovensko tiskano in ustno besedo. Tega ne delajo nikjer več niti v sredini najbolj divje Afrike.
Furlani so bili nimar preudarni in mirni ljudje in se čudimo, da še delajo grdo in predvsem brezuspešno roboto, da bi nas spremenili.
Cernu takšno zastarelo anahronistično počenjanje, ki je madež, grd madež delovne in poštene Videmske province, čemu taka coklja v odnosih med Furlanijo in Slovenijo?
Čemu tako dvolično obnašanje: na eni strani dobri gospodarski posli, ogromen obmejni promet, na drugi strani pa zaničevanje in preziranje enega dela Slovencev.
Kako naj označimo Manzanovo postopanje, ki v isti sapi piše uvod v italijanščini in slovenščini za Slovence v Ljubljani in z besedo in članki žali na vse načine del teh istih Slovencev v listih in na procesih. Noben pošten Italijan ne dovoljuje in nima prav, da ne dovoljuje, da bi kdor koli in kjer koli na svetu, v Italiji in izven Italije žalil Italijane, tudi tiste majhne delovne italijanske ljudi, kakršni smo tudi mi beneški Slovenci, del vseh Slovencev. Prav tako je Slovencem v Ljubljani skrajno neprijetno, da kdo žali njihove etnične brate — beneške Slovence v Videmski pokrajini. Slovenci v Ljubljani so hvaležni Manzanu, da jih seznanja z visoko umetnostjo furlanskih umetnikov, prav nič pa niso zadovoljni z njegovim repenčenjem proti beneškim Slovencem pred sodiščem v Vidmu, torej prav v istem (asu, ko so v Ljubljani dobili pri odprtju razstave njegov slovenski uvod h katalogu.
N* Furlanih v Videmski provinci je sedaj, da odpravijo zadnjo oviro na poti sporazumevanja v trikotniki) Videm-Ljubljana-Celovec, s tem, da začno po človeško, po evropako v novem duhu leta 1958 poetopati z beneškimi Slovmei.
Kot je znano, imajo u Ruoncu dve mlekarni, eno u Gorenjem an drugo u Dolenjem zaselku. Zadnje čase pa obe mlekarni zlo malo djelata, ker ljudje ne redijo več tarkaj živine kot ankrat. že dougo časa so govoril, da bi zaprli eno mlekarno an takuó bi ta mogla buojš obratovati. An do tega je tud paršlo. Preteklo ne-dejo so paršli u vas zastopniki provincialnega inšpektorata za kmetijstvo an od kooperativ, ki so prisostvovali shodu useh članov obeh mlekarn, tu se ložli dakordo, de zapro mlekarno u Dolenjem Ruoncu. Predstavniki so jim ob tej priliki obrazložil kaj jim bo več pomagalo, de so se usi skupaj spravli.
U večjih krajih Nadiške doline imajo po dve mlekarni u vasi, ki obe slabo delujejo. Pru bi bluó, de bi tud tisti naredil takuó kot so nardil u Ruoncu.
PAR PLAČEVANJU MULT NAS ANKUL NE POZABIJO
če smo par drugih rečeh nimar pozabljeni, ni takuó kadar imamo kaj za plačat. Pretekle dni je prejel njek vaščan iz Ažle intimacijon, de muora plačat videmskemu tribunalu 370 lir, ker je biu njegou prednik pred 60. ljeti multan zavoj kon-trabanda. Takuó vidimo, de tajšne reči ne pridejo ankul pozabljene, če se jih u pravem času ne pogliha. Pru bi bluó, de bi ble oblasti takuó točne tud kadar nam kaj obljubijo. Na žalost pa tuo ni takuó.
SPET SO KRADLI
Večkrat smo že povjedal, de tatovi u špeterskem komunu najbuj radi kradejo kokuoši an de jih orožniki ne morejo izsledit. Pretekli tjedan so spet napravli dober »botin« u Klenjah, kjer so odnesli Ambrožu Rakarju kar 25 kokoši selekcionirane pasme.
IZ KOMUNSKEGA KONSEJA
Na zadnjem komunskem konseju so med drugem diskutiral, de bojo državi vrnil ljetno 1.679.021 lir, ki so jih prejel kot posojilo za gradnjo nove šuole u Ofjanu an razširitu britofa u Lanadarju. Ta vsota je precej visoka, če se pomisli, de je komunska bilanca zlo revna. Sklenil so še nadalje, de bojo kupil novo »pezo publiko«, za katjero bojo zapravli
500.000	lir. Ta denar bojo u kratkem nazaj uduobli, ker bojo povečal tarifo par
Na zadnji občinski seji je župan preči-tal prisotnim poročilo, v katerem je razložil, da se v novem letu ne bodo mogla izvajati izredna javna dela zaradi premajhnih dohodkov. Nato so posamezni občinski svetovalci čitali svoje prošnje. Tako je svetovalec Madotto iz Osojan prosil, da bi se napravili tam odtočni kanali in popravile vaške poti z denarjem, ki ga bodo dobili pri izsekavanju občinskega gozda Jama-Kot. Župan je ta predlog zavrnil s pojasnitvijo, da bo za to delo treba zaprositi za državno pomoč in da bo seveda treba še čakati. Ko so odobrili nekatere sklepe občinskega odbora, je svet pregledal proračun za leto 1958. Zupan je ugotovil, da se nahaja občinska bilanca v zelo kritičnem stanju in da bo zato treba povsod štediti.
Nato je svet odobril, da se povišajo za leto 1958 trošarinski naddavki za 50% ra^ zen pri luči, plinu in električni energiji. Nazadnje je svet še določil, da se podari šolskemu patronatu 15.000 lir in da se zmanjša za 5.000 lir tarifa na zemljišča družinskih grobnic.
V LIŠCECAH NE POZNAJO POŠTARJA
Večkrat smo že pisali, da je Liščeca ena najbolj zapuščenih vasi našega komuna. Kadar se izvajajo javna dela, pride vedno zadnja na vrsto, če sploh pride. Letos bodo menda napeljali luč in res skrajni čas bi bil, da bi jo, saj že dolgo obljubljajo.
Liščeca je vasica, ki šteje okoli 250 prebivalcev. Večina mož in deklet je v inozemstvu, kajti domača tla so revna in ni mogoče živeti od pridelkov. Danes majo
vaganju. Zadnje čase se vaga dosti ka-mjonu, ki vozijo drva u špeter ali Čedad. Odobril so tud sklep, de bojo dal lokalnemu šuolskemu patronatu 10.000 lir, Centru za varstvo mladoletnih u Vidmu pa 5.000 lir. Imenoval so tud revizorje računov za ljeto 1957.
En član gradbene komunske komisije se je preseliu u drug komun an zatuó so na njegovo mjesto imenoval komunskega konsiljerja Gussola Bruna, Nazadnje so pa še pregledali elenko komunskih revežev.
KOLIKO JE VOTANTU
Podbeneški komun sestavlja 54 zaselkov an vasi an šteje 3.735 prebivalcev, od tjeh je 2.588 votantu an sicer 1.208 žensk an
1.380 moških. Volišča bojo razdeljena na pet sekcij. Prva sekcija, ki bo imjela sedež u Tarčetu, šteje 637 votantu, tuo je 273 žensk 354 moških. Druga sekcija, s sedežem u Podbonescu, šteje 610 votantu, tuo je 300 žensk an 310 moških. Tretja sekcija, s sedežem tud u Podbonescu, šteje 591 votantu, tuo je 266 žensk an 325 moških. Četrta sekcija, s sedežem u Črnem vrhu, šteje 356 votantu, tuo je 175 žensk an 181 moških. Peta sekcija, s sedežem u Gorenjem Marsinu, šteje 394 votantu, tuo je 184 žensk an 210 moških.
Govori se, de bojo postavili še eno sekcijo u Zapotoku, ker je za votante iz vasi Arbeč Podbonesec preveč deleč kamor bi muorli priti votat.
Inšpektorat za kmetijstvo (Ispettorato dell’Agricoltura) je tud ljetos premju zaslužne kmete, ki so se u lanskem ljetu potrudil za izbuojšanje produktiunosti njih zemje. U Beneški Sloveniji so bli premijani tile kmetje:
Na konkorsu za veliko produktivnost krompirja je ušafu zlato medaljo an
30.000	lir Di Betta Valentin iz Krnic (Neme); pardjelu je 538,09 kuintalu krompirja na hektar. Bronasto medaljo an 10.000 lir je ušafu Pividori Rihard iz Vizonta, ki je pardjelu 516,12 kuintalu krompirja na hektar. Četrti premijo so ušafal: Pividori Ermenegildo, Bera Jožef
vsi ljudje pisati in čitati, zato imajo emigranti dobre zveze z družinami. Tu nastopijo pa zopet težave. V Liščeca ne hodi poštar in tudi nabiralnika nimajo. Kdor hoče oddati ali prejeti pošto mora iti v Ravenco, kjer je poštni urad. Ali ne bi mogli vzeti v službo še enega poštarja, ki bi hodil tudi v Liščeca vsaj dvakrat tedensko? Mislimo, da toliko bi že zmogla poštna uprava, saj Rezijani niso prezahtevni ljudje, brezposelnosti pa tudi ne manjka.
GRMEK
CESTA OD ŠKRUTOVEGA DO KLO-DICA DELA SRAMOTO
Vsem nam je znano, da so obljubile oblasti asfaltirati cesto, ki pelje od Skru-tovega do Klodiča v minulem letu 1957. Kako so oblasti držale obljubo, vidimo vsi tisti, ki hodimo po tej cesti. Ne samo, da ni asfaltirana ampak je takšna, da sploh se ne more voziti po njej. Jame so tako globoke kot veliki kotli »rinkoni«. Dokler je bila ta cesta še občinska, je bila v boljšem stanju, saj so jo popravljali ljudje z robotami. Danes, ki je postala provinci j alna, je slabša od navadnega potoka. Cestarja, ki delata na njej, morata štediti z glerjo, kakor da bi bila draga kot Sv. Marka sou, ali pa jo sploh nimata, da bi zapolnila jame. Je zares sramotno, da se moramo mi dandanes voziti po takšni cesti, medtem ko so po drugih krajih lepe asfaltirane ceste, čeprav so manj inportantne kot je naša. Ljudje zelo godrnjajo. Oblasti bi se morale pobrigati, da bi držale cesto vsaj v boljšem redu, če je ne morejo asfaltirati.
SV. LENART SLOVENOV
NAJ NE OSTANE SAMO NA PAPIRJU
Pretekli tjedan so imjeli na našem komunu zlo važno riunjon, na katjero so paršli usi komunski konsiljerji, senator Felizzo, provincialni konsiljer Adriana Brolo Selan an direktor od »Ente Economia Montana«. Namjen tiste riunioni je biu, de se pregleda kajšne potrjebe ima naš komun, de bojo vjedli kaj financiar menta bo muorla dati država na podlagi leca za pasivne kraje.
Predlagal so tele javna djela: narelja-vo odtočnih kanalov u Gorenji Mjersi; gradnjo vodovoda u Ušivici an Zabrdu; ureditev komunske cjeste Utana-Sevce; gradnjo puojske poti, ki bi vezala vasi Čemur an Pikon; ojačenje vodovodov u Utani, Jagnjedu an Pikonu; ureditev vodovoda u Črnici; ureditev hudournikov Kozica an Arbeč, ker večkrat prestopajo brjegove; ureditev britofa u Sv. Lenartu an nasipanje usjeh ejest u hribih.
Troštamo se, de ne bojo ostala ta rjes potrjebna djela samo na papirju, ampak, de jih bojo zarjes nardili.
PIKON SE NIMAR BREZ CJESTE
Zadnje čase so ljudje iz Pikona bli zlo dobre volje, ker so čuli pravit, de jim bojo nardil ejesto, ki bo vodila u Sv. Lenart. Govorilo se je tud, de se bo za gradnjo tiste cjeste gor rostavu djelouni center. Sada se je pa zvjedalo, de ne bo nič iz tega an de se bojo muorali ljudje še nar prej maltrati. Tuo je uzbudilo veliko nezadovoljstvo med ljudstvom, saj je Pikon edina vas u šentlenarškem komunu, ki je še brez cjeste.
HUDA NESREČA NA CJESTI
Uso dolino je zlo pretresla novica, de je zmečku rešilni avto šoferja tega vozila, 64 ljetnega Angela Coccola iz Čedada. Mož je paršu u Utano, de bi peju u čedadski špitau 'dno bouno ženo, a po poti so se vederbali freni an zatuó je zljezu pod avto, de bi pogledu kje je uržuh. O tistem momentu se je avto premaknu an ubogega moža zmečku do smrti.
večjo produktivnost
an Debelež Jakob iz Krnic an Kusi« Humbert iz Cedil. Peti premijo pa so ušafal: Bera Jakob ari Di Letta Valentin iz Krnic, Mauro Jožef an Mauro Primo iz Vizonta, Biasizzo Callisto an Kusič Ivan iz Cedil an Sturma Peter iz Gorenje črneje.
Na konkorsu za veliko produktivnost sjerka pa sta ušafala peti premijo Komel Ivan an Kramar Liano iz Nem.
MALI OBMEJNI PROMET DECEMBRA
Tud mjesca decembra je biu mali obmejni promet med Italijo an Jugoslavijo zlo živahen. Skozi obmejni blok u Stupici je šlo usega skupaj 6.538 ljudi: iz italijanske strani z obmejno propustnico
I.866, iz jugoslovanske pa 4.570; z dvolast-niškim dovoljenjem iz italijanske strani 84, iz jugoslovanske pa 18.
Skuoz obmejni blok u Učji je šlo 538 ljudi: iz italijanske strani z obmejno propustnico 74, iz jugoslovanske pa 2681 z dvolastniškim dovoljenjem pa iz italijanske strani 196.
Skuoz obmejni blok na Mostu na N*' diži (Ponte Vittorio) je šlo 2.294 ljudi: iz italijanske strani z obmejno propustnico 205, iz jugoslovanske strani pa 2.089.
Skuoz obmejni blok u Polavi par Cepi»-tiščih je šlo 1.114 ljudi: z obmejno pro' pustnico iz italijanske strani 186, iz jugoslovanske strani pa 922; z dvolastniškit» dovoljenjem iz jugoslovanske strani 6.
Skuoz - obmejni blok Solarje pri Dreki je šlo 746 ljudi: z obmejno propustnico iz italijanske strani 304, iz jugoslovanske strani pa 394; z dvolastniškim dovoljenjem iz italijanske strani 48.
Skuoz obmejni blok Mišček je šlo 1.288 ljudi : iz italijanske strani z obmejno propustnico 217, iz jugoslovanske strani P* 391 ; z dvolastniškim dovoljenjem iz italijanske strani 217, iz jugoslovanske streni pa 22.
Vsega skupaj je bilo meseca decembr*
II.980 obmejnih prehodov.
SOVODNJE
AVTOBUS ČEDAD - CEPLATIŠCB
Pretekli tjedan je začeu voziti avtobU* Čedad - Sovodnje do Ceplatišč. Podali' šenje te linije do Ceplatišč je bluó potrjebno zavoj obmejnega bloka u P°lr vi, skuozi katjerega gre nimar dosti lji*®-Sada bojo ljudje, ki pridejo iz Livka •** Raven u Jugoslaviji, imjeli buojšo zv«^ an zatuó se troštamo, de se bo gibanje povečalo.
Ul'111,11 ""llllllllll """III I "Il II lili limili II II I II II II l II III Milili I llllllllllllll llllllllllllllll | lin
Viòem - Ljubljana - Celovec
(Uòine - Lubiana - Klagenfurt)
(Nadaljevanje s 1. strani J
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiìiìiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii lMiliii"Miiii"iiiiiiiiiiiiii"i"iifiiiii"iiiiii"""ii
REZIJA
Iz obiinske seie
iiiniiuiiiimimiiiinimniiiiiHiiiiiiiiiiiniimmiurMizMUBHiM1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiih«
SV. PETER SLOVENOV
Premjani kmetje za
Vremenska prerokovanja
Geografska slika Beneške Slovenije
Pohvaliti moramo nekatere oblasti naše 'videmske province, ki izdajajo zadnja leta resne knjige brez propagandnih fraz o gospodarskih prilikah posameznih delov videmske province.
V našem listu smo že omenili vrsto matih, informativno zelo dobrih publikacij, ki so izšle po zaslugi videmskega provin-eijskega sveta. Navedli smo tudi odstavke in tiste statistične podatke, ki se tičejo Beneške Slovenije.
Tudi zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Vidmu je izdala nekaj knjig o Furlaniji z raznih aspektov. Ena izmed teh knjig, napisana po prof. Alvise Co-melu »Furlanija, ilustracija kmetijskih Zemljišč« (Il Friuli — illustrazione dei terreni agrari), poroča o sestavi zemljišč v ravnini, v gričevju in v alpskem svetu Furlanije.
Na straneh 123-128 svoje knjige opisuje prof Comel zemljišča v predalpski coni Pod hribi med Tilmentom-in Sočo, to je Pokrajino med hribom Quarnanom (1372 m) in Matajurjem (1643 m). Med tema dvema hriboma pa leži pravzaprav večina osrednjega dela Beneške Slovenije.
Na višini 600 do 800 m
Iz Comelovega geografskega opisa naše •dežele spoznamo še bolj zakaj in kako je revna naša Bcj eška Slovenija. On deli hašo deželo v tri cone. V prvi coni od doline pa do 600 m višine raste gozd. šele v drugi coni od 600 do 800 metrov višine so vasi in orne njive. In res, če malo pomislimo, ni v naših dolinah nobenih velikih naselij, ako izvzamemo špeter in Sv. Lenart z njenu okolico, ki ležita na pol v ravnini in na pol na prvih gričih. Vse va'si ostale Beneške Slovenije so pa visoko v Firibih. Vse naše doline in celo sama 'glavna Nadiška dolina kmalu od špetra, od Lipe navzgor proti državnemu konfi-hu so samo ozke grape, kjer ni prostora 2a hiše in še manj za njive. Bregovi nad rekami in potoki Beneške Slovenije, nad Nadižo, Idrijco, Arbečom, Kozico, dvema Bistricama, Grmovščino, Aborno, Malino, Lamanjo, Kmahto, Terom, Malenšča-kom in Bedrožo so strmi in porasli z gozdovi ter posejani z robmi in prepadi. Šele nad 600 metri višine so raztresene res slikovito naše vasi in okoli njih njivice. Prav lepo opisuje prof Comel, kako so nate njive obrnjene proti soncu, da ulovijo Vso sončno toploto, ker so pač visoko v hribih, kjer je zrak hladnejši in kjer pozno pride pomlad in hitro prikima zima. Na višini 600 do 800 metrov pač ne morejo ljudje pričakovati velikih pridelkov zaradi višine in zaradi premajhne površine torne zemlje. Skoro vsa Beneška Slovenija spada pod privilegije, ki jih daje zakon n hribovski bonifikaciji. Marsikaj bi se dalo z leti dobiti na račun fondov za hribovsko bonifikacijo: moderne, lepe, zdrave štale, stoge, senike, sušilnice, dobre kleti, cementna gnojišča, dobro plemensko živino, plemenita sadna drevesa itd. itd.; toda ljudje so obupali nad težkim življenjem in se nočejo več preveč marinati na zemlji od zore do mraka. Res pa Je tudi, da bi vsi sedanji prebivalci ne mogli živeti od zemlje, pa če bi pri tej priči
»Kako da je prišla tudi Katina?«
»Tako,« je pogledal v steno. . »Spremi-i* me je.«
Ni ji mogel lagati. Saj zato je tudi prižel, da ji pove. A kako naj začne? Glas ®e mu je tresel in mu zdaj pa zdaj umival. Kako strahotno se je zavzela! Vendar Je opazil, da ni bila čisto nepripravljena. Bilo mu je jasno, odkod nemir, ki ji je trepetal še v prstih.
V izbi je bilo soparno, zadušno; Ceder-toacu je mrzel pot stopal na čelo.
Dvignil se je in vznemirjen stopil od stene do stene. V tistem trenutku bi boleče ne mogel gledati v obraz. In vendar •nu ni ušlo, kako so se ji ustnice bolestno **apele in kako gledajo sive oči za njim.
»Torej je res? ?,e so bili prinesli okrog, * nisem mogla verjeti. Martinac, slišiš, ^em mogla verjeti... Ali je res?«
Bi>o je, kakor da ji od dušne stiske o staja glas v grlu, slišati je bilo težko umljivo šepetanje ... Ošinil jo je z bežnim Ogledom in prikimal. Nato Je bilo nekaj vse tiho, slišati Je bilo le korake po *>0<3u C e* čas se je Čedermac ozrl — mati J® bila zamižala, trdo zamižala, ležala Je olesenela. Tako jo Je videl prej le
bila izvedena vsa hribovska bonifikacija. Pač pa bi lahko v vsaki vasi nekaj kmetov izkoristilo vse prednosti zakona o hribih in bi tako imeli po vsej Beneški Sloveniji vrsto vzornih kmetij.
ilpnenec, pesek in lepor
Pa pustimo prof. Comelu, naj Vam pove, kakšna je naša zemlja, gledana z očmi geografa in poznavalca zemlje:
»Ce proučujemo kmetijski značaj pokrajine med Tilmentom in Sočo, vidimo, da je sestavljena iz apnenčastih, pesovi-tih, laporastih usedlin, na katerih prevladujejo gozdovi in pašniki. Pobočja so strma, zemljo odnašajo nalivi, taka da o-stane gol gozd, površina je vsa razjedena ter visoko nad morjem, tako da se na tej zemlji ne morejo širiti agrarne kulture, ampak samo pašniki in gozdovi. Ljudje so pustili, da raste gozd tam, kjer štrlijo iz zemlje apnenčaste skale, dalje, kjer je svet preveč strm in kjer so senčnate grape, ki imajo malo sonca ter bi zaradi tega pridelki ne dozoreli. Po teh gozdovih rastejo jeseni, gabri, bukve, leske in jelše. V večjih gozdovih pa imamo v glavnem bukve, kostanje in hraste.
Tri agrarne cone
»Travniki so zelo razširjeni, toda največ jih je iznad 800m nadmorske višine.
»Giuseppe Ferruglio je napisal 1. 1910 v
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Pot skozi sotesko ie lepa in narava divje romantična. Cesta se polagoma dvi, guje proti sredini soteske in se reka zniža za 50 m. Skoraj v sredini soteske se na levi obali Tera odcepi vozna pot, ki se v velikih ovinkih dviga strmo proti vasi Zavrhu, kjer je znamenita Završka jama Proti koncu soteske se reka poglobi do 200 m izpod ceste v mogočnih prepadnih stenah. Ob koncu soteske pade reka v slapu. Nad slapom je voda zajezena in odteka v niže ležečo električno centralo.
Ter ima dva pritoka: Malenščak in Bedrožo. Od Njivice naprej se dolina razširi. V majhni kotlini leži vas Ter, ki ima v ozadju skupino belih, divje razoramih Muzcev. Muzci ločijo Tersko dolino od Rezije. Zaradi divjih skal Muzcev je videti vsa dolina visokogorskega značaja.
Terski Slovenci se niso naselili toliko po dolini kot po sončnih bregovih. Po dolihi so le manjše skupine hiš pri Šim-cih, v Muzcu in v vasi Teru, po bregovih in obronkih so:	Brdo, Zavrh, Flipan,
Podkras. Znane in lepe so tudi sledeče vasi Terske doline: Kuja, Smardeča to štela.
Iz vasi Tera pelje vozna pot v hribe v veliko vas Brdo in še naprej v Oskorušo, Tajpano, ki je sedež županstva za veliko slovensko gorsko občino Tajpano, dalje Brezje pod Jalovcem in Platišče že na meji. Hodimo skozi te vasi, občudujemo čedne pozidane hiše in mlekarne. Sama terska zemlja je preskopa, da bi mogla vse rediti. Zato morajo vsaj nekaj mesecev, če ne vse leto tesarji, zidarji ih dr-
dvakrat v življenju, takrat, ko se je bila zatopila v svojo najglobokejšo žalost. Kakor da se je vsa potuhnila vase, v naj-skrivnejši kotiček srca, in trpi. Izpod trepalnic ji je pritekla solza to se ji samotna zalesketala na zgubanem licu.
Vznemiril se je, grenek očitek mu je kanil v dušo. Ne bi ji bil smel s tem obte-ževati srca. Pa saj bi bila. tako izvedela. Saj ji je bilo že prišlo na uho. Novica se je širila kot požar. Tega bi' ne mogel preprečiti. Tega bi nikomur ne mogel prikriti. Poznal je njene občutke. Prizanesljiva nasproti človeškim slabostim, a obenem tako globoko verna. Ne, niti z najrahlejšo mislijo ni kdaj podvomila. Vse, kar je bilo v najrahlejši zveai z vero, do skromne podobice v mašni knjigi, ji je bilo nedotakljivo in svèto. Tako Je vzgajala tudi njega. Obšlo jo Je začudenje, ji kot z ognjeno iglo prebodlo srce.
»Mati, ne vznemirjajte se!« je rekel proseče in stopil do nje. »To vam le škoduje.«
Odprla je oči in se medlo nasmehnila.
»Martinac, saj ne bomo razumeli«, ji je tožeče prišlo čez ustnice. »Saj ne bomo nič razumeli. Kaj praviš ?Kako smo to
Bollettino dell’Associazione Agraria Friulana študijo o kotlini občine Dreka, ki se razteza ob gornjem delu potoka Kozica. Kar je napisal za Dreko, velja v glavnem za vso pokrajino, ki leži na južnih pobočjih Kolovrata. Tu imamo tri agrarne cone : prvo, ki se širi od dna doline do 600 m višine in kjer največ raste gozd; drugo cono med 600 in 800 metri, kjer so njive in vasi; tretjo najvišjo cono, ki je tudi pokrita deloma z gozdovi, v glavnem pa s senožetmi.
»Orne njive leže na laporasto-peskovi-tem terenu to so obrnjene proti jugu. Njive imajo trapecasto obliko z dvema paralelnima prečnima stranicama. Njive so ograjene z vrstami kamnov ali pa suhimi zidovi ter tudi z malimi jarki, po katerih se odteka voda. Ponekod imajo ob robu njiv zasajene trte.
»Ker leže orne njive zelo visoko nad morjem in je treba izkoristiti sonce tako, da čimveč časa sije na njive, so le-te obrnjene proti soncu. Zaradi tega kmetje ne postavljajo njive v obliki ravnih teras.
Čeravno je svet zelo strm, leže majhne njivice zelo strmo od 30 do 40 stopinj strmine brez podpornih zidov. Kmetje pustijo na koncu njivic, ki so dolge kvečjemu 10 do 15 m, jarek, ki nastane s tem da vržejo zemljo, ko prenehajo s kopanjem njive na gorenjo stran.«
varji v svet. Vračajo se od časa do časa, poravnajo dolgove, popravijo in olepšajo hiše.
Pod Muzci »Tam na meji« gre pot v Učjo to čez državno mejo v 2ago pri Bovcu, iz Terske doline v Soško dolino.
Iz Cente v vas Ter je tri ure hoda. Ostale vasi so pa še dalje od večjih furlanskih središč, visoko gori v svojih planinah, s prebivalci, ki govore tako blagoglasno narečje terskih Slovencev.
(Dalje prihodnjič)
Zgodovina dežnika
Kakor mnoge druge koristne reči, so tudi dežnik izumili že stari Kitajci. Od takrat je minilo okoli 4 tisoč let. Zanimivo, je, da je dežnik izumila ženska in da je bil dolgo časa izključno del ženske garderobe. Moški se mu niso mogli nikakor privaditi; gledali so nanj kot na nekaj nepotrebnega in neumnega.
Vendar si je dežnik povsod utiral svojo pot. Poznali so ga stari Grki ter Egipčani in drugi kulturnejši narodi. V srednjem veku pa so ga pričeli uporabljati v Franciji in Italiji, nato pa še v drugih evropskih deželah. Nazadnje so ga sprejeli v Ameriki. Tja ga je prinesel neki Francoz, ki bi bil to kmalu drago plačal. Ko je namreč v nekem manjšem ameriškem mestu stopil s poštne kočije in odprl dežnik, je nekaj žensk od strahu, omedlelo, konji so se splašili to prišlo je do prave zmešnjave. Meščani so hoteli tujca kamenjati to kdo ve kaj bi se bilo zgodilo, da ni posegla vmes policija.
zaslužili? S čim smo se pregrešili?«
Poizkusila je dvigniti roke, da bi jih sklenila, a so ji kot brez moči zopet pale na odejo.
Molčal je.
»Bog, ki je vsem enak oče, tega ne bo dopustil.«
»Bog tega ne bo dopustil,« je Čedermac brez misli ponovil za njo.
»Saj sveti oče tega ne bodo dopustili. Nadškof tega ne bodo dopustili...«
»Ne, sveti oče tega ne morejo dovoliti. Nadškof tega ne morejo dovoliti...«
Pod vtisom vročih materinih besed je to v tem trenutku samemu sebi verjel. Dvom, ki ga je obšel še po poti, mu je kopnel.
Rahlo pomirjen, na videz miren je zopet sedel k postelji. Ni mu bilo do smeha, le zaradi matere se je nasmehnil. Tudi mati je bila videti pomirjena, kakor da so jo potešile izgovorjene besede. Gledala ga je z milobnim izrazom v očeh.
»In kaj boš storil jutri, Martinac? Kaj boš storil? Jutri je nedelja...«
Zdrznil se je; besede so ga zadele v najobčutljivejši živec. Da, jutri je nedelja. Se nekaj ur je do jutra. Prej je odganjal misel na to, zdaj mu je pekoče legla na dušo.
»Ne vem,« je vzdihnil. »Nič se nisem zavezal, a vendar ne vem, kaj naj storim. Kaj mi svetujete, mati?«
V današnjih časih napovedujejo vreme meteorologi na podlagi stanja vremena v raznih krajih, zračnih tokov, temperature v zračnih plasteh itd. V preteklosti se je človek, prav tako kakor danes, zelo zanimal, kakšno bo vreme, ker je uspeh kmečkega dela pa tudi druga človekova dejavnost odvisna od vremena. Koliko koristnih prireditev je onemogočilo slabo vreme! Koliko potovanj je otežkočalo! Včasih so neurja, ki jih človek ni predvideval — terjala celo smrtne žrtve in jih terjajo še dandanes.
Ko v preteklosti ni bilo meteoroloških postaj, človek ni bil o bližnjem vremenu prav nič poučen. Zatekal se je k stoletnemu koledarju, ki je napovedoval vreme in pa k oblakom, k vetrovom, ki so še danes v majhni meri napovedovalci vremena.
Ljudstvo pa je po stoletnih izkušnjah zapisalo veliko vremenskih prerokovanj v obliki rekov. Nekaj takih posredujemo našim bralcem. Sami bodo presodili, v kolikor držijo.
JANUAR
Kakršno vreme bo na prvi dan, takšen bode tudi veliki srpan, suh ali moker. Ce prosinca grmi, slabo vreme sledi.
Ce prosinca ni snega, to ga mali traven da.
če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.
Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka!
V prosincu toplota — v svečanu mrzlota.
FEBRUAR
Ako preveč toplo svečana, mali travna še počiva hrana.
Ako pa svečana mraz, mali travna se poti obraz.
Ce konec svečana sever brije, dobre nam letine up zasije.
Ce v svečanu mačka na soncu leži, v suš-cu spet rada na peč pribeži.
Rajši vidim svečana na polju volka, nego tamkaj hoditi v srajci moža,
MAREC
Ako sušca grmi, dobra letina prihiti.
Ce sušca dolgo sneg leži, to setev prav močno mori.
Ce je v sušcu zemlja preveč pila, bode poleti toliko manj dobila, če sušca se da orati, aprila bode ti jokati.
Kar že sušca zeleni, rado se še posuši.
APRIL
Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobra letina v pomoč.
Ce malega travna toplo dežuje, rodovitno leto napoveduje.
Ce malega travna grmi. slane več se kmet ne boji.
Ce sušca sneg kaži, malega travna gnoji. Malega travna jasno in lepo, na veliki traven toliko huje bo.
MAJ
Ce dvanajstega sonce peče, sladko vince v klet poteče.
Dvanajsti, trinajsti, štirinajsti so ledeni radi vsi, če pa prej slane bilo ni, pozneje ne bo mrazilo, če sušeč suši, april deži to majnik hladi, kašče, omare in sode polni.
Zopet se je umaknila vase to za nekaj trenutkov zaprla oči. Nato so ji besede počasi, kakor kaplja za kapljo, prišle čez ustnice.
»Ti že veš, kaj moraš storiti,« je rekla skoraj tiho. »Stori, kakor veš, da je Bogu všeč. Ne maraj za drugo! Kar je Bogu všeč...«
Pripognil se je, da bi ji poljubil roko; le dvakrat v življenju ga je bila obšla taka želja, ko je bil najgloblje prevzet. Umaknila mu jo je... Verjel je, da se je že do konca odločil, da ve, kaj bo storil...
•
Bilo je že pozno, ko sta se Čedermac in Katina v nagli hoji znojna in utrujena vrnila v Vrsnik. Svetilko sta bila ugasnila že pred vasjo, ki je ležala tiha in mirna; hiše so spale, nikjer glasu, noben pes ju ni oblajal. Le iz zadnje bajte pod cerkvijo je bilo slišati trkljanje zibeli po podu to dremavo, polglasno uspavanko.
V temi sta dosegla kaplanijo. Čedermac je odklenil, Katina je prižgala luč v izbi.
»Zdaj pojdi spat,« ji je rekel. »Saj moraš biti trudna.«
»In ti?«
»Ne! Mene le pusti! Ne skrbi!«
Bil bi rad sam s seboj, v tihoti; ko ni slišati nobenega glasu v hiši. Ob odhodu iz Krnice je bil že do konca odločen, a
Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in sena.
Trta če v polni luni cvete, polne, žlahtne grozde obrode.
Velika travna mokrota, malega srpana suhota.
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet tisto leto bo žejen in lačen.
JUNIJ
Ce bo lepo prvega dne, kmetje se dobre letine vesele.
Kakor je vreme kresnic (24), tako bo tudi žanjic.
Ce v dežju trtni cvet, malo teče vina v klet.
Rožnika mrzlo delovanje, slabo vino in panje.
JULIJ
Drugi dan malega srpana lepo, tudi še štirideset dni bo tako.
Drugi dan malega travna grdo, tudi še štirideset dni bo mokro.
Kakor se kaže na ta dan (10), tako bosta mali in veliki srpan.
Na nebu bela megla tega dne (25), prihodnjo hudo zimo napove.
Je tega meseca presuho — ostane grozdje prav drobno.
AVGUST
če drugega bo vročina, huda bo prihodnja zima.
Kakor zadnji srpan vremeni, tako cela jesen drži.
Ce se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
Sonce srpana grozdje meči, z medom nau-dana ajda diši.
Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi.
SEPTEMBER
Kakor bo prvega kazalo — bode celi mesec ostalo.
Kadar prve dni kimovca prav gogosto grmi, k letu obilo bo tepkovca, pšenice, rži.
Kakršen kimovec — takšen sušeč.
OKTOBER
Ako zgodaj listje z drevja pade, njive so rodovitne rade.
Ce hrast še listje obdrži — bode mraz vse zimske dni.
če zima spočetka ne piha, rada z repom udriha.
Vinotoka če zmrzuje — prosinca odje-njuje.
Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje.
NOVEMBER
Listopada zmrzlina, to je svečana ne bo, listopada južnina, bode svečana zmrzlo.
Ce mokro zemljo sneg pokrije, malo bo prida za kmetije, če pa sneg na suha pade tla, mlatič in žanjica se smejeta.
DECEMBER
Ako grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči.
Ce zmrzlo zemljo sneg zapade, snopja bode velike sklade.
Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.
Mnogo snega, mnogo sena.
O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
Veter dvajsetpetega obeta dosti sadja druzga leta.
po poti so ga začele trapiti drugačne misli. Bila je ena sama pot, tega se je dobro zavedal; toda vedno huje so ga abhajali strahovi, iskal je še drugih izhodov. Kamor je pogledal, so zijali sami prepadi, nič kot prepadi...
V večernih urah, ob svitu petrolejke, mu je bila izba zmeraj posebno ljuba. Predmeti so oživeli; njihove sence so rahlo trepetale na stenah. Kadarkoli ga je zažejalo po popolni samoti, se je rad zatekal vanjo. Zatopljen v kako knjigo ali v svoje misli, je v kratkih poletnih nočeh kdaj pa kdaj pričakal zarje.
To noč mu ni bilo do knjige. V teh trenutkih se ni mogel vdajati duševnim užitkom. »Stori, kakor je Bogu všeč...« Besede, ki so ga spremljale vso pot to so mu zdaj potrojeno šumele v ušesih.
Grenko se je nasmehnil. Mati ni vsega slutila. In prav je bilo, da ni vsega slutila; le še huje bi ji obtežilo srce. Odločiti se je moral do maše. Vedel je, da bi ne mogel zaspati, četudi bi legel. Telo mu je bilo izmučeno, strahotno izčrpano, da bi se bil najrajši zgrudil in obležal, toda duh mu je bil bolestno buden. Od nespečnih ur prejšnje noči ga je ščemelo to žgalo v očeh.
»O!«
Sesedel se je in zatisnil veke, kakor da hoče zbrati misli, podoživeti občutke zad-
F'RANCE BEVK:
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
«iiiiiiiiiiiiriiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiu iiriiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiim uniimim i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Po dolinah naše mile domovine
Kako krmiti brejo kravo
Zadnja dva meseca brejosti navadno krava presuši. Zgrešeno je ob presušitvi krmiti kravo manj izdatno. Zakaj tako ravnanje? Ne drži namreč mnenje, da krava ne potrebuje močne hrane, ker tedaj ne daje mleka. Posledice nezadostnega krmljenja se kmalu pokažejo: težke telitve, splavi in slabi telički!
Presušitev vsake breje krave je nujna. Vsaka krava mora v zadnjih dveh mesecih brejosti prenehati dajati mleko. Ce se ji mleko ne ustavi samo, boste to dosegli z delnim nekajdnevnim stradanjem.
Omejevali boste molže in boste tudi manj napajali, čim krava preneha dajati mleko, boste začeli z rednim krmljenjem. Presušenim kravam rokladajte dobro seno, ki vsebuje dovolj beljakovin. V tem času potrebuje krava tudi dosti vitaminov; ako teh ne dobi, so telički ob rojstvu podvrženi vnetju črevesa. Beljakovine so potrebne za gradnjo telesa teleta, ki se v kravi razvija; rudninske snovi ji služijo za gradnjo okostja novega telesa pa tudi za krepitev njenega lastnega telesa.
Tudi pokladanje večje količine silaže je neprimerno, ker se lahko pojavijo driske in podobne motnje.
Posebno v zimskem času morate pokla-dati brejim kravam z vitamini bogata krmila, kot surovo korenje, dobro seno, peso in druga krmila. Dodajajte še po 60 gramov klajnega apna na dan.
Osem dni pred telitvijo pokladajte kravi le prav dobro seno ali dobro zeleno krmo. Zadnja dva dni pred telitvijo prenehajte pokladati močna krmila. Zadnji teden brejosti krmite po trikrat na dan v manjših količinah, da si krava manj obremeni prebavila. Kakšnih deset dni pred telitvijo postopoma zmanjšujte obroke. Ne smete pokladati krmil, ki bi povzročala zaprtje.
Če boste upoštevali vsa ta navodila, bo telitev potekala nemoteno in tele bo prišlo zdravo na svet in krava bo ostala zdrava.
STd
E
I
E
Izberite dobro mlekarico
Živinoreja je v kmetijstvu važna tudi zato, ker nam živina daje gnoj. Nekateri kmetje drže v hlevu več glav živine, kot jim to dopučša zaloga krme, prav zato, da bi imeli dovolj gnoja na razpolago.
To niso napredni živinorejci, saj ima govedo v prvi vrsti nalogo, da nam daje mleko in tej nalogi moramo posvetiti primerno skrb. Dvigniti moramo mlečnost pri govedu; mlečnost lahko zvišamo le če posvečamo vsestransko skrb goveji živini in če proučujemo lastnosti posamezne krave. Med te lastnosti spada tudi njena proizvodnost ali sposobnost proizvajati mleko, ki je pri raznih kravah različna. Za rejo odberemo vedno le one krave, ki dajejo več mleka. Sposobnost proizvajati mleko se prenaša od staršev na potomce, zato moramo skrbeti, da bomo vzrejali le telice dobrih staršev. Ne pozabimo, da ima taka odbira tudi svoje slabe lastnosti. Visokomlečne krave imajo namreč nežnejši organizem, zato jim moramo posvečati več skrbi. Pregovor, ki pravi, da molzemo kravo pri gobcu ne drži vedno. Poleg tečne krme potrebuje živina še posenbo nego. Skrbimo, da bo hlev čist in zračen.
Čestokrat se zgodi, da sicer dobra krava z dobrimi proizvodnimi lastnostmi vsled slabega in nezadostnega krmljenja ali nečistoče ni popolnoma izkoriščena. Da na podlagi kontrolne molže lahko sklepamo s kakšno kravo imamo opravka, moramo podatke o kontrolni molži povezati s podatki o krmnem obroku. Vedeti mo-
iMiiimmmiii i limimi li min limimi n i n h i i m i im iiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
V
Čiščenje moške,obleke
Predno pričnete s čiščenjem moške obleke, jo morate obesiti na zrak, obrniti žepe in hlačne robe in jih skrtačiti, nato pa stepsti iz nje ves prah.
če je temna obleka dobila lesk, ga odstranite, če likate obleko čez krpo, ki ste jo namočile v kis, pomešan z vodo. Likati je ne smete do suhega. Hlače morate večkrat očistiti tudi na narobni strani, drugače ostane prah za šivi. Potne ovratnike očistite s špiritom tako, da odrgnete po ovratniku v špirit namočeno krpico iz enakega blaga kot je obleka. Za temeljito čiščenje vzemite enake dele salmiaka (amoniaca), špirita in etra. Tekočino vlijte na plitvi krožnik, nato pa krpo enakega blaga kot je obleka namakajte v tekočino in s tem čistite. Paziti morate, da obleke
ne premočite. Posušite jo na zraku in zlikajte z mokro krpo. Tako očiščena obleka se bo zdela kot nova.
Sedaj pa še par nasvetov, kako moško obleko čim dlje ohranimo, če želite, da moške hlače držijo dolgo rob, všijte pod rob, zlasti na tistem mestu, ki pride na kolena, svileno podlago. Hlače se ne bodo ob spodnjem robu cefrale, če boste priši-le okrog spodnejga roba trak iz temnega usnja, ki ga lahko napravite iz starih rokavic ali torbic. Hlače s takšnim robom ne drgnejo ob čevlje in se ne razcefrajo.
Tudi moški klobuki se v poletnem času hitro pokvarijo, zato vložite med usnje in polst kos pivnika ali časopisnega papirja, usnje pa večkrat obrišite s špiritom.
ramo, koliko hranljivih snovi dobi posamezna žival v krmnem obroku, da lahko ugotovimo, kako jih izkoristiti za proizvodnjo mleka. V dneh, ko merimo količino izmolženega mleka, moramo krmiti kot običajno.
Kontrolno molžo moramo izvršiti vsaj enkrat mesečno. Na količino izmolženega
mleka vplivajo poleg proizvodne sposobnosti tudi starost živali in čas brejosti. Znano je, da krava v visoki brejosti daje manj mleka kot sicer.
Le z natančnim izvajanjem kontrolne molže si lahko predočimo, ali imamo opravka z dobrimi ali slabimi živalmi. V skladu s tem lahko določamo, katere krave bomo še ohranili v hlevu. Poleg tega bomo tudi določili, od katere krave bomo vzeli podmladek za vzrejo. V poštev bo prišel le podmladek najboljših mlekaric.
•iiii'iii'iii'i>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinit iiiiiii iiiim i m i illuminili m
Kokoši pozimi
Pozimi je prva perutninarjeva skrb, da kokoši ne zmrzujejo in da imajo zadostno in primemo hrano. V burji in hudem mrazu naj ostanejo kokoši v kumici, zlasti če imajo v njej urejeno brskališče, potresemo s pepelom in mivko. Po tleh lahko natrosite še rženo slamo in med re-zanico tudi zrnje. To velja zlasti za tiste kumice, ki jih redno snažite. Kokoši živahno brskajo za zrnjem, se pri tem raz-gibljejo, kar ugodno vpliva na njih krvni obtok. Seveda ne sme biti v kumici prepiha in niti prehudega mraza. Živo srebro naj ne pade pod 4“ C. Nespametno pa je imeti kokoši v toplem živinskem hlevu, kjer se živali pomehkužijo.
Ker želimo, da bi nam kokoši nesnice pridno nesle, jih morate krmiti z belja-kovinasto hrano. Zjutraj jim zamesite kuhan krompir ali olupke ter kuhinjske ostanke s koruznim zdrobom ali otrobi.
Zamešane krme pa jim dajte le toliko, kolikor jo živali pojedo v približno četrt ure. Ostanke je treba odstraniti in jih naslednji dan primešati sveže zamešani hrani. Zmes naj bo drobljiva in ne vodena.
Koritca in vse krmilne posode je treba večkrat temeljito osnažiti z vrelo vodo. Vedeti morate tudi, da je vsaka zmrznjena hrana škodljiva za žival. Vsaj dvakrat na dan jim dajte svežo, mlačno pitno vodo. Tudi naj imajo v posebnem zaboju vedno na razpolago droben pesek, stolčen zidni omet in stolčeno lesno oglje, ki urejuje prebavo. Omenjene snovi kokoši nujno potrebujejo, zlasti še pozimi, ko se ne morejo pasti na prostem. Preveč zrnja ni treba dajati kokošim. Dnevno zadostuje za eno kokoš 3 dkg in to proti večeru, preden gredo spat. Zrnje kokoš nesnico odebeli, zamaščena kokoš pa ne nese. Kdor le more, naj daje kokošim posneto mleko, že v osminki mleka dobi kokoš potrebno količino beljakovin, da pridno nese. Tudi deteljni drobir je odlična beljakovinasta krma za kokoši nesnice.
Zdaj je tudi že čas, da odberete koko-
ši, od katerih hočete dobiti spomladi va-lilna jajca. Tudi plemenk ne smete preo-bilo krmiti. Valilna jajca težkih pasem nasadite od srede februarja dalje, druge pa šele v marcu in aprilu. Kdor ima puro (dindijo), jo vedno lahko prisili sedeti.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiini i i i m i
Kaj bomo delali tale metet
NA NJIVI nadaljujte ob primernem suhem vremenu z zimsko kopjo vseh po vršin. že večkrat smo poudarili važnost pravočasne zimske kopi in ugodno delovanje mraza na zemljo. Ob tej priliki boste opravili tudi temeljno gnojenje s hlevskim gnojem. Na kislih zemljiščih boste tudi trosili apno, ki ugodno deluje na sestavo tal, poleg tega apno sprosti kalij, ki je neobhodno potrebna prvina v prehrani rastlinstva. Apno deluje posebno ugodno-na rast in razvoj stročnic.
NA TRAVNIKIH gnojite zlasti s kou-postom, če tega nimate v dovoljni količi-ni, morate uporabljati mešanico umetnih gnojil. Za 1 hektar travniške površin®' potrebujete 6 stotov superfosfata, 1 stot kalijeve soli in 1,5 amonijevega sulfata.
V VINOGRADU nadaljujte kop, gnoje-nje in obrezovanje vinogradov. Od teme-ljite priprave zemljišča je odvisen uspeh saditve in rodnost novih trt, zato opravite to delo natančno. Na hitrico opravljeno delo ne bo nikdar prav opravljeno. Ne pozabite nikdar na ugodno delovanje mraza.
V SADOVNJAKU odstranjujte vse suhe veje in če ni mraza tudi redčite vrhove. če je prehladno, ne smete škropiti, ker škropivo zmrzne ter ne učinkuje.
NA VRTU prekopljite vse neposajene površine. Napravite si gnojilni načrt in kolobar. Preglejte zalogo semen zelenjad-nic in napravite kalilni poskus, da vidite, ali je seme še uporabno.
IIIIIII 1:111 l lllllllilil lil lll I lil l in 1111 III III 11111 n m II II 11 ii|!|!l‘
Kako dajemo živini peso in repo
Pesa in repa sta v prehrani živine važni, ker vsebujeta precej lahkoprebavlji-vih ogljikovih hidratov, zlasti sladkorja. Ne smemo pa ju smatrati kot močno krmilo. Pesi in repi primanjkuje zlasti beljakovin in masti, zato je treba ob repi in pesi pokladati tudi hrano, ki ima veliko beljakovin (n. pr. deteljo); s tem se tudi popolnejše izkoriščajo redilne snovi v pesi in repi. Enostransko krmljenje s peso in repo ob borni rezanici brez dodatka tečnejših beljakovinastih krmil (o-trobi, zdrob itd.) povzroča pozimi in posebno na spomlad močno shujšanje molznic. Ali naj repo in peso dajemo živini zrezano ali celo, o teni so različna mnenja. Poskusi so pa dokazali, da rezanje pese in repe nič ne vpliva ne na mleč-nots, ne na količino maščobe v mleku, niti na živo težo živine. Le čista mora biti. Pokladati jo moramo sprva v majhnih ter polagoma šele v večjih obrokih.
Ce boste sadili sadno drevje
če boste sadili sadno drevje, potem skopljite že sedaj potrebne jame. Dobro je, da so jame čim več časa odprte, da more zrak pronicati globoko v zemeljske stene. Na ta način bodo stene bolj rahle in ne bodo delale posebnih ovir prodiranju korenin rastočega drevja. Istočasno pa bo zrak pomagal zemeljskim bakterijam, ki bodo napravile rodovitno to zemljo.
Jame naj bodo dovolj velike, da ne bodo koreninice drevesa že v rani mladosti zadele ob trdo in nerodovitno zemljo. Meter dolge, meter široke in najbolje bo,
če so tudi meter globoke, če mislite zasaditi drevesce, ki naj se razvije v mogočno* drevo.
če hočete zasaditi mlado drevesce na isto mesto, kjer je že prej raslo drugo drevo, potem izkopljite čim večjo jamo in izkopano zemljo odpeljite na drugo-mesto; k jami pa pripeljite nove, najbolje njivske zemlje. Izrujte čim več korenin prejšnjega drevesa, ki bi še s svojimi konci štrlele v izkopano jamo. Te korenine bi lahko začele gniti in razvila bi se korenska gniloba, ki bi lahko napadla tudi korenine novega drevesa.
Sedaj gnojite pšenici
s solitrom!
Naši kmetje visoko cenijo soliter, pa naj si bo čilski (nitrato soda) ali pa apneni (nitrato di calcio). Više cenijo prvega, ker ga že več let poznajo, a enako vreden je tudi drugi.
Tudi pšenici naši kmetje prav radi pognojijo s solitrom, samo da ga trosijo-mnogo prepozno, to je komaj konec februarja ali pa šele v marcu. Izkušnja p» pravi, da se s solitrom ne sme gnojiti prepozno, ker pospešuje dušik rast zelenih delov in s tem ustvari nagnenje k po-legavanju in tako pšenico tudi rosa rad» prime. Temu se izognete, če trosite soliter bolj zgodaj, in sicer med zimo, najbolje v januarju. Če je količkaj vreme ugodno, pšenica izkoristi nudeni ji dušik, sf okrepi koreničevje ter zastavi močno podlago za stebla.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
njih dveh dni. Misli ga niso ubogale; izmikale so se mu, kakor da ga moti zlodej, ki noče, da pride na jasno. Občutil je vročico in se zdrznil. Kaj je z njim'?
Dvignil se je in stopil do okna. Da bi si ohladil vroče čelo, ga je pritisnil na šipo. To mu je dobro delo. Pogled mu je splaval v temo. z napetim zanimanjem, kakor da se hoče s tem pomiriti, je opazoval noč. Listje latnika, tenke veje dreves — kakor iz črnega papirja izrezljana senčnata podoba, prilepljena na sivo ozadje. Skozi zelenje se je kot skozi mrežo svetilo zvezdnato nebo. In vse je bilo tako zelo tiho_ tako zelo mirno. Tu pa tam se je zganil le kak list, slišal je tiktanje ure v žepu. Obrisi streh, motna podoba poletne noči, čelo na hladni šipi... Za trenutek mu je bilo, kakor da plava v praznini brez vsake misli, brez slednjega grenkega občutka. Tiho, narahlo, dobrotno so se mu duše dotikala letayki jih je preživel V tem bregu...
čas, ko je bil po treh letih kaplanova-nja pri fari zaprosil za službo v Vrsni-ku. Bilo mu je toplo ob srcu, a obenem ga je plašila samostojnost. Vrsničane je poznal, ljudje, ki jim zlepa ne storiš kaj po volji. Prejšnji kaplan, starec, jim je vlival spoštovanje s svojimi sivimi lasmi, sključeno postavo in življenjsko izkušenostjo. Da, saj je bil ves goreč kot
plamen, a še tako zelen, tako neizkušen, ki mu bodo merili vsako kretnjo, tehtali vsako besedo. Ni ga plašilo, da je bila duhovnija majhna in uboga, na to še mislil ni; tudi ga ni bilo strah raztresenih, oddaljenih kmetij pod Mijo... Kakor v mnogih stvareh, v katerih so ga mučili dvomi, je tudi tedaj odločila mati. Naj zaprosi, mu je rekla. Blizu mu bo; vsako nedeljo pride v Vrsnik k maši.
Bojazni se mu niso uresničile. Poznal je hribovce, kakor je poznal sebe, znal je ravnati z njimi. Prodrl jim je v duše; njihova slaba nagnjenja so mu bila kot na dlani, poznal je njihove radosti in bridkosti. Ob nedeljah se je njegova izba spremenila v javno pisarno. Bral je pisanja, ki so jim prihajala od oblasti, odgovarjal po laško, sestavljal prošnje, dajal nasvete. Njih srca si je pridobil s pesmijo; cerkvi je kupil orgle, stare pesmi, nedeljo za nedeljo enake, so se umaknile novemu, ubranemu petju.
Ne, ne, vsa ta leta tudi niso bila popolnoma brez bridkosti. Zadevale so ga drobne nevšečnosti, neuspehi, ki so mu pogosto težili občutljivo srce. Saj si nikoli ni domišljal, da je pridobil vse ljudi. Marsikateremu izmed njih je gorela v očeh tiha upornost, ki se ni upala v besede; po vojni pa jim je legla tudi v duše, beseda je postala drzna, ni se plašila od-
kritega nasprotovanja. Kovač Vane Rakar je vsako nedeljo stal za cerkvenimi vrati, na ustnicah mu je igral tih posmeh. Ni bila samo njegova bolestna domišljija, razločno mu je bral v očeh; »Le govori, le nateguj besedo, kdo ti še verjame, ki si blagoslavljal topove!« Saj jih ni; Bog mu je za pričo: preklinjal jih je. Jezus, saj je vedel že brez tega, da je siromaštva nič koliko in da se je nagrmadila celo gora krivic, se nateklo celo morje ponižanja. Sam je to okusil več kot enkrat in težko mu bo pozabiti. Čemu se tedaj obračajo zoper njega? Kdo naj to do konca razume? On ne more. Vedel je, da tega ne ozdravi nobena, še tako modra beseda. Nobena! Vsak napor bi bil udarec v vodo. Let trpljenja in ponižanja, ki so vtisnila pečat telesom in dušam, ni mogoče izbrisati. Ne, ne! Cas neizmerne tišine, ko se je upor zopet umaknil v duše in v oči. Trpka misel je plaha in zastrahovana tičala v zasedi. Ni umrla, misel ne more umreti; le potuhnila se je in čaka svoje ure... Morda on tega ne bo več doživel; in si je tudi želel, da bi ne doživel. Hotelo se mu je miru, ne boja...
Za cerkvijo je stal nagrobnik, ki je počrnel, s pobledelimi črkami gledal proti vzhodu. Pod vzravnano zemljo, pod gladko, steptano rušo so ležali zemski ostan-
ki njegovega prednika, ki je do zadnjega diha služil Gospodu. Le malo, pa bi bil izdihnil pred oltarjem. Poleg njega bo nekega dne stal nov kamen z napisom: »Tukaj počiva Martin Čedermac... Pokoj njegovi duši!« Pokoj njegovi duši...
Za vrtom je zavpil skovir in mu pretrgal misli. Sklenil je roke na hrbtu in z naglimi koraki stopil po izbi, dolga senca se je lomila pod stropom. Misli so se pri spominih; mučile so se s sedanjostjo mu znova vračale, a se mu niso mudile in ga polnile z bridkostjo. Bile so vse zmedene in zbegane, poizkusil jih je urediti. Le počasi jih je nizal v smisel. Preglednost in urejenost notranjosti ga je pomirjala in mu vlivala novih sil...
S kakšno mirno odločnostjo je bil odklonil podpis. Kakor da bi rekel vsiljivemu krošnjarju: »Ne, ne kupim tega sleparskega blaga; nečem ga, zbogom!« In se ni kesal, tudi ta trenutek bi ne mogel storiti drugače. »Vi se upirate oblasti?« Orožniški poročnik se ni zavedal, kako dobro je bil merjen ta stavek, sicer bi bil še nadalje brenkal na isto struno. Pa je bilo nekaj drugega, s čimer oblasti ne računajo, močnejše kot besede. In vendar, vendar — to si je ta trenutek odkrito in mirno priznal — ga je stalo obilo notranjega boja.
Upornik? Da, prvič v življenju, ako je to mogoče imenovati upor. Bil je mirne nravi, vsaka prevratnost mu je bila tuja, celo zoprna; nikoli, niti v mislih se ni upiral oblasti. V domači hiši je kraljeva, podoba visela na častnem mestu; njegova mladost je bila prenasičena junaških zgodb iz bojev za osvobojenje Italije, navduševal se je za Garibaldija. Leta šolske vzgoje in meseci vojaške službe. V poznejših letih je preko tega legla marsikatera senca, a je vendar zmeraj dajal cesarju, kar je cesarjevega. Čemu tedaj cesar zahteva, kar je božje?
Stal je sredi izbe in stiskal pesti, kakor da se prepira s svojo senco na steni; nehote mu je kletev ušla čez ustnice.,. Zar vedel se je in se zmedel, kakor da se j® preplašil glasu, in se v strahu ozrl okoli sebe. Pogled se mu je uprl v Križanega v kotu, po čigar starinskem lesu se je razlival trepetajoč sij svetlobe. Prikloni? se je kakor iz globoke skrušenosti in s® pokrižal.
»Gospod, moj Bog!« mu je prišlo iz dna duše. In še dvakrat: »Gospod, moj Bog! Gospod, moj Bog!«
Sedel je. V zvoniku je odbilo tretji uro...
(Nadaljevanje sledi) •