Logarska dolina TRI ZGODOVINSKE OBLETNICE V letu 1967 obhajamo več jubilejev. Trije med njimi pa so po starosti tako častitljivi in po pomembnosti tako zgodovinsko važni, da nikakor ne morejo kar tako mimo nas. Prvi je: 1900-letniea mučeniške smrti sv apostola Petra in Pavla. Sv. Peter je bil pivi papež namestnik Jezusa Kristusa na zemlji. Sv. Pavel pa prvi veliki misijonar. Oba sta za Gospoda umrla. Ljubezen k°žja ju je združila. Drugi jubilej je: 1200-letnica pokristjanjenja našega naroda. Tz Salzburga, kjer je. pastiroval sv. Virgilij, po rodu Irec, in iz Oglejaii kjfr je bil vpji pastir sv. Pavlin, so prišli k nam, Slovencem, goreči misijonarji. Med njimi je bil najbolj znan škof sv. Modest, ki je se-zidal cerkev Gospe svete na Koroškem in je tudi v njej pokopan. Z vstopom v krščanstvo smo ne le sprejeli Kristusovo vero, tem-več stopili tudi v krov zahodnoevropskih kulturnih narodov in se s Tem kot narod ohranili. Tretji letošnji jubilej pa je: 1100-letnica, odkar je papež Hadrijan II. odobril slovansko bogoslužje. Sveta brata Ciril in Metod, ki sta v domačem jeziku učila slovanske narode in pred 1100 Teti potovala v Rim preko naših krajev, sta tako pripravila pot bogoslužju v ljudem Dizumljjvi besedi, kateremu je šele zadnji vesoljni cerkveni zbor od-P>T vrata na stežaj. Te pomembne zgodovinske obletnice so kot v granit vklesane v življenje Cerkve in našega naroda. Kakor so svetile doslej, preko vseh viharjev, tako naj žare tudi v bodočnosti vsem in vse dni. A. S. Ko -so zadoneli prvi pozivi za II. vatikanski koncil, se je najbolj podčrtavala misel, da gre za ,,aggiornamento“, za vzporeditev Cerkve z napori in nameni sodobnega, modernega sveta. Sicer se beseda o modernosti nikjer ni navajala, vendar se je celotna usmerjenost na ta način tolmačila. Kako je bilo Ko je papeštvo izgubilo zadnje drobce posvetne državne oblasti po odvzemu in zasedbi bivše cerkvene države 1. 1870, so zagovorniki tedanjih nasdnih ukrepov proti Piju IX. šli tako daleč, da so avtorju enciklike Syllabus napovedali končni umik iz vsega zunanjega v svetu pomembnega. Enciklika je bila tolmačena kot višek reakcio- CERKEV IN MODERNI PROBLEMI Kakor včeraj — Jako danes narnosti in liberalni, laični krogi so Cerkev kot svetno ustanovo že pokopavali in sicer zaradi baje njenega preočitnega nazadnjaštva. Med tedanje najbolj nazadnjaške države v Evropi pa so šteli tudi habsburško avstroogrsko monarhijo, dasi se je Franc Jožef, sledeč pri tem starim nazorom jožsfiniz-ma, izkazal 1. 1870 s tem, da je odpovedal konkordat monarhije z Vatikanom, ker je I. vatikanski koncil kot zaključno dejanje sprejel in odobril dogmo papeževe nezmotljivosti. Po tedanjih merilih bi moral ves laični svet zaploskati temu dejanju habsburškega vladarja, ki se je na poseben zelo viden način priključil vsem tedanjim naprednim mislecem, kot nekaj takega, kar bi se danes imenovalo vsaj delni drobec „aggior- namenta“ na „moderni“ svet. Do- prilika, da bi Cerkev mogla kot kodek je pa bil delni izraz težav, jetnica do svobodnih stikov z ver- s katerimi se Cerkev srečuje pri niki, saj že takrat niso manjkali Urejanju svojih razmer z medna- glasovi, da bo Cerkev, oproščena rodnim svetom in gotovo je bilo državnih, zunanjih obvez vsakda- dejanje tudi za cesarja na Dunaju nje politike, našla še močnejšo po- zelo čudno, saj je cesar nosil naslov vezanost z verniki na vse strani, apostolskega, katoliškega veličan- Odvzem svetne oblasti Cerkvi je stva. bil končno tudi korak za likvida- Dasi torej razmere za Cerkev cijo konstantinstva. Hišo bile nikakor ugodne, se je Med stebre katolicizma v Evro-vendarle že tod in tam ponudila p; — in takrat je bila Evropa ti- Sv. oče in sovjetski ministrski predsednik Podgorni — Pavel VI. iskreno išče pravi mir — ali tudi zastopnik komunizma? sta, ki je v mednarodnem merilu sploh nekaj štela — so takrat mogli šteti Cerkev v Franciji. Kar se je zgodilo papeštvu v Rimu leta 1870 z odvzemom svetne države in oblasti, se je francoskim katoličanom prigcdilo že sto let poprej, ko je revolucija z odstranitvijo monarhije izločila tudi ves zunanji blesk, sijaj in vpliv francoske katoliške hierarhije in s tem tudi Cerkve. Revolucija je prinesla republiko in mnogi katoličani so mislili, da si bo Cerkev spet priborila vse privilegije, če se bo na prestol vrnil kralj in bo liberalna, laična republika padla v prah in pepel. Toda zgodilo se je za tedanje razmere v očeh francoskih katoličanov nekaj nezaslišnega. Vatikan-ski letnik, papež Leon XIII. se je obrnil na kardinala Lavigerieja v Alžiru in mu v posebni poslanici razložil, kako si želi, da bi se francoski katoličani sporazumeli z zunanjim, novim redom in sprejeli republiko kot dejstvo, in še več: republiki morajo biti vdani državljani, pridni graditelji novega reda. Ob Leonu XIII. je kardinal Rampolla, njegov državni tajnik, vodil politiko vzporejan j a cerkvenih zadev s problemi novega sveta ih mnogi komentatorji so še danes pri razlagi cerkvene zgodovine prepričani, da je Cerkev takrat odločno krenila na pot tiste mednarodne politične smeri, ki se je izrekla za demokracijo proti politiki treh monarhij v sredi Evrope, to je Italije, Nemčije in Avstroogrske, ki so bili na gla- su kot stebri evropske reakcije. Papež Leon XIII. je šel še dlje in z encikliko “Rerum novarum” dvignil proti sebi še hujše kritike zlasti v Franciji, kjer so pa sicer prav tej encikliki pripravljali pot že* novi mladi katoliški socialni misleci Leon Harmel, grof de Mun in abbe Lemire. Nasprotovanje proti delu Leona XIII. in njegovega sodelavca Rampolle je potem naraščalo in je bilo tolikšno, da je na konklavu za volitev novega papeža v letu 1903 krakovski kardinal kot zastopnik avstrijskega cesarja vložil cesarjev veto proti pravkar izvedeni izvolitvi kardinala Rampolle za papeža. Rampolla se je moral umakniti in takoj nato je bil izvaljen za papeža kardinal Sarto — Pij X. Nadaljni razvoj socialnega in političnega stanja v Evropi ie kasnejša desetletja dajal prav Cerkvi in njenim socialnim naukom, kakor jih je zarisal Leon XIII., toda delo Pija X. in zlasti Benedikta XV. na polju urejanja mednarodnih razmer ni našlo mnogo odmeva ali ugodnih tal. Moglo bi se reči, da je res Cerkev, dasi polna dobre volje, ni bila priznana kot redno mednarodno sodelujoče pravno ali moralno telo tja do Janeza XXIII., ko se je z oklicem II. vatikanskega koncila šele razklenil obroč in je bilo Cerkvi obljubljeno lažje ravnanje za prospeh miru in pravice med krizami, ki so pretresale in še pretresajo ves svet v vedno hujši meri. Pod papežem Pavlom VI. je prisotnost in vidna učinkovitost Cer- kvc na mednarodnem polju dosegla svoj višek. Glas Cerkve je da-nes prisoten v največjih mednarodnih ustanovah in ko je Organizacija zdr uženih narodov slavila svoj dvajsetletni jubilej, ji je ravno obisk Pavla VI. v New Yorku (lal največji poudarek. kako bo danes Urejanje mednarodnih proble-nvov zajema vse človeštvo in je po svoji naravi obsojeno na upoštevanje vseh okolnosti človeškega življenja v najvišji meri. Toda vse, kar naj nesi znake občestve nesti, mora biti silno občutljivo za Vse, zlasti najnežnejše niti in vezi nred usodami raznih narodov in socialnih skupin. Vsemu temu delu Pa je najbolj nevarna tista aktiv nest, ki je za urejanje političnih situacij najbolj uporabna, to je Publiciteta, hrupna debata, vročičen razlaga in napet zagovor dnev-nib gesel in več al'i manj jasnih Političnih ali celo strankarskih Molitveni namen: Splošni: da bi .časnikarji učinkovito sodelovali pri širjenju resnice. Pravičnosti in miru. Misijonski: za popolno izoblikovanje katehumenata po zamisli II- vatikanskega vesoljnega cerkvenega ^bora. Za domovino: da bi bile slovenske tiskovine v službi resnice in pravičnosti. programov in naziranj. Kar je doživljal Leon XIII. s pozivom kardinalu Lavigeriju za bolj moderno orientacijo francoskih katoličanov v času okrog leta 1880 in pozneje ob okrožnici Rerum nova-rum, to se je ponavljalo in se pc-navlia sedaj, ko se pretirano poudarjajo samo ene plati aggiorna-menta ali koeksistence in podobno, pa se pri trm pušča v nemar bistvo problema, kakor se to tako rado dogaja tudi sedaj zlasti ob tolmačenju okrožnice Mir na zemlji in za tem najnovejše Populo-rum progresio. Ker je ohranitev miru danes res na kocki, se prenaglo zgolj delno jemljejo priporočila navodil in naukov papežev Janeza XXIII. in Pavla VI. in se pri tem dnevno pojavljajo motnje, ko se mora hierarhija na zapadu izražati čisto v obratnem smislu kot pa to dela drugi del hierarhije na vzhodu. Ko se je nekje poudarjalo. da je pravilno, če se Cerkev umakne iz dnevnega, sprotnega razpravljania problemov, ki so baje samo političnega ali strankarskega značaja, se ie na drugi strani in sicer npr. v Španiji močno dvignil glas, ki terja pravico Cerkve, da brani zahteve liudstva po pravičnejših, demokraciji odgovarjajočih pogojev za zdrav razvoj države in narodnega občestva. Ko je odhajal papež Pavel VI. na romanje v Fatimo, so posebej francoski katoliški listi budno in skoraj vsiljivo svarili, da naj se sv. oče zaveda, kako je portugalska kolonialna vlada zapletena v boje v svojih afriških posestvih, kjer se na- redi upravičeno bore za svobodo in neodvisnost, vendar pa isti listi niso navajali nobenih nasvetov in potrebnih pobud za uvedbo prave demokracije in svobode vsem zasužnjenim narodom Srednje Evrope, ko je papež Pavel VI. pred nekaj tedni sprejemal dva danes Kotovo zelo pomembna romarja v Vatikan — predsdnika Sovjetske zveze in njegovega spremljevavca. Vsekakor je bilo med avdijenco potem načeto marsikaj, vendar vse to ostaja v zdravem okviru tirnic in potov, kakor si jih je cerkvena diplomacija, znana kot najstarejša in najboljša na svetu, znala izdelati in se jih tudi poslužuje, z diugimi diplomacijami pa samo s to razliko, da se vsemu človeštvu predaja s tisto diskrecijo in z rezervami, ki so sicer komaj vidne, pa so v službi človeštvu tako pomembne in potrebne: zadržanost. Tako ravnanje Cerkve spremljajo zakladi notranje kulture — verniki bi rekli — globoke duhovnosti in ta sedaj ni vzcvetela prvič ali nenadoma, ampak je delo Cerkve vodila po poteh aggiornamenta že takrat, ko se o tem še ni govorilo in bo ostala na tej poti, ko bodo delo Cerkve pretresala spet kaka druga gesla enodnevnosti z leve ali desne. Mir ni od danes, mir ni ođ jutri Cerkev mora na desni in na levi računati in sodelovati z vsemi tokovi in pomagati človeštvu pri borbi za pravi m.r. Pri tem dobro ve, da se dnevno porajajo nov' spori in udarci — vendar mora zgodovina Cerkvi priznati, da so jc boleli, vendar pri tem ni klon.la, še več, krivice je povračala z ljubeznijo in 'prizanesljivostjo. Na pragu našega stojetja so bile razmere v Franciji najslabše, ko je min.ster Combes plenil Cerkev in nalagal cerkvenemu delovanju do takrat najhujše verige. Toda v stiski se je rodila že tudi iskra vere, ko je v isti vladi prevzel notranje ministrstvo Briand .n začel piipravljati premirje in poravnavo, ki se je res uresničila šel« čez dvajset let, ko je prišlo do uvedbe rednih diplomatsk.h stikov med Vatikanom in najbolj laično republiko na svetu, pri tem pa so doma v Franciji C rkev ni omadeževala z nobenim dejanjem ali nesrečno izjavo al. javnim govorom v prid obstoječemu in vladajočemu laicizmu. Danes so razmere po svoje napete in polne udarcev, pa tudi srečnih isker in napovedi za bodočnost. Pri vsem tem se izčrpavajo najbolj nesrečno t.sti, ki po svoje Glejte © mir vam zapustim O svoj mir vam dam e ne kakor ga daje svet • vam gia jaz dam Kralj miru — ■ I tolmačijo delo Cerkve v mednarodnem življenju in njeno poslanstvo vežejo na enodnevnost obstoječih režimov ali celo strank. Dejansko se Cerkev vsak dan sproti pomlajuje jn vdaja nenehnemu aggior-unmentu iz preteklosti v dana.-i-Ujost na svoji poti v bodočnost s sredstv., ki narodom in vsemu človeštvu črpajo sproti vire iz sproti se oblikujoče zgodovine, kakor je ta zamišljena in sproti uvel javi j o,-Un po sklepih božje Modrosti. V tnki perspektiv, ima aggiornamen-to čisto drugačno perspektivo. Kdor gleda na Cerkev v mednarodni problematiki s tega zrelišča, ue bo v skrbeh za sunke z leve ali desne, ker je bila Cerkev vedno za korak pred časom. Mir ni od včeraj in še ni varnih temeljev za jutri. „Aggiornamen-to“ ne pomeni prisego zvestobe re-r'mu liberalizma, laicizma ali marksističnega ateizma •— katoličani so poziv Leona XIII. v letih 1880 napak razumeli, kakor, da bi bil Poziv zvestobe oblasti, ki ni mogli kiti in ni bila hotena od Roga. Prava vskladenost s časom sloni na globljih osnovah, ko se narod, zvest izročilu in vrednotam domovine, z njenimi zdravimi silami vključuje v pravično gradnjo sveta — in samo na pravici se je mogel včeraj in se bo jutri gradil pravi red nrednarodnega življenja. Cerkev se Pred njegovimi nalogami nikdar ni plašila, ker se ni ustavljala pri veslih vsakdanje zunanjosti. Ruda Jurčec Iz dnevnika Janeza XXIII. Slovesna obljuba svetemu Jezusovemu Srcu pod varstvom svetega Alojzija Gonzaga Ker sem po božji milosti globoko prepričan in si popolnoma na jasnem glede potrebnosti in najstrožje obveznosti, da se talko kot kristjan kakor klerik (popolnoma in za vselej posvetim božji službi in božji ljubezni; ker ičiutim spodbudo, da bi vedno bolj napredoval na poti popolnosti in popolne ljubezni; ko mislim na neskončne razloge, ki jih ima Jezus da ga ljubim — to je na spošno njegova božja popolnost in posebno neizmerna ljubezen njegovega presvetega Srca —; in ko končno razglabljam o veliki nevarnosti, da bi postal nezvest tej presveti obveznosti ne samo s smrtnimi grehi, marveč tudi z odpustljivimi, ki so vedno. čeprav so bolj lahke, hude žalitve Jezusa in me zato oddaljujejo od te ipopolne ljubezni zato v svetih duhovnih vajah tega milostnega leta 1900> -ki je moje devetnajsto leto starosti, na ta zadnji dan duhovnih vaj (27. februarja^ ko sem po svetem obhajilu zakramentalno združen s presvetim Srcem Jezusovim, pred svojo presveto Materjo, Marijo Brezmadežno, pred njenim prečistim ženinom in svojini glavnim zavetnikom svetim Jožefom, pred vsemi drugimi svetniki, ki so moji posebni zavetniki, predi svojim angelom varuhom in končno pred vsem nebešdtim dvorom jaz> klerik Angel Jožef, grešnik, temu presvetemu Srcu z vso slovesnostjo in močjo, ki jo more imeti to dejanje, obljubim, da bom z božjo milostjo ostal vedno — danes in vselej — čist od vsake navezanosti, čeprav najmanjše, na kakršenkoli prostovoljni odpustljivi greh. Ker pa zaradi svoje slabosti ne morem za prihodnost imeti zagotovila, da bom sam svojim silam prepuščen tej obljubi ostal zvest, zato jo izročim v roke angelskega mladeniča svetega Alojzija, ki se je tako odlikoval po svoji odtrganosti že od vsake sence greha in bil tako brezmadežen v mislih in v srcu; in ko sem ga v ta namen izbral za posebnega priproanjSkp in zavetnika, ga prosim in rotim, naj on, ki je tako dober in ljubezniv, obljubo sprejme, jo varuje in naj me podpira s svojimi molitvami, da ne bom odnehal od zvestobe, ki sem jo tej obljubi dolžan. Naj ti bo, o moj presladki Jezus, vše,č ta poskus moje ljubezni do tebe, oziroma vsaj najbolj živa želja, ki jo gojim v prsih, da bi te ljubil z vsem srcem, da bi se použil v ljube- zni do tebe, ki si moj prijatelj, moj oče, moj preijubeznivj ženin. Glej na to ljubezen, prosim te, z všečnim pogledom in pridruži, kar je več, moč svoje milosti brez 'katere, kakor si ti sam rekel svojim učen-eenii preden si jih zapustil, in kakor jaz sam zelo dobro vem, ničesar ne morem. Cor Jesu, flagrans amore nostri, inflamma cor nostrum amore tui — Srce Jezusovo, ki goriš v ljubezni do nas, vžgi naše srce z ljubeznijo do tebe! Sveto leto 1900 — Naj žive Jezus, Marija, Jožef, naj žive! Sreda, 22. avgusta (1900). Mesečna duhovna obnova To jutro sem v zbranosti ponovno slišal navdih naj bi spravil na papir svoje misli, svoje junaške načrte, pa tokrat navdiha nisem möge zavrniti. Kaj sem torej sklenil pri današnji mesečni duhovni obnovi Doumel sem enkrat več, da me čaka še mnogo zelo mnogo dela, če hočem biti dober klerik po Jezusovem Srcu. če razmišljam o ponižnosti, se komaj na zunaj znam klanjati, v notranjosti pa je še dobra mera samoljubja pa čutim, da vedno hoče uveljaviti svoje pravice. Če razmiSljam o ljubezni, moram reči, da je nekaj gorečnosti, ali se mi vsaj zdi, da je je nekaj; nekaj dobrih želja je tudi; toda še daleč mene je resnična ljubezen svetnikov, preskušena, močna, velikodušna ljubezen do Boga, do Jezusovega Srca-Vendar upajmo, da se bo približala. Če razmišljam o čistosti je res, da ne čutim — hvala moji Gospe Brez- fiiadežni — živih nasprotnih skušnjav, toda priznati mo,rami da imam na čelu idve očesi, ki hočeta gledati več, kot je primerno, in včasih nezavestno, kakor mislim, zmagajo nad duhom, če razmišljam o krot-:kosti; o mirnosti, o ljubeznivosti, sPloh o vsem tem, kar odseva s presladke podobe svetega Frančiška Šaleškega, mojega posebnega zaščitnika in prav zelo posebnega vzornika, sicer ni čezmernih prestopkov, Vendar pa vsaj ni vsega tistega, kar hi želel in kar bi z božjo milostjo niogel doseči. Včasih se med pogovori preveč razgrejem; ob kaki dru-Rl priložnosti sem manj prijeten v družini, manj vljuden v vedenju in ®e neskončno drugih stvari. Ne govorim končno o verskih vajah; nekaterih ne opravljam brezpogojno 'dobro^ zlasti ne svetega rožnega venca- In sedaj je tobnove konec. Pojdimo k „tu autem“! (To je: kaj hoš naredil ?) Obnovim trdni sklep, da res hoteni postati svetnik in izjavljam ponovno pred teboj, o presladko Srce ^ojega Učenika Jezusa, da te ho-^oni ljubiti, kakor ti želiš, in da se hočem prepojiti s tvojim duhom. V tn namen sklenem, I5!a bom hic et nune et semper — tu in sedaj in voljno vršil štiri oločitve, da bom Za kak korak šel naprej. Predvsem duh združitve z Jezusom, zbranost v njegovem Srcu od 'prvih jutranjih 0'enutkov, ko se zbudim, do večera, ko zatisnem oči in tudi ponoči v Rpanju, če bi bilo mogoče. „Ego dormio sed cor meum vigilat — Jaz RPim ali moje srce beii“ (pr. Vp 5, 2)- Dalje moram vse sile osredotoči- ti okoli molitve rožnega venca. Drugič, ne pozabi nikdar na age quod agis — delaj, kar delaš; bodi vedno zbran pri vseh delih. Tretjič, najbolj tankovestna skromnost v pD-gledih besedah itd- To že razumemo- Končno, mirnost, spokojnost, veselost lepo vedenje^ nikoli nikomur pikre besede nikoli se ne razgreti pri razpravljanju; toda preprostost, prisrčnost, odkritost in ne strahopetnost, ne medle stvari. Dodaj: Nikdar ne govoriti o osebah, o zaupnih prijateljih drugače kot zadržano, to je povedati toliko dobrega, kot je mogoče, in pokrivati napako, kadar jih ni koristno razkriti; saj bi bila žalostna posledica tega, da bi vedno bolj uveljavljal sam sebe in bi zbujal samoljubje, ki se največkrat skriva, pa se tako prav lepo izdaja. Glej, to je sad te duhovne obnove. O Jezus, ti vidiš živo hrepenenje, ki ga gojim v srcu, da bi te ljubil in postal tvoj resnični služabnik; podeli mi milost, da bom resnično storil kaj dobrega. Ali bom izvrševal vse te majhne sklepe? Toliko upam d tl tvoje milosti, o Jezus- Sreda zvečer, 22. avgusta (1900) Odslej se ne bo več dogajalo, da bi odlašal obisk Jezusa Kristusa v presv. Ttešnjom telesu na čas po obisku gospoda župnika, ki ga navadno napravim ob večerni uri, če seveda nc bo tehtnih razlogov proti. Sicer pa potrdim, kar sem rekel to jutro, ker sem videl da je nekaj drugega na lahko skleniti stvari, nekaj drugega pa izvrševati jih. Poslovenil dr. F. Žakelj k KONCIL 1 V Kraljevska služba v božjega ljudstva Ustanovitelj božjega ljudstva nove zaveze je Kristus, veliki duhovnik in prerok ter vodnik-pastir nove zaveze. Te svoje službe, duhovniško, preroško in kraljevsko, tudi po smrti in odhodu k Očetu v svetu izvršuje v svojem izvoljenem ljudstvu, Cerkvi. Ne vrši tega le po škofih in duhovnikih, kot se večkrat misli, ampak po vsem božjem ljudstvu, po celotnem telesu Cerkve, tudi po navadnih vernikih, laikih. Tudi ti so deležni teh njegovih služb. Tako nas uči zadnji vatikanski koncil. Tu nekaj o kraljevski službi v luči koncilskega nauka. Kraljevsko dostojanstvo božjega ljudstva O kraljevskem dostojanstvu božjega ljudstva sv. pismo dovolj jasno govori. Pravi, da nas je Kristus „napravil za kraljestvo, za duhovnike Bogu“ (Raz 1, 6); da je Kristus „bil žrtvovan in je nas s svojo krvjo Bogu odkupil iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva in jih napravil Bogu za kraljestvo in duhovnike in bodo kraljevali na zemlji“ (Raz 5, 9-10). Sv. Peter v svojem pismu govori prvim vernikom: „Vi ste izvoljen rod, kraljevo duhovstve, svet narod, pridobljeno ljudstvo“ (1 Petr 2, 9). To velja ne le za škofe in duhovnike, ampak za izvoljeno božje ljudstvo sploh, tudi za laike. V čem je to kraljevsko dostojanstvo S kraljevskim dostojanstvom je združena posebna svoboda, da človek ni podložen drugim, ampak je postavljen nad njimi. V božjem ljudstvu naj vsi po božji zamisli uživajo tako najvišjo svobodo, svobodo božjih otrok. Nismo in ne smemo biti sužnji greha in strasti, ampak moramo nad njimi vladati in kot božji otroci prejemamo po milosti moč, da to moremo. Tudi nismo sužnji sveta |n služimo le Bogu in komur še Ukazujemo pokorščino, je to za-la(li Boga. Bogu služiti tako po-^-ni najvišjo prostost, svobodo, služiti je kraljevati. Na svoj način vršimo neko Kristusovo kraljevsko poslanstvo, ko 2 apostolskim delom širimo Kristusovo ki aljestvo v svetu: vodi-brate h Kristusu in jih vključujemo v njegovo kraljestvo. To kraljestvo resnice in življenja, svetosti in milosti, pravice, Ijubc-2tl> in miru (pref. Kr. Kralja). v tem kraljestvu se vsi rešujejo suženjstva in z nami dosegajo svo-b»(io božjih otrok. Po tem Kristusovem kraljestva smo vsi poklicani, da urejamo svet v Kristusovem duhu pravičnosti, 'lubezni, miru. V prvi vrsti imajo v 'svetu to poslanstvo laiki, ki žive v "ajtesnejšem vsakdanjem stiku s svetom in delujejo na svetnih Področjih. N/jihova dejavnost ni-čča le zasebnega značaja, da s svo-Jltri delom služijo kruh sebi in družini. Laiki imajo v božjem ljudstvu ob tem vzvišeno splošno in kolektivno poslanstvo: z osebnim prizadevanjem v luči Kristusovega nauka in ob podpori milosti morajo polagoma ozdravljati in zboljšavati človeške ustanove in razmere v svetu, da bodo vedno bolj služile razvoju človeka v pravi svobodi, da ne bodo v oviro, ampak v oporo in pomoč verskemu in krepostnemu življenju. Vso človeško kulturo naj vedno bolj prevevajo moralne vrednote in bo svet s tem tudi bolj sprejemljiv za krščansko versko oznanilo. Verska svoboda Pri tem poslanstvu laikov je po nauku zadnjega vatikanskega koncila važna njihova naloga, da v družbi uresničijo pravo versko svobodo. Res se področje religije in Cerkve razlikuje cd področja svetne družbe, države; prav tako so religiozne dolžnosti in pravice in re- ligiozna dejavnost laikov različne od njihovih dolžnosti in pravic in dejavnosti na svetnem področja; prvo jih zadeva kot vernike, drugo kot državljane. A ta razlika med obojnim redom ne pomeni, da je med njima nasprotje. Prav tega ne sme biti, ampak mora 'mod obojnim vladati popolna harmonija, da si religi:a in državljanske dolžnosti ne bosta v človeku nasprotoval? in ga notranje razdvajale. ampak ga hai menično izpopolnjevale. A to harmonijo je treba uresničiti in je to važno poslanstvo vseh vernikov in na svetnih področjih predvsem laikov. Koncil o tem ugotavlja: ,,V našem času je kar najbolj potrebno, da ta razlika pa tudi skladnost kar najjasneje odsevata v načinu delovanja vernikov, da bi poslanstvo Cerkve moglo bolje ustrezati posebnim razmeram današnjega sveta. Treba je sicer priznat:, da se zemeljska družba po pravici posveča svetnim ski bem in da se pri tem ravna po svojih načelih, toda prav tako po pravici odklanjamo tisti pogubni nazor, ki ri prizadeva zgraditi družbo ne oziraje se na vero in ki nasprotnic verski svobodi državljanov ter jo Uničuje“ (Konst, o Cerkvi 36). Religija in z njo Cerkev mora v moderni družbi doseči pravo svobod?. Nihče ne sme biti nikdar s kako čilo oviran, da bi v verskih zadevah sledil glasu svoje vesti, in nikdar n? sme biti kako siljen, da bi delal proti temu glasu vesti. Ta svob da velia ne le za strogo notranje področje v mislih, ampak prav tako za zunanje izražanje toga prepričanja in za celotno živ-1'enio, H rai bo v skladu s tem religioznim prepričanjem. Svetna oblast prestopa meje svoie pristojnosti, kadar neupravičeno o-mejuie to versko svobodo. Kristus j? prišel, da kot vodnik in pastir novega, odrešenega človeštva obnovi v njem edinost, ki je v njej skrivnost človekove sreče. Razdor, spor, sovraštvo je prinesel greh in so to motnje v božjem načrtu o svetu. Kristus uničuje gi eh in te njegove nasledke in obnavlja kol vladar novega kraljestva v svetu od Roga hoteni red. Laiki, krščanski verniki, so deležni Kristusovega kraljevskega poslanstva in naj ustvarjajo v svetu harmonijo, edinost, mir — za Kristusovo kraljestvo miru. Dr. Franc Gnidovec Po pravici odklanjamo tisti pogubni nauk, ki si prizadeva zgraditi družbo ne oziraje se na vero in ki nasprotuje verski svobodi državljanov ter jo uničuje- Dogmatična konstitucija o Cerkvi, štev. 36 250 — LETNICA KRONANJA Milostna podoba Marije na Sveti gori Aa Goriškem Letos praznujemo še drugo obletnico kronanja milostne Marijine podobe in sicer svetogorske Matere božje in Jezuščka v njenem naročju in sicer je minilo 6. junija t. 1. že 250 let od tega velikega dne. Začetek Začetek Marijine romarske pobožnosti na Sveti gori pri Gori-°i sega v leto 1539. Prvo soboto v mesecu juniju je Urška Ferli-Sojeva iz Grgarja na severni strani takrat in danes spet Skalnica (G8S m) imenovane Svete gore 'Pnsla ovce 'in takrat se ji je prikazala Marija z Jezuščkom v na- ročju in ji rekla: „Povej ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me prosi milosti!“ Uršika je izpolnila Marijino izročilo, a oblasti so jo zato prijele in zaprle. Takoj so postavili kapelico in vanjo Marijin kip, ki je še ohranjen, a že dve leti po Marijinem prikazovanju Uršiki so začeli staviti cerkev, ki jo je posvetil 1. 1544 oglejski generalni vikar škof Egidij Falcetta. Ljudsko izročilo pravi, da je Marija pri prikazovanju napovedala, da bodo pri kopanju temeljev našli še posebno znamenje in so res izkopali ploščo iz marmorn, na kateri iso bile z gotski- mi črkami vklesane besede an-gelskega pozdrava in v kolobarčkih razni reliefi ptic, zvezd in rož. Prve cerkve ni več Cerkev iz let 1541 do 1544 ni več ohranjena, kajti v prvi svetovni vojski so tam okrog divjale soške bitke in je bila cerkev po^ polnoma porušena. Sicer so jo deloma demolirali že pod cesarjem Jožefom II. leta 1786, a jo čez sedem let v prejšnji obliki obnovili. Ta nekdanja svetogorska cerkev je bila zgodovinsko in umetnost-no-zgodov inrldo pomembna. Zgodovinsko je izanimivo, da se je sam Primož Trubar obregal vanjo, češ da v pripovedovanje Uršike Fer-ligojeve in v Marijino naročilo ne verjame, umetncstno-zgodovinsko je pa to edinstveni arhitektonski spomenik 16. stoletja, slovenski sicer, a stoječ že v območju italijanskih vplivov. Žal nam je oblika cerkva ohranjena le po ne najboljših fotografijah. Druge cerkve Časovno približno sočasno so nastale na Slovenskem še ohranjene cerkve v Dvoru pri Polhovem gradcu, pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah, v Leskovcu na Dolenjskem in neohra-njena v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Dočim imajo te omenjene cerkve še ostanke gotskih form v opornikih ali v svodih, je bila cerkev na Sveti gori sicer podobno troladijska kot ostale sodobne slovenske cerkve, bila pa je brez opornikov, a stropa notranjščina ni imela in je segal prostor notranjščine do strehe kot v Italiji že prej pri številnh starokrščanskih in romanskih cerkvah. Proj Storni vtis tedanjega isvetogorske-ga svetišča je pa začuda soroden ostalim sočasnim slovenskim cerkvam. Milostno podobo Matere Božje z Jezuščkom v naročju ter sv. Joa-himom in sv. .Janezom Krstnikom, verjetno izrezom iz večje renesančne Santa Conversazione, je leto po postavitvi cerkve daroval Sveti gori oglejski patriarh Marko Grimani in sloves o številnih usli-šanjih in milostih, ki jih je Marija delila na Sveti gori, ni privabljal le ljudstva z Goriške, ampak tudi s Kranjske, Štajerske in Koroške, pa še s Furlanije, Istre, Dalmacije in Hrvaške. Oskrbniki Prvih dvajset let je oskrboval božjo pot na Sveti gori župnik iz Solkana, 1. 1565 pa je nadvojvoda Karel izročil skrb za dušni blagor romarjev frančiškanom bosenske province. Zgradili so si sa- Ti, o naša ljuba Kraljica Svetogorska, moreš pri svojem Sinu ,Tezusu; Kralju vesoljstva, doseči, da bo zavladal na svetu resnični krščanski mir, ki je sad iprav'č-n: jM in 1'ubezni. Posebno pa izprosi nam in našim sosedom, Ki so druge narodnosti, da bomo živeli v medsebojni pravičnosti in ljubezni. (F. ž., Zdrava Marija, milosti polna, str- 962) niostan, cerkvi pa zvonik, stranski kapeli ter ji nabavili nove oltarje in marmornati tlak. Kronanje Ljubljanska plemkinja, Ana Katarina pl. šelemburg:, je leta 1717 Podarila svetogorski Mariji :n njenemu Sinu zlati kroni. Tehtali sta 8 unč čistega zlata in sta vsebovali še 30 biserov, 23 demantov 'n 25 drugih dragih kamnov. Sliko sp prenesli v slovesnem sprevodu s Svete gore na Travnik v Gorici, kjer so jo postavili na oder, Prevlečen z žametom in bogatimi Preprogami pred palačo grofa Turna. Bile so velike kolone duhovnikov, plemičev, uradnikov in vojščakov ter kakšnih 30.000 o-stalih vernikov, ko je pičenjski Škof Jurij Franc Marotti položil kreni na glavi Jezuščka in Marije ■n je proglasil svetogorsko Marijo za Kraljico goriške dežele. Danes so nam vidi mikavno, da je bila darovalka kron ugledna ljubljanska dama, pl. šelemburgova, ki iuia zasluge tudi za postavitev in opremo ljubljanske uršulinske cerkve in tamošnjega uršulinskega samostana, pa da je kronanje o-Pravil pičeniski škof; saj so pi-^onjski škofje do ustanovitve liu-hlianske škofije opravljali škofijske posle kot ogleiski arhidiakoni Prav tudi v Ljubljani, pozneje do Ustanovitve goriške nadškofije pa le še na Goriškem in na Krasu. Tema A že so prihajali ea Sveto goro temnejši dnevi. Druga polovi- ca 18. stoletja romarskim pobožnostim ni bila naklonjena, dokler ni 27. januarja 1786 odlok cesarja Jožefa II. božjo pot razpustil. Cerkev so takrat precej poškodovali, milostno podobo prenesli -v Solkan, kjer je gostovala nad sedem let v oltarju svojega križanega Sina. Šele po smrti cesarja Jožefa II. so mogli božjo pot obnoviti in milostna podoba se je vrnila na Sveto goro 29. septembra 1793. Ker so bili z razpustitvijo Svete gore tudi redovniki pregnani, so prevzeli znova svetni duhovniki skrb za duhovno vodstvo romarjev, dokler šele 1. 1901 gori-ški nadškof kardinal Missia ni znova poklical na Sveto goro slovenskih frančiškanov. Med temi je posebno znan p. Kalist Medic, ki je pozidal novi samostan in romarsko hišo ter 1. 1907 dosegel odliko svetogorske cerkve z naslovom bazilike. Velika romanja Sveta gora je bila vedno zelo obiskana božja pot. Zlasti velika romanjp so bila 1. 1872, ko je 40.000 Goričanov molilo gori za papeža Pija IX. in 1. 1890, ko je 50.000 romarjev molilo za papeža Leona XIII. Omenili smo že, di je prva svetovna vojska uničujoče prizadejala cerkev na Sveti gori. Milostno podobo so koncem maja 1915 odnesli najprej v Solkan in nato v frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Leta 1921 se je svetogorska Marija vrnila v Gorico, kjer je našla začasni dom v stolnici, a 2. oktobra 1922 so jo v slovesni procesiji odnesli spet na Sveto goro. Sv. Gora in fašizem Za slovenske božjepotnike so prišle hude preizkušnje. Leta 1921 so fašistične oblasti izgnale poleg drugih slovenskih redovnikov tudi frančiškane s Svete gore in na njihovo mesto poklicale italijanske patre. Le-ti so si pridružili vsaj enega Slovenca in priznati jim moramo, da so z državno (italijansko) pomočjo izgradili na Sveti gori novo baziliko, samostan in romarski dom. Za štiristoletnico božje poti se je ponovno -selila milostna podoba v goriško stolnico, a njen ponovni povratek na goro je bil še veličastnejši kot oni po prvi svetovni vojski in namesto tedaj že mrtvega metropolita Sedeja je vodil zdaj procesijo beneški patriarh kardinal Piazza. Načrt za sedanjo precej večjo svetogorsko cerkev je napravil italijanski arhitekt. Cerkev je lepa, veličastna, a z umetnostno-zgodo- vinskega vidika ne prenese primerjave z ono iz let 1541—1544. Svetogorska Marija -doma V drugi svetovni vojski je morala milostna podoba s Svete gore spet bežati. Sprva se je umaknila na Vipavsko, a po kratkem povratku znova v goriško stolnico. Ko je bilo določeno, da se leta 1947 vrne na Sveto goro, so jo ugrabili. P. Hugo Bren jo je po dolgem prizadevanju Svete stolice dobil vrnjeno za Jugoslavijo, kamor je Sveta gora zdaj pripadla, jo spravil čez dolge ovinke v Solkan, odkodčr se je v procesiji 20.000 ljudi vrnila na Sveto goro. Kot sta si že metropolita kardinal dr. Jakob Missia in dr. Frančišek Borgija Sedej izbrala prostor za svoje posmrtno počivališče, tako je želel biti pokopan tam tudi apostolski administrator dr. Mihael Toroš. Njegov naslednik, škof dr. Janez Jenko je pa svojo-visoko službo nastopil baš v sve-togorski baziliki. Marijan Marolt Objemi v svoji materinski ljubezni zlasti vse goriške, tržaške, istrske in sploh primorske Slovence, ki so v tebe, ki kraljuješ na Sveti gori, vedno tako zaupali- (F. Ž-, Zdrava Marija milosti polna, str. 9G3) . Kdaj je umrl sv. Peter? Za dan in leto Petrovega rojstva Natančno ne vemo. Vemo le, da je 'kil doma v Betsajdi, poljedelski in Pomorski vasi ob vzhodnem obredu Tiberijskega morja ali Gene-zareškega jezera. Tu je živel s «vojo ženo in se preživljal z ribolovom, ki je bilo težko, trdo delo. Petrov značaj Po značaju je bil odkritosrčen, živahen, hiter, otroško preprost, Vendar tudi nekoliko domišljav, visok. Preveč se je zanašal nase in Zaupal v sebe. Prav to je bil vzrok Pjegovih napak in padcev. Toda za trdo, hrapavo skorjo njegove zunanjosti so se skrivale njegove privlačne in izredno lepe lastnosti: njegova lepa duša, njegovo velikodušno srce, iskreno in pošteno mišljenje in njegova pristno človeška narava. Zelo človečki Peter je z vso svojo osebnostjo ena izmed najbolj zanimivih, najbolj človeških in izrazitih podob v evangeliju Jezusa iz Nazareta. S svojim čolnom in s svojimi ključi, s svojimi besedami in dejanji, s svojimi grehi in solzami, z vso zgodbo svojega življenja stopa v ospredje pred vsemi apostoli. S svojim živahnim in pristno človeškim značajem še danes uživa za- upanje in ljubezen Vseh krščanskih rodov. Petrovo krstno ima je bilo Simon. Ko pa se j'e Jezus z ribičem Simonom prvikrat srečal, mu je dal ime Peter. Beseda Peter pride cd Krške besede ,,petra“, v našem jeziku skala. O njegovem- prvem srečanju z Jezu--;om nam pripoveduje sveti Janez Evangelist. Andrej najde najprej svojega brata Simona in mu reče: „Našli smo Mesija (kar pomeni Kristus—Maziljenec). In privedel ga je k Jezusu.“ Jezus se nanj ozre in reče: „Ti si Simon, Jonov sin: ti se boš imenoval Kefa,“ kar pomeni Peter (Skala) (Jan 1, 41-42). Tega Jezusovega pogleda in teh Jezusovih besed ribič Simon iz Betsajde nikoli v življenju ni pozabil. Sprejel je poklic Ko ga je Jezus prvikrat poklical. se mu je Peter takoj velikodušno odzval. Zapustil je vse, kar je imel, in šel za njim. Jezus je v tem preprostem, iskrenem človeku, ribiču iz Betsajde, videl vse njegove lepe lastnosti. Zato ga je izbral za ribiča ljudi, za temeljno skalo, na katero je sezidal svojo Cerkev, za vrhovnega poglavarja vseh apostolov in vseh kristjanov. Prosil je zanj, da bi ne opešala njegova vera, da bi mogel pozneje utrjevati brate v veri. Pri mestnih vratih Cezareje Filipove mu je Kristus obljubil prvenstvo v Cerkvi in najvišjo in vesoljno oblast nad njo. Po svojem vstajenju je Gospod ob obrežju Tiberijskega jezera izpolnil svojo obljubo. Po trikratni Petrovi izjavi, da ga ljubi, ljubi bolj ko drugi apostoli in učenci, mu je Jezus naročil: „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce!“ S temi besedami mu je Pastir vseh pastirjev podelil in izročil popolno, najvišjo oblast nad vsemi svojimi verniki. Nagrada za vero in ljubezen Ta izredna odlika je bila plačilo iza Petrovo gorečo in globoko vero, za njegovo iskreno ljubezen do Jezusa in za vse žrtve, s katerimi je reševal duše. Njegova izjava v Cezareji Filipovi: „Gospod, ti veš, da te ljubim,“ njegova izpoved, ko je Jezus napovedal sv. Rešuje Telo in vprašal apostole, če ga hočejo tudi oni zapustiti, pa je Peter v imenu vseh odgovoril: „Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da ‘si ti Kristus, Sin božji,“ besede, ki jih je govoril Jezusu pri umivanju nog pred zadnjo večerjo, njegove bridke, skesane solze, ki jih je prelival po trikratni zatajitvi Gospoda, njegova pot k grobu na veliko noč zjutraj, vse to dokazuje, kako iskreno, velikodušno je ljubil Peter v svojem življenju Gospoda. Kristus sam je Petru izročil prvenstvo med apostoli in najvišjo oblast v svoji vesoljni Cerkvi. Besedilo 1(5. poglavja Matejevega in 21. poglavja Janezovega evangelija tako jasno dokazuje Petrovo prvenstvo in najvišjo oblast v Cerkvi, da so znanstveniki, ki temu oporekajo, prisiljeni tajiti pristnost teh dveh poglavij, kar pa ne Govejo dokazati. Sveti Peter se je zavedal, da je po Kristusovi volji Prvak apostolov in ključar nebeškega kraljestva. Zato je tudi ved-a’o tako nastopal. Tudi vsi apostoli ln kristjani so priznavali njegovo Prvenstvo in najvišjo oblast v Cerkvi. Peter — prvi med apostoli Sveti Peter je izobčil prvega krivoverca Simona M a ga iz Cerkve, ker je hotel za denar kupiti Pravico podeljevanja svete birme. je bil Peter v Jopi, ga je Kri-štus sam poučil o vesoljnosti nove Cerkve in ga poslal, da je spreobrnil rimskega stotnika Korneli-Ja, ki je bil še pogan. Peter je vo-apostolski zbor v Jeruzalemu, ki je določil, da se poganom ni treba dati obrezati in spolnjevati Mojzesove postave, če hočejo podati kristjani. Predlagal in vodd l'e tudi izvolitev novega apostola Matija namesto izdajalca Juda iškariota. Na binkoštni dan, na ‘ian ustanovitve svete Cerkve, je Peter v imenu vseh govoril mno-Mci in jim razložil Jezusov nauk i*1 njegovo poslanstvo. Napovedal je tudi v božjem imenu kazen Ana-'niju in Safiri, ki sta s svojo lažjo dala slab zgled prvim kristjanom. Mpričo Petra sta oba umrla. K Petru so prihajali drugi apostoli in 80 se posvetovali z njim. S senco 8v°jega telesa je delal tudi čudeže >n s svojo besedo širil luč, mir, edinost in vesoljnost. Njegovo prvenstvo in njegov vPliv v Cerkvi in zunaj nje sta bila vzrok, da ga je dal kralj He-rod Agripa v Jeruzalemu zapreti, da bi se tako Judom prikupil. Svetopisemsko poročilo o njegovi čudežni rešitvi je čudovito lepa pesem, eno izmed najlepših del svetovne književnosti, četudi ni izmišljeno, ampak pripoveduje zgodovinsko resnico. Cerkev se njegove rešitve spominja tudi v bogoslužju na praznik „Vezi svetega Petra“. Apostolska dela pripovedujejo, da je Peter po čudežni rešitvi iz ječe šel v drug kraj. Kam je šel, ne vemo. Zgodovina nam tega ne pove. Staro izročilo pravi, da je bil apostol Peter prvi škof v Anti-johiji. To potrjuje tudi Cerkev, ki je uvedla praznik „Stol svetega Petra v Antijohiji.“ Peter in Pavel Ko je prišel sveti Peter v Anti-johijo, se je tam izvršil važen bogoslovni in zgodovinski dogodek Peter je prej jedel s kristjani, ki so se 'Spreobrnili iz poganstva. Ko pa so prišli tja judovski kristjani, se jih je začel izogibati in ni več jedel z njimi. Namen je imel dober. Ni pa ravnal prav, ker bi mogli kristjani iz tega sklepati, da je judovska postava zanje obvezna. Sveti Pavel je zaradi tega Petra ostro pograjal. Sveto pismo pravi, da se mu je sveti Pavel v obraz ustavil. Peter je njegovo grajo ponižno sprejel in priznal, da ima Pavel prav. S tem priznanjem je sveti Peter pokazal izredno ponižnost, ki jo je imel v svoji težki, odgovorni in sveti službi. Cerkev in evangelij se ne bojita resnice o prvenstvu svetega Petra in njegovih naslednikov. Kristus je sezidal svojo Cerkev na Petru, skali. Nezmotljivost Cerkve zahteva tudi nezmotljivo oblast. Resnico o Petrovem prvenstvu potrjujejo zgodovinska dejstva: njegovo bivanje v Rimu, to, da je bil rimski škof in njegovo mučeništvo v tem svetem mestu. Kdaj je umrl? Staro izročilo pravi, da je bil Peter v Rimu škof 25 let, da je prišel v Rim leta 42 in pretrpel mučeništvo Ista 67. Vsekakor se je moralo Petrovo mučeništvo izvršiti med leti od 64 do 68. Poleti leta 64 je požar uničil velik del rimskega mesta. Ko je mesto gorelo, je cesar Neron, kakor poroča rimski zgodovinar Tacit, prepeval v svojem zasebnem gledališču spev o razdejanju Troje in o svoji želji po slavi, da bi sezidal mesto, ki bi nosilo njegovo ime. Ko' so pa ljudje začeli govoriti, da je Rim zažgal cesar sam, je Neron obdolžil kristjane, da so ti to storili. Začel jih je strašno preganjati. V cirkusih, ječah, v Rimu in okolici so začeli teči potoki krščanske muče-niške krvi. ,,Quo vadiš?“ Legenda pripoveduje, da je Peter iz strahu pred Neronovim preganjanjem bežal iz Rima. Zunaj mesta je srečal Gospoda. Vprašaj ga je: „Kam greš. Gospod?“ „V Rim, da bom tam spet križan,“ mu je odgovoril. Peter je razumel pomen Gospodovih besed. Vrnil se je v Rim in tam dosegel palmo muče-ništva. Ko je prišel v rimsko mesto, so ga takoj zgrabili Neronovi ovadu- hi. Zaprli so ga v strašno mamer-tinsko ječo. Tu je spreobrnil in krstil oba svoja ječarja, Procesa in Martinijana, ki sta oba postala pozneje mučenca. Kmalu potem so velikega apostola obsodili na smrt na križu. Preden so ga križali, je prosil svoje mučitelje, naj ga pribijejo na križ z glavo navzdol, ker ni vreden tako viseti na njem, kakor je visel njegov Gospod in Učenik. Umrl je na križu z glavo navzdol in tako dosegel slavno mučeništvo. Spolnila se je Gospodova napoved o Petru: „Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke, in drugi te bo opasal in odvedel, kamor sam nočeš“ (Jan 21, 18). Na grobu prvaka — največji spomenik krščanstva Na vatikanskem griču v Rimu, kjer je tekla Petrova mučeniška kri, je danes njegov veličastni spomenik — največja cerkev na svetu, ki je njemu posvečena in nosi njegovo ime. Njegov grob je pod mogočnim obokom velikega stavbenika Bramanta. Ta obok je naj-krasnejši spomenik na svetu. Ob 1900-letnici slavne mučenišk0 smrti svetega Petra, velikodušnega apostola in prvega poglavarja Cerkve, pokleknimo na njegov grob pred oltarjem „izpovedi“. Spomnimo se Kristusa, Odrešenika, in s svetim Petrom, ribičem iz Betsajde, z velikim spoštovanjem recimo Gospodu: „Ti si Kristus, Sin živega Boga!“ Grvgor Mah Pot kristjana v nebeško domo-vino prične s krstom. Zato ni eud-n°. da imamo že od prvih časov krščanstva ohranjene razlage te-£a zakramenta kot npr. sv. Avguština, sv. Ambroža, sv. Janeza Zlatcusta ip. Misli o krstu nahajamo upodobljene na stenah rim-skih katakomb, v prvotnih krstil-uicah in vklesane tudi na nagrobnikih.- Krstna liturgija zavzema osrednje mesto v cerkvenem letu, v velikem tednu, v veliki noči (Martimort: Los signos de la nue-va Alianza 153). Moramo podčrtati, da krst ni samo neki začetek kristjanovega Potovanja, ampak že je potovanje in prehod.. Sedanji krstni obred rimske Cerkve to dejstvo nekam zabriše, ker je samo oblivanje z nekaj kapljicami krstne vode in si je res treba mnogo domišljati, da nam pride ob tem obredu v zavest prehod. Bolj lahko mislimo na neko umivanje, neko očiščenje duše, kar krst tudi je, ker krščen c a očisti izvirnega greha. Vendar to ni najvažnejši del krsta. Tudi v rimski liturgiji je bilo do 5. stoletja v navada popolna potopitev krščenca v krstni vodi. Ta obred bolje odgovarja globokemu pomenu zakramenta (Morti-mort: La Iglesia en oracion 558). Zakaj se pri krstu rabi voda, ko bi samo po sebi mogla isto doseči beseda sama ali primerna molitev? Že vemo, da je delitev za- kramentov vezana na tvar, ker je človek, kateremu so zakramenti namenjeni, sestavljen iz duše in telesa, ker j,'e Oerkcv, kateri jo Kristus izročil zakramente, vidna družba, občestvo živih ljudi. Končno je za ta zakrament določil rabo vode Kristus sam. Pomen vode Kaj pomeni voda pri krstu, nam razlaga Cerkev sama v svetopisemskih berilih, ki nam jih bero v noči velikonočne vigilije kot uvod v slovesni blagoslov krstne vodo. V prvem berilu nam govori o stvarjenju sveta: „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema je bila nad brezdanjim vodovjem; in duh božji je vel nad vodami“ (1 Mojz 1, 1-2). Voda se nam predstavi kot osnovni element. Iz vode se rodi življenje. In je dejansko tako, ker je božji Duh plaval nad vodami kot plava ptič nad svojim gnezdom varujoč svoj zarod v njem (Roguet: Los sacramentos signos de vida 51). Voda in Duh Tako vidimo združena dva bistvena činitelja krsta: voda in Duh ki daje življenja. Oba omenja zopet Jezus sam, ko razlaga Niko-demu potrebo krsta: „Resnično, resnično povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v nebeško kraljestvo“ (Jan 3, 5). Voda je torej pri krstu potrebna, ker je krst novo rojstvo in nas vodi v nebeško kraljestvo. V drugem berilu prejšnjega ob- reda nam Cerkev govori o vesoljnem potopu. Ljudje so grešili. Zato je Bog sklenil iztrebiti z zemlje človeka, raaen pravičnega Noeta, ki se reši s svojo družino v ladji, ki jo zgradi na božji ukaz (1 Mojz 5—8). Voda pokonča skvarjeno človeštvo obenem pa reši pravičnega Noeta in očisti zemljo, ki je tako pripravljena za novo človeštvo. In Bog ponovi svoje naročilo prvim staršem: „Plodite se in množite ter napolnite zemljo“ (1 Mojz 9, 1). Smrt in rešitev Nadaljnje berilo velikonočne vi-gilije govori o piehodu skozi Rdeče morje. Spet je voda element, ki uničuje, vsa egipčanska vojska potone v nji. Pa je istočasno reše-nik Izraelcem, ki so na ta način rešeni egiptovske sužnosti (2 Mojz 14-15). Tudi tukaj je navzoč božji Duh. Tokrat v podobi skrivnostnega oblačnega stebra, ki vodi Izraelce na tej peti do drugega prehoda čez vodo (Jordan) v obljubljeno deželo. Podoba našega krsta je tudi Jezusov krst v Jordanu. Njemu seveda ni bilo potrebno nikako očiščenje. Pač pa pomeni njegov vstop v vodo Jordana prvo dejanje njegove zmagoslavne borbe s hudobnim duhom. Njegove sadove uživamo v našem krstu. Pri njegovem krstu ga nebeški Oče proglasi za ljubljenega sina. „Odprla so se mu nebesa in je videl božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol“ (Mt 3, 16). Torej (zopet rojstvo iz vode in Duha in odprla So se vrata nebes, ki smo jih 7. grehom zapravili. Vse to je bilo S:imo podoba našega krsta, za katerega je bilo potreba še nekaj V£f- Na ta krst misli Jezus, ko °dgovarja Jakobu in Janezu: ,,Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom s katerim se jaz krstim?“ (Mk 10, 38). Jezus oči-vidno misli na svoje trpljenje, ki ie bilo Kristusov kelih bridkosti, Potopitev v vodo smrti (Roguet °- e. 63). To smrt pa je Kristus Premagal s svojim vstajenjem tretji dan. Tako razlaga krst tudi sv. Pavel: „Ali mar ne veste. da smo vsi, kateri smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, bili krščeni, v njegovo smrt. Pokopani smo bili torej z njim po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje. Kajti, če smo se z njim zrastli v podobnosti njegove smrti, se bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja“ (Rimlj 6, 1-5). Krst je torej smrt in življenje, smrt in vstajenje, kot so bile vode vesoljnega potopa in Rdečega morja uničenje starega človeka, uničenje greha in smrt, istočasno p-t stvariteljice novega človeka, bož- jepra ljudstva. Za sv. Pavla so te podobe jasne napovedi našega krsta. Prehod Prehod vsega tega je bil prehod skozi Rdeče morje veliki čudež judovske velike noči — pascue. Tudi Jezus umrje in vstane od mrtvih o velikonočnih praznikih. Zato so nekdaj katehumeni prejemali krst v noči velike noči, kar obnovljeni obred velikega tedna zopet uvaja. Krščenci so se približali v krstilnico po treh stopnicah. Te tri stopnice so predstavljale tri dneve, ki jih je prebil Jezus v grobu in v kraljestvu smrti. Ko so krščenci prebredli krstno > vodo, iso zapuščali krstilnico po drugi strani, kar je pomenjalo njihovo vstajenje od smrti greha v novo življenje milosti (Roquet o. c. 54; Marti mo rt o. c. 177). Čeprav je sodobni krstni obred drugačen, vendar tudi sedanji pomeni prehod čez morje greha. Krščenca spremeni iz sužnja greha v svobodnega in očiščenega; iz žrtve satana in smrti v božjega otroka. Krstna voda je istočasno grob in neizčrpno materinsko naročje, začetek življenja. Zakaj ni namen krsta samo odrešiti in prenoviti vsakega posameznika. Ustvarja novo človeštvo, božje ljudstvo iz edinega pravičnega Jezusa Kristusa. Vstop v Cerkev Poglejmo še drugi del, drugi namen krsta. Krst je pot naprej in obenem borba. Pri ostalih zakra- mentih delivec ostaja na istem mestu: pri oltarju, v spovednici, pri 'bolniku. Edino pri krstu je premikanje z enega kraja na drugega, kar že deloma predstavlja pomen zakramenta samega. Otroka sprejme krstitelj — ali bi ga vsaj moral — na cerkvenem pragu, ker krščenec še ne pripada Cerkvi. Šele prihaja iz zunanjega sveta z namenom, da bi ga uvedli v Cerkev. Po zunanje ga duhovnik vpelje v Cerkev s posebnim obredom, ko položi nanj štolo: „Stopi v svetišče božje, da boš imel s Kristusom delež za večno življenje.“ Vstop v božje svetišče tukaj pomeni imeti delež s Kristusom, postati ud Kristusovega Telesa, ki je Cerkev. Vse to pa kot pogoj za 'dosego večnega žtivlje-nja. Cerkev je tukaj na zemlji veža, preddverje nebeškega Jeruzalema. Vsa ta vpeljava je pa samo prva stopnja. Krščenec še ni dospel do krstnega kamna. Prej mora še izpovedati svojo vero, potem šele se bo smel približati pravemu krstu. Odpoved satanu Krščenec je vstopil v božje kraljestvo, prihaja pa iz kraljestva hudobnega duha, iz čigar oblasti se mora iztrgati. Zato se v krstnem obredu trikrat odpove hudobnemu duhu, vsem njegovim delom in vsemu njegovemu napuhu. To pomeni, vsemu posvetnemu duhu, v kolikor je ta nasproten evangeliju. Trojni odpovedi hudobnemu duhu sledi trojna priključitev Bo-Ku, ki se izrazi s trojno izpovedjo vere. Popolna odpoved satanu in Popolna priključitev Bogu pa ni ■■dvar trenutka, ampak je težka in dolga pot, polna naporov in borbe. Tem so namenjena razna zaroto-vanja v krstnem obredu. V prvot-uem obredu so bila ta zarotova-uja porazdeljena ma ves postni čas in so tako bolj prišla do izraza. Zakaj je potrebno zarotovanje tudi pri krstu otroka? Greh po krščanskem nauku ni samo neko uioralno zlo, ki ga zagreši posa-uiezna oseba, temveč je tudi zlo, ki obsega celo stvarstvo, kot pravi sv- Janez: „Ves svet tiči v zlu“ (1 Jan 5, 10). Zato raba zaroto-vanj pri blagoslovu posameznih stvari. Toliko bolj pri krstu otroka, ki se je od rojstva nahajal v oblasti hudobnega duha (Roguet o- c. 58). V V znamenju križa . Pri zarotovanjih se rabi pogosto znamenje križa. Kristus je s križem premagal greh in smrt ter hudobnega duha. Križ je torej zna-lr'e vera na prvem mestu, ker je po ^auku tridentinskega koncila za-cetek, temelj in korenina našega opravičenja. Je začetek, ker po njej pridemo z Bogom v prvi stik, v kolikor je oo začetek nadnarvnega življenja. Je temelj, ker vse druge krščan-ske kreposti, tudi ljubezen, predpostavljajo vero in na njej stoje kakor stavba na svojem temelju. Brez vere ni mogoče ne upati ne krščansko ljubiti, brez nje je nemogoče krščansko življenje, nemogoča pripadnost božjemu ljudstvu. In je korenina, ker iz vere, posivljene po ljubezni, rastejo vse krščanske kreposti, cvetijo in sad rodijo. Ta korenina vere je tako vztrajna v svoji življenjski moči, da more obstati tudi v duši, ki je zaradi smrtnega greha nadnaravno mrtva. Sredi viharnega življenja in tudi ob tragičnem brodolomu nam jo Bog pušča kot zadnje sredstvo rešitve. Ako v enih trajno pojema in končno popolnoma zamre, se to zgodi le po ponovnih zlorabah in po prostovoljnem grešnem odpadu. Vera je torej prva božja krepost, ki nam jo Bog vlije pri svetem krstu. Po njej razsvetljen naš razum pritrdi resnicam, ki jih je Bog razodel in nam jih po sveti Cerkvi zapoveduje verovati. Razlog in nagib te verne pritrditve je Beg sam, ki je neskončno resničen in ne more ne goljufati ne goljufan biti. Ker je ta božja Križ stoji sredi časov in Ijodstev — znamenje sv. križa je znamenje moje vere v Očeta in Sina in Svetega Duha. •avtoriteta najvišja in ne dopušča nobenega dvoma, je zato tudi priti jen je vernega človeka razodetim resnicam popolnoma trdno in gotovo, čeprav teh resnic človek ne more v polnosti razumeti. Vse verske resnice presegajo v mnogočem naše spoznavalne zmožnosti ; verske skrivnosti kot so sveta Trojica, učlovečenje in odrešenje, Sveto Rešnje Telo in druge pa so našemu razumu sploh neumiti ve. presegajo vsako naše spoznanje in jih moremo in tudi moramo sprejeti le zaradi božjega pričevanja. Naš razum se razodeti resnici ukloni po ukazu naše volje, ki jo k temu nagne božja milost. Tako je vera, ki nas poveže z nadnaravnim svetom, v svojem najglobljem bistvu božja milost in kot taka božji dar, kakor uči sveti Pavel v pismu do Efežanov: „Z milostjo ste namreč rešeni po veri; in to ne iz sebe, božji 'dar je; ne iz del, da bi 'se kdo ne hvalil“ (2. 8-9). Ta božji dar prave vere je tako velik, da bi se morali Bogu zanj stalno zahvaljevati. V svoji ljubeči skrbi tza nas nam po veri odgovaraja na temeljna vprašanja življenja: Kdo in kaj smo? OclkvH prihajamo? Kam dramo? Kaj je življenje, kaj njegov cilj? Le po veri vemo v svoje pomnjenje in tolažbo, da prihajamo od Boga, da smo njegovi otroci, da gremo k njemu, ki je na.š Oče. Ob koncu našega romanja po zemlji nas bo ljubeče sprejel, ako smo vztrajali v veri in v dobrih delih. In že zdaj na naši zemeljski poti nas spremlja, nas vabi, nas vzdržuje, nas razsvetljuje po Kristusu, po njegovi Cerkvi. Zopet je sveti Pavel, ki to tako lepo pove: „Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi svoj? velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, oživil s Kristusom — po milosti ste rešeni“ (Ef 2, 4-5). Vera — luč in življenje naroda Sveti Avguštin, ki ga navaja svet oče v svoji poslanici, pravi: Kjer ni Boga, tam manjka zadnji in najviši vzrok stvari, manjka prava luč misli, manjka neovrgljiva moralna norma, ki jo potrebuje človeški rod.“ Vse to imejmo v mislih v tem letu vere in vprašajmo se, kako so pač živeli naši predniki pred sprejetjem krščanske vere? Gotovo nič drugače kot oni pogani v Efezu, ki jim Sveti Pavel po spreobrnjenju govori: „Bili ste mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov, v katerih ste nekdaj živeli po šegi tega sveta, po volji poglavarja zlih duhov, v mesenih strasteh, v poželenju mesa in mišljenja, po naravi otroci jeze božje“ (Ef 2, 2-3). V Kosovi zgodovini Slovencev beremo, da je bil slovenski rod divji, nasilen in krut. Ko je izza Krpatov prodiral v naše kraje, so kristjani s svojimi škofi in du-hovnki pred njimi bežali v Italijo. Kako bridko in še v "težji obb-ki ise je to ponovilo z nami p° Zadnji vojni. Bratje smo bežali pred rodnimi brati, ki so zavrgli ^°Ra in božji red in znova padli v l)0Kansko krutost in nasilje... t’o sprejetju krščanske vere, ki ji sveta apostola Peter in Pa-Ve'l prva učitelja in stebra in je v Kirnu, kjer sta jo z mučeniško K,fli'tjo potrdila, dobila svoj prven-sf-veni sedež, se naš narod pred 1200 leti včleni v Kristusovo Cer-in po njej v družino krščan-•skih narodov ter si s tem zagoto-'' "a tako izpostavljenem ozemlju, *:ot je ravno naše, svoj obstanek. Začetek krščanstva v našem na-!'°du sj ne moremo razlagati dru-Kače, kot znamenje posebne božje Naklonjenosti in Marijine ljubezni. Zato je škof Modest prav božji kateri posvetil cerkev pri Gospej Kveti. Sveta Gospa, ljubljena Ma-in Kraljica Slovencev je od te-'iaj naprej postala Devica in božja ^ati Marija. Iz krščanske vere živi naš na-l0d že 1200 let in se je z njo tako zrastel, da se ni dal od nje več ndtrgati v vseh težkih in nevarnih, 'esto prav obupnih dobah svoje :7-«rodovine. Imamo družinski križ? 'le na častnem mestu? Z znamenjem Ikriža sprejmemo novokrščenca v hišo. S križem v rokah bomo odrli izpod domače strehe — za vedno. Poglejmo pogosto na ta naš dragi družinski križ. V sreči — v ne-srečij ob rojstvu — ob smrti: Poživimo vero v Očeta, Sina, Svetega Duha. Odpovedale so včasih posamezne skupine, ki jih je zmamila tuja učenost, narod pa je ostal v celoti zvest in je svojo vero branil proti nevernikom in proti krivovercem, tudi za ceno krvi, ki je vedno najvišje versko pričevanje. Krščanska vera prešinja vso našo narodno zgodovino, našo kulturo, naše življenje vsa ta dolga stoletja. V tem našem času preživlja in prebija naš narod v domovini, vklenjen v verige po nasilnem brezbožnem režimu, eno svojih najtežjih zgodovinskih preizkušenj, ki jo je Bog dopustil v naše prečiščenje. Trdno upamo, da jo bo z božjo in Marijino pomočjo zmagovito prestal. V tem upanju nas potrjuje spomin na našo borbo med volno in revolucijo, borbo za vero, dom in rod. Porok za to upanje so nam tisoči naših pričevavcev in mučencev, ki so v silnem trpljenju za vero in dom prelili svojo kri. Porok ®a to končno zmago nad brezbožnim in brezsrčnim komunizmom nam je tudi narod doma, ki v svoji zdravi celoti v krščanskem verovanju in življenju noče popustiti. Z velikim veseljem in zadoščenjem nas navdajajo poročila od doma, da versko življenje vztraja in se krepi in obnavlja, tudi med mladino, najbolj izpostavljeno komunistični prevzgoji, ki pa razočarana nad krivimi učitelji in voditelji spet išče svojo oporo, svoje veselje in svojo moč v Cerkvi, v Kristusu, v Bogu. Naj usmilje- ni Bog blagoslavlja to versko narodno obnovo, ki se vrši v trpljenju in v mnogih bridkbstih, ki pa bo prav zato tem trajnejša tako v pastirjih kot v vernem ljudstvu. Saj je tako, da, kar raste v viharjih, požene globoke korenine. Slovenski izseljenci v svobodnem svetu živimo svoje krščansko življenje brez strahu in brez ovir. Javno izpovedujemo svojo vero, se zbiramo k službi božji, k verskim sestankom in pobožnostim in k slovesnim verskim manifestacijam. Naša beseda se tiska v popolni svobodi v številnih verskih in kulturnih listih in revijah. Vsi se zavedamo, da je ta svoboda velika dobrota in eanjo hvalimo Boga, ker nam prav ta lajša bivanje v tujini. Vendar naša vera tudi v tej polni svobodi ni brez nevarnosti. Te ne prihajajo od strani oblasti, ampak iz samega okolja, v katerem živimo, iz duha družbe, v kateri se gibljemo. Ta duh pa je v mnogo-čem zelo posveten, materialističen, mrzel in brezbrižen za Boga, za vero, za nadnaravne vrednote. Ako se proti temu strupenemu ozračju stalno ne borimo in se v bratski skupnosti ne vzdržujemo v svojem slovenskem in krščanskem prepričanju, se nam kaj lahko zgodi, da bomo izgubili oboje. Zelo težko vzdrži v tem okolju tisti, ki se loči cd skupnosti in se umakne v osamljenost. Sveto pismo ne kliče zastonj: „Gorje tistemu, ki je sam; če pade, ni drugega, da bi ga vzdignil“ (Prid 4, 10;. Seveda pa moramo za veliki dar vere tudi moliti in vero stalno obnavljati s stanovitnim krščanskim življenjem, ker nam je ne ogrožajo le nevarnosti okolja, ampak tudi sam hudobni duh. Ta si pač ničesar bolj ne želi, kot da bi nas odtrgal od vere in Cerkve, ker ve, da bi si s tem zagotovil naše duše. Zato je ob tem razmišljanju zelo na mestu opomin sv. Petra, ki ga duhovniki vsak večer ponavljamo v sklepu duhovnih dnevnic, ki pa je od začetka namenjen vsem kristjanom in se glasi: „Bratje, trezni bodite in čujte, zakaj vaš nasprotnik, hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavljajte se mu trdni v veri“ (I Petr 5, 8-9). Imamo pa Slovenci v sodobnem svetu še svoje posebno poslanstvo z ozirom na domovino. S svojo slovensko in krščansko zvestobo moramo biti narodu, ki živi in trpi doma, predmet tolažbe, moči in zaupanja. Naj vedo bratje in sestre doma, da smo z njimi duhovno združeni, da zanje molimo, da govorimo in pišemo zn to, da spet zasije nad ljubljeno slovensko zemljo veseli in svetli dan svobode, ko bomo spet vsi Slovenci, doma in v svetu, združeni po našem 1200 let starem izročilu, kakor ga je sveti Pavel zapisal v pismu do Efežanov: „En Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh“ (4, 6). Alojzij Košmtrl) P. Ismael Quiles D.J., rektor univerze Salvador Kot je omenjeno, je p. I. Qui-les zelo želel obiskati ruski mu-z^j in zgodovinski muzej vere in kfezboštva v Leningadu. Prvi popoldan ko je bil prost, je izrabil Ka obisk teh muzejev. Spremljal je uradno določeni prevajalec. ^ • Obisk ruskega muzeja v Najprej se je napotil v ruski rnuzej. Imel je tako priliko občudovati kot pripoveduje, izredno *ope ikone XII. in XIV. stoletja. Kep e so tudi zbirke poznejše ru-s’fe umetnosti kakor tudi novejše dobe komunističnega režima. Tn muzej je izredne važnosti za Poznanja zgodovine ruske umetnosti. Zadnje dvorane so namenjene razvoju komunistične revolucije v Kusiii. Prikazan je celoten proces razvoja komunizma s pomočjo Umetniških zbirk. ŽIVLJENJE IN VZGOJA ZA ŽELEZNO ZAVESO (VI.) 2 • V zgodovinskem muzeju vere in brezboštva Obisk muzejev ni bil na uradnem programu, a so predvidevali, da jih bo pater želel videti. V prvem primeru je šlo vse gladko, za obisk tega muzeja pa niso bili preveč navdušeni in so mu dali vedeti, da mu ne bo preveč prijeten, ker krščanstvo ni prikazano preveč simpatično. Tega se je pater sam zavedal, a je vztrajal, ker ga je muzej zanimal iz znanstvenega vidika. Zato je svoje spremljevalce kar silil, da obiska ne bi zamudili ali celo pozabili. Zelo neredi so pristali in dopovedovali, da ne bo videl nič bolj zanimivega kot je že videl v ruskem muzeju, ter končno je tudi bolj koristen obisV samo enega muzeja kot pa dveh. Ko so prišli do muzeja so bila vrata zaprta. Uradnica jim je re- kla, da ta dan obiski niso dovoljeni, ker je namenjen čiščenju in počitku. Prevajalec se je potrudil, da je vodstvu muzeja dopovedal, da je pater izredni obiskovalec in gost vlade. Dali so se prepričati in obisk dovolili. Prižgali so vse luči, da je' bila razsvetljava res razkošna in povedali, da ima na razpolago ves čas, ki ga potrebuje za ogled muzeja kljub temu, da se delovni urniki uslužbencev že bližajo koncu. Muzej se nahaja v veliki pravoslavni katedrali Sv. Kassana. Je to zelo lepa cerkev zgrajena v obliki križa in obložena ® mar-moi-jem. Material in zbirke so razstavljene kronološko, to je od početka vse do današnjih dni. Razlaga, ki je dana različnim predmetom in ki opisuje razvoj vere, je zelo poniževalna, ker zanika vrednost vere in hoče prikazati, da je brezbo-štvo edina rešitev in realna posledica. Začne s prazgodovinsko dobo ih primitivnimi verstvi. Hoče se prikazati bistvene elemente zgodovine vere. Po prikazu verstev iz vzhoda se govori o Grčiji in rimski dobi. Posebej so poudarjeni in prikazani dogodki in obdobja, ki napravijo vero sovražno, kot na primer povezavo suženjstva s starim rimskim imperijem in krščanstvom. Prav nič pa človek ne najde, kar bi moglo govoriti v prid vere, ali da se je s pomočjo vere storilo kaj dobro za družbo in človeštvo. Pater se je posebej ustavil in študiral material, ki prikazuje krščanstvo. Zbrali' so ves material ki so ga mogli, da bi prikazali krščanstvo ne samo kot zmoto, ampak tudi kot škodljivo za človeka, družbo in znanost. Se hoče dokazati, da je krščanstvo nasprotno kulturi in znanosti, češ, saj so cerkveni očetje učili, če se manj zanimaš za znanost, bliže si Bogu. Molči se pa o vsem. kar je krščanstvo storilo za kulturni in znanstveni napredek človeštva. Slike prikazujejo, kako so kristjani ubijali pogane, kako so sežigali knjige in uničevali kulturo. Posebej prikazujejo Sveto Trojico in hočejo z različnimi nagrmadenimi dokazi prikazati, da je ta krščanska dogma logična posledica razvoja različnih indijskih in japonskih verstev. Že od vsega začetka so kristjani samo služabniki. Zanika se jim lastno osebnost in njihovo nevednost izrablja kler. Tudi Kristus ni avtentičen. Primerja se ga z različnimi ustanovitelji verstev stare dobe in hočejo dokazati, da je v njihovih legendah veliko podobnega gotovim obdobjem Kristusovega življenja. Dobesedno trdijo: „Kot zgodovinska osebnost Kristus ni nikoli obstojal. Vse skupaj je evangeljska pripovedka, kot to dokazujejo raziskovanja znanstvenikov in Kristusova osebnost je plod domišljije“ in podobno. Posebej podrobno je prikazana in študirana Nova zaveza. Skuša se ji zanikati vsako zgodovinsko yaznost, posebej pa se še poudat-•la. da zanika človeško dostojanstvo, je nasprotna znanosti in pol- II a protislovij. Tako med drugim navajajo, da Nova zaveza zanika enakopravnost ženske. Glede tega Se navaja ve£ citatov iz pisem apostola Pavla. Prav tako upravi-cuJe suženjstvo, kar je največji škandal za filozofijo, ki nas uči enakopravnost vseh ljudi. Evangelije se razlaga tako kot hi bili naklonjeni samo bogati-nom in gospodi. Trdijo, da evan-k'eliji učijo krivice. Neodpustljivo ■in tudi, ker krščanstvo uči, di Moramo ljubiti svoje sovražnike. Ker je ob vsakem evangelistu upodobljena žival, trdijo, da krščanstvo časti živali, kar je pre-V2älo cd starih Egipčanov. Na široko so obravnavana tudi Protislovja v evangelijih, našteli so ilh kar 150.000, pri tem pa po-2abili, da evangeliji nimajo vsi skupaj več kot 150.000 besed. Pater Sje svoje spremljevalce npozoril na vse netočnosti in po-'Pankljivosti razlag in izrazil začudenje, da more Sovjetska aka-^emija znanosti in umetnosti kaj akega proglasiti za znanost. To lahko kaže otrokom in nevedne-z<'ui, ki niso sposobni kritične Presoje. Spremljevalec ga je po-. ušal z mežikavno odprtimi očmi III nazadnje pripomnil, da res ne vp zakaj so muzej tako organi-sn-ali. Nadalje se še vidijo v muzeju e umenti grške mitologije in temu P odi islam. Prikažejo glavne zna-e,luosti te veroizpovedi, kot višek pa predstavlja slika skupino muslimanov, ki izjavljajo, da so pretrgali z vero. V središču muzeja na najlbolj vidnem mestu stoji izpostavljen v ironijo vsemu Leninov dekret, katerega prvi člen pravi, da se državljani lahko poučijo o veri samo v posebnih prostorih. * Posebno poniževalno je prikazana tudi pravoslavna vera. Ena izmed slik prikazuje pravoslavno duhovščinlo v službi Hitlerja in Gestapa. Tu je tudi dokaz, da je Cerkev v službi diktatorjev. Prikazane so tudi borbe med različnimi verami in še posebej beba med krščanstvom in socializmom. Slika prikazuje kako so socialistične sile premagale skupino kristjanov. Premoč socializma pride povsod do izraza, socializem je nepremagljiv. Sledi na naslednji strani V letu vere: • ni res, kar uči muzej brezboštva v Leningradu • odkod strah pred resnico od strani ruske Akademije znanosti in umetnosti? • verujem v resničnost sv. pisma • to potrjujejo tudi poganski zgodovinarji • v letu vere se spominjamo mu-čeniške smrti sv. Petra in Pavla 1—■ v potrdilo Kristusove vere! Cerkev je bila vedno proti revoluciji in pravicam delavstva. Vedno pa je netila in podpihovala vojne med narodi. Je proti miru in mirnemu sožitju med narodi. Komunizem pa dela za mir in znanstveni napredek človeštva. Po vsem tem, ko so vero prikazali kot nekaj nazadnjaškega in nasprotnika človeštva, je ena dvorana namenjena samo brezbo-štvu, njegovemu napredku in zmago nad vero. Povzdigujejo se uspehi komunističnega brezboštva, višek vsega so pa poleti v vsemirje in sputniki, ki so presenetili človeštvo. Na koncu sta ostali še dve dvorani a jih pater ni mogel več obiskati, to je dvorana inkvizicije in papeštva. Ni bilo več časa na razpolago. Vse kar se vidi v muzeju napravi na človeka žalosten vtis. Pater pravi „da vse sloni na zmotnem prikazovanju in razlagi. Na posameznih izoliranih dogodkih, ki so iztrgani iz realnosti, časa in okolja v katerem so se dogajali se hoče vero prikazati kot nekako karikaturo brez zgodovinske realnosti. Prikazujejo se samo morebitne negativne strani in človeške slabosti, pozablja in zanika, pa se neskončno veliko delo in doprinos vere h kulturnemu napredku človeštva, predvsem vse to, kar je kr-šonnsvo storilo za dobro človeštva. Je vse prikazano tako, kot če bi jaz, na primer, slikal komunizem samo z njegovimi koncentracijskimi taborišči in mu zanikal goto- ve poztivne strani... Sramotno je, da ta muzej nosi napis, da je pod vodstvom Sovjetske Akademije znanosti in umetnosti, ker n? predstavlja nobene znanosti.“ 3. V pa'ači pionirjev ♦ Med vzgojnimi ustanovami komunističnih dežel so na prvem mestu palače pionirjev. Povsod, v Pragi, Varšavi, Moskvi in Leningradu so zelo razkošno opremljene in nudijo otrokom vse ugodnosti. Vendar jih ni dovolj in se nahajajo samo v večjih središčih. Član pionirske organizacije je lahko vsak otrok, ki se izkaže v pridnosti, učenju in pokaže posebno voljo in delo za komunistično ideologijo. Tlako je ta organizacija resnično priprava iir začetek vzgoje za komunizem. Otrok, ki se dobro izkaže v pionirski organizaciji lahko postane pozneje član organizacije Komunistične mladine in ko doraste tudi član stranke. Imajo posebne specializirane u-čitelie in profesorje. Na razpolago imajo vse, kar potrebujejo pri učenju in športnem udejstvovanju. Izgleda, da v teh domovih ne poznajo štedenja in mladina v njih uživa posebne privilegije. Glavno vzgojno vodilo je kolektivizem in leninistična-komuni-lična ideja. Temu cilju se posveča vsa pozornost in v delo vložijo vse zmožnosti in sposobnosti, ki jih premorejo. Priredil A. Horvat blagoslovitev SLOVENSKE HIŠE V ARGENTINI Nedelja 7. maja 1967 bo v zgodovini Slovencev v Argentini zapisana z zlatimi črkami. Tega dne je bila namreč blagoslovljena Slovenska hiša v Buenos Airesu. Kratka zgodovina Akcijo za Slovensko hišo so v VGliki noči leta 1954 pričeli slovenji dušni pastirji v Argentini pod vodstvom msgr. Antona Oreharja. Na praznik sv. Cirila in Metoda 1954 je msgr. Orehar že podpisa! uipno pogodbo za Ramon Falcon “1158 v Buenos Airesu. Prostor meri *'•120 m2. V avgustu 1956 so se pre-seliie sem vse osrednje pisarne, u-slanove in organizacije. Novembra 'stega leta je ljubljanski škof dr. Cregorij Rožman blagoslovil zača-Stl° kapelo in vse prostore. Z grad-nio smo pričeli 1962. V petih letih •i0 na Ramon Falconu zrastla dvo-laria in tri nadstropna stavba, ki nie''i 1.431 in2. Gradnja je stala 15.600.359 argen-* niških pesov. Akcijo za Slovensko '''so je podprlo 1689 dobrotnikov. v Slovenski hiši so: kapela; pi-•sarnc: Dušnopastirska, Zedinjene Slovenije — našega osrednjega dna-•^tva, Svobodne Slovenije in Kulturne akcije; šola: osnovna, srednješolski tečaj, Slovenski oddelek Ukra- jinske kat. univerze; in osrednje organizacije: Katoliška akcija, Slovensko kat- akad. starešinstvo. Slovensko kat. akad. društvo, Slovenska dekliška organizacija, Slovenska fantovska zveza, Slovensko gleldlališče. Družabna pravda in reviji Vestnik in Tabor; dvorana, ki meri 587 m2_ Potek blagoslovitve Program blagoslovitve je zamislil pisatelj g. Zorko Simčič. Režijo je prevzel g. Stanko Jerebič. Scena in okrasitev pa bila v rokah slikarja Ivana Bukovca in Staneta Snoja-Potek blagoslovitve je kronist takole ipopisal (Sv. Slov., 11. V. 1967): Iz Slovenske hiše so zadoneli akordi argentinske narodne himne, zn njo pa slovenske Naprej zastava slave. Nato sta stopila k slovensko-argentinskemu traku, ki je zapiral vhod v Slovensko hišo, g. Božo Fink v zastopstvu predstavnikov vseh domov ter podravnatelj zunanjega ministrstva g. Raul Oscar de Seta. G-Seta je prijel za slovenski in g-Božo Fink za argentinski trak ter sta odvezala pentljo, v katero sta bila povezana. Vhod v Slovensko hišo je bil prost. V tem trenutku je prišel iz Slovenske hiše gostom naproti g. msgr. Anton Orehar, jih toplo sprejel in pozdravil kot gospo- 35S dar-Rostitelj ter jih povedel pred pročelje nove Slovenske hiše. Predstavnik argentinskih oblasti, botri in ostali rojaki so nato zavzeli mesta na dvorišču pred vhodom v novo stavbo Slovenske hiše in pred spomenikom slovenskim žrtvam. Poleg podravnatelja De Seta set stali kot botri naslednji predsedniki slovenskih domov: Berazategui g. Jože Vidmai^ Slovenska vas g. Jože Čampa, Naš dom San Justo g- Peter Čarman, Slomškov dom Ramos Mejia g-Herman Zupan ml. Slovenska pristava v Castelarju g- France Perni-šek, Slovenski dom San Martin g-Janez Dimnik, Slovenski dom Cara-pachay g. Ivan Žnidar, Slovenski dom Miramar g. Lojze Trpinj Planinski stan Bariloche g- Dorijan Heller, Slovenski l:!om v Mendozi je zastopal slovenski dušni pastir med ta-mošnjimi Slovenci g. Jože Horn, ki je bil med duhovščino. V sredini med predsedniki slovenskih domov je bil g. Božo Fink, predsednik Zedinjene Slovenije. V V tem trenutku so se približali spomeniku slovenskih žrtev predsedniki slovenskih mladinskih organizacij gdč- Helena Pleško, predsednik 'Slovenskega kat- akademskega društva g. Jernej Dobovšek, ter predsednik Slovenske fantovske zveze g. Ciril Jan z baklo. Prižgali so jo na večnem ognju pred katedralo v Buenos Airesu, kjer je pokopan argentinski osvoboditelj general Jose de San Martin. S tem ognjem so prižgali plamena na obeh straneh spomenika. Vsi navzoči so nato spomin žrtev II. svetovne vojne in komuni- stične revolucije počastili z enominutnim molkom. šolski nadzornik g. Aleksander Majhen je nato g. Božu Finku kot predstavniku botrov izročil simbolični ključ Slovenske hiše. člani odbora Slovenske hiše so pa argentinska gosta ter botre hiše lepo pogostili s soljo in kruhom ter vinom, kar je bilo vse za blagoslovitev Slovenske hiše prineseno iz Slovenije. C. (direktor msgr. Anton Orehar je zatem blagoslovil najprej pročelje Slovenske hiše, nato pa še križe, ki bodo viseli po posameznih prostorih v Slovenski hiši. Zatem je blagoslovil tudi vse njene notranje prostore. Sledila je slovesna koncelebrirana sv. maša, ki so jo poleg direktorja msgra. Oreharja opravili še naslednji slovenski duhovniki gg. župniki Gregor Mali. Tone Škulj in Matija Lamovšek, rektor škofovega zavoda /v Adrogueju g. dr. Franc Gnidovec, g. Janez Petek CM, g. Franc Barle 'SDB, Rev. Jože Horn in g. Jurij Rode. Streglo je 23 ministrantov iz raznih slovenskih naselij. G. direktor msgr. Anton Orehar je imel po evangeliju cerkveni nagovor, v katerem je razvijal misli o trpljenju, žrtvah in veselju v zvezi z graditvijo Slovenske hiše. Med drugim je dejal: Na nelJieljo, ko so se nad večino od nas uresničile besede današnjega evangelija: „Iz shodnic vas bodo iz-občevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu“ — blagoslavljamo Slovensko hišo v Argentini. Priča je našega trpljenja in žrtev, Pa tudi spomenik zaupanja. Koliko žrtev je v tej hiši, ne le snovnih ampak tudi duhovnih: prispevek na iprispevek se je nalagal; •Pnožila ljubezen, vstopala trpkost; brusile so se misli in načrti, zgrajena je dejansko z našo srčno krvjo, ki je kropila tujo zemljo. Gledala je delo in umiranje naših najboljših rojakov; videla je žrtev ljubezni našega največjega begunca, rajnega škofa Gregorija, ki nam je začetek dela blagoslovil; utilj.il vero, poglobil upanje in množil ljubezen. Danes imamo na zaupanju zgrajeno naše veselje, poplačano delo :ri skrb doslej da na trdnem stojimo; s ponosom moremo pokazati na pre-stano trpljenje in darovane žrtve; vsemu svetu povemo: imamo zaupanje v svoje življenje. Imamo svetišče za svojo vero, temelj večne sreče, imamo streho za svojo narodno kulturo, ki je temelj časne sreče. Združili smo svoje sile in danes ta vez praznuje svoj praznik. Botrujejo blagoslovu predsedniki krajevnih domova zastopniki vseh krajev, kjer Slovenci širom Argentine živijo. Popoldne bodo nastopili zastopniki vseh stanov in slojev, pripadniki vseh let; najstarejši bodo izročili ■ključe najmlajšim, naj v teh prostorih naše življenje nadaljujejo, da sebe ohranijo in domovino obnove. Nad vsem plava blagoslov Boga, ki naj nas razsvetljuje in vodi; ob nas je ščit Marije Pomagaj, ki naj nas varuje. Pri sv. maši je pel Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Savellija. Po sv. daritvi je bil za zastopnika argentinskih oblasti in botre v drugem nadsrotpju prigrizek z vinom, g. direktor msgr. Anton Orehar je pa imel nato na slavnostnem kosilu v dvorani okoli sebe okoli 120 gostov. To so bili člani odbora Slovenske hiše, botri pri blagoslovitvi osrednjega slovenskega doma predstavniki slovenskih izseljenskih društev, organizacij, ustanov ter tisti, ki so pomagali pri ipoistavitvi Slovenske hiše; Kosilo je potekalo v prijetnem domačinskem vzdušju. SLAVNOSTNA AKADEMIJA V. SLOVENSKI HIŠI Akademija se je začela z argentinsko in slovensko himno, ki so ju poleg članov združenih pevskih zborov peli vsi številni rojaki Nato je stopil na oder živahno pozdravljen graditelj Slovenske hiše g. direktor msgr. Anton Orehar ter .'.e na vse naslovil sledeče pozdravne besede- „Botri, zastopniki ustanov in organizacij ter listov in končno vsi navzoči saj spadamo v isto slovensko družino, pozdravljeni! Pozdrav in zahvala je moja beseda! Pozdrav najprej Bogu, ki nas ,ie navdihnil, krepil in spremljal! Pozdrav Mariji, ki je na tihem i* naše kapele vodila delo! Pozdrav botrom, ki ste prevzeli varstvo; arhitektu g- Marijanu E’.-letzu, ki je zasnoval načrt in vodil izvedbo; graditeljem, ki so načrte izvedli. Pozdrav in zahvala darovalcem, ki ste bili darežljivi; zbiralcem, ki ste bili požrtvovalni. Članom odbora, ki ste bili vsa leta vztrajni. Pozdrav in zahvala, ki jo pošljemo evropski Caritasj ki nam je s svojo pomočjo občutno omogočila dokončanje načrtov: prav tako tudi slovenskima duhovnikoma, ki sta to posredovala. Zahvala vsem sodelujočim na današnjem dnevu, tistim, ki jih vidimo v dvorani ali na balkonu_ in njim, ki v skritosti delajo za naš prijeten dan. Zgradili smo b skupno pomočio dom svobodne krščanske in slovenske kulture. Hočemo ostati v veri svojih očetov in mater, tudi zaradi nje smo bežali; obnoviti jo hočemo po nauku Cerkve in 2. vatikanskega koncila-— To vero hočemo ohraniti sebi, ki zunaj živimo, in pomagati bratom, ki so po svetu in v domovini- Ohraniti hočemo svobodno slovensko kulturo, daleč od materializma, ki ga uči in vsiljuje komunizem; hočemo ohraniti svobodo poštene misli 'Weil seboj. Bog in slovensiki narod v naših srcih in v naših delih! Obema hočemo biti zveste priče, če treba tudi s trpljenjem in smrtjo.“ Združeni zbori so pod vodstvom Pevovodje g. Štefana Drenška zapeli naslednjo Pesem Slovenski hiši: Slovenska hiša, ti središče vseh slovenskih domov, šola našai naše ognjišče, gledališče in svetišče, fara in domači krov — Bog naj da ti blagoslov! Blagoslov naj Bog ti da: tu je Slovenija doma! Besedilo je napisal g. dr. Tine Bobeljak, uglasbil pa g. profesor A,ojzij Geržinie. hia oder, na katerem sta napovedovala v pesniško izbranih besedah Popoldanski spored in ga povezovala ^ 'ePo celoto gdč. Marjana Ilomov-in g. Ježe Žakelj, je stopil taj-n‘k NO za Slovenijo g. Miloš Stare |er je v svojem govoru lepo povezal dagoslovitev Slovenske hiše in njen Pomen z Majniško deklaracijo :n Pjenirn pomenom za slovenski narod. Začel je: »Blagoslovitev te mogočne stavbe je naša Slovenska hiša, naš osrednji dom je ena najbolj primer-P‘k priložnosti, da se spomnimo tudi petdesetletnice Majniške deklaracije. 'Če vrednotimo Majniško Idteklara-cijo in blagoslovitev tega osrednjega Slovenskega doma, najdemo, da v osnovi zasledujeta isti cilj> četudi je na prvi pogled primerjava manj vidna. V imenu Zedinjene Slovenije je izrekel pozdravne besede njen predsednik g. Božo Fink. Dejal je: „Sredi tega velikega mesta je zrastla hiša, ki je sad izreidnih, vztrajnih naporov in žrtev. Tu stoji od zdaj in za dolgo dobo v čast slovenskemu imenu, v službo idejam vere, narodnosti in človečanstva,. središče v borbi za polno svobod ) in v spomin na tiste, ki so zanjo dali življenje ali bili poklicani s poti hrepenenja po njej. Ta hiša ničesar ne zatemnjuje, ampak vse poveličuje. Nikomur ni v breme vsem je namenjena v prid. Zato ima danes vsa naša živa skupnost dovolj vzroka, da čuti srečo in ponos...“ Sledili so pozdravi ter voščila slovenskih dlomov v Argentini. Izrekli so jih g. Dorian Holler za Planinski stan v Barilochah, g. .lože Vidmar za Slovenski dom v Berazateguiju, g. Ivan Žnidar za Slovenski dom v Ca-rapachayu, g. Franc Pernišek za Slovensko Pristavo v Castelarju, Rev. Jože Horn za Slovenski dom v Mendozi, g. Lojze Trpin za Slovenski dom v Miramaru, g- Herman Zupan ml. za Slomškov dom v Ramos Mejil, g. Peter Čarman za Naš dom v San Justu, g. Ivan Dimnik za Slovenski dom v San Martinu in g. Jože Čampa za Slovenski drm v Slovenski vasi. Svojo hvaležnost za postavitev Slovenske hiše so izpovedali odbrani otroci iz vseh slovenskih šolskih tečajev na področju Velikega Buenos Airesa, ki so pod vodstvom učiteljice glil*. Anice Šemrov nastopili s prizorom, v katerem je gdč. učiteljica razlagala slovenskim otrokom Velikonjevo črtico Amerikanci. Lep je bil tudi prizor, ki so ga postavili na oder gojenci škofovega zavoda v Adrogueju. V imenu slovenske srednjefialske mladine, ki ima pouk v srednješolskem tečaju Ravnatelja Marka Bajuka na Ramon Falconu, sta izrekla zahvalo za postavitev Slov. hiše gld;č, Terezka Osojnik in g- Andrej Mele. G. dr. Tine Debeljak je govoril pozdravne in zahvalne beselde kot profesor na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze sv. Klementa, g. Ruda .Turčec v imenu Slovenske kulturne akcije, nakar je pevski zbor Gallus zapel pesmi: Gallusovo Haec dies in V gorenjsko oziram se skalnato stran. Lepe in tehtne misli je razvijal v svoji voščilni besedi g. prof- Alojzij Geržinič v imenu Slovenske katoliške akcije, za njim pa v imenu Slovenskega kato-1‘škega akademskega starešinstva g ravnatelj Ivan Prijatelj. Zastopniki Slovenskega katoliškega akademskega društva, Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze so nastopili na akademiji ob blagoslovitvi Slovenske hiše s prizorom. G. Vule Rupnik je na akademiji govoril v imenu slovenskega državnega gibanja. Za njim je pevski zbor Gallus zapel kot uvod v prizor, ki ga je pripravila Slovenska misijcnsk!1 zveza, Tomčevo Kristusovo oporoko „Dana mi je vsa oblast“. Spremne besede je govoril g. Marijan Loboda-Odlomek iz Prešernovega Krsta pri Savici pa recitiral g- Maks 'Nose. Ob Baragovem doprsnem kipu je stalo slovensko Idekle v narodni noši, sedel pa Indijanec. Končno so izrekli še voščila in čestitke: za Družabno pravdo g. Lojze Erjavec, za protikomunistične borce Tabor g. Ivan Korošec, za Društvo slovenskih protikomunističnih borcev g. Miha Benedičič, za Gospodarsko zadrugo — Slovensko posojilnico in hranilnico v Ramos Mejii g- Ivan Ašič in za Slovensko planinsko društvo tajnik g- Dorian Heller, ki je sporočil voščila in pozdrave tudi predsednika SPD g. Roberta Petri-čka, ki zaradi bolezni ni mogel priti na blagoslovitev Slovenske hiše. Sledil je zaključni prizor, ko sta najstarcjsla slovenska emigranta 'f Argentini 87-letni šmajdov ode ter 8.'l-lctni štefetov oče izročila Janovemu Andreju in Mavričevima sestricama kot predstavnikom najmlajšega s'ovenskega izseljenskega rodu simbolične ključe 'Slovenske hiše z naročilom, naj jih hrani in izroča poznejšim rodovom. Med posameznimi točkami popoldanske akademije so bila prebran» tudi pismena in brzojavna voščila iz Argentine in iz drugih držav- S pesmijo Hej Slovenci je bila popoldanska akademija po sedmi uri zvečer zaključena. Pela jo je vs» dvorana pod vodstvom pevovodje slovenskega pevskega zbora iz San Justa g. Štefana Drenška. čestitke ob blagoslovitvi SLOVENSKE HIŠE | len. gral. Juan Carlos Ongania, Prs.-Jsc fnik republike Po direktorju ceremoniala pred-sedniUva vlade sporoča, da obžaluje ker pri blagoslovitvi Slovenske hiše ne more biti navzoč zaradi odsotnn-SP. pošilja pozdrav in želi uspeh. Polkovnik Eugenio Francisco Schc* Hini, župan argentinske prestolnice, Puenos Aires Zaradi zadržanosti na drugem me-stu se blagoslovitve Slovenske hiše more osebno udeležiti, se pa slav-Posti ipridružuje in ji želi uspeh- Hr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo Ko d.'ipirate vrata v novo Slovenjo hišo v Buenos Airesu, Vam in jeni sodelavcem iskreno čestitam k velikemu uspehu in iz vsega srca že-km, da bi v novem domu lepo rastla ‘n se razcvitala slovanska sreča v k°žjo čast in slavo. V minulih dvajsetih letih ste novi slovenski naseljenci v Argentini / brušenimi mo,črni, v enotnost usmer-ienimi napori, ustvarili versko-cer-kveno^ kulturno-prosvetno in sploš-no-demokratično središče, ki je edin-Hve.no v našem razvoju in narodnem Hvljenju. Najmočnejša, najdelavnej-Sa, zato najvažnejša naselbina slo-Venske ideološke emigracije je to: v Pfeninogrh ozirih njeno vodilno središče... Ignacij Kunstelj, generalni direktor slovenskih izseljenskih dušnih pastirjev Dragi bratje in sestre! Ko boste dodali slovenskemu mozaiku v tujini novi biser s Slovensko hišo v Buenos Airesu, Vam iz srca čestitam. Vem da vsak dom zahteva dela in truda, ki pa je zares obilno poplačano, ko je delo samo dovršeno ter služi svojemu namenu. Naj tudi Vaša hiša služi mnogim, ki žive tam, naj jim bo v ponos in veselje, pa naj jih tudi krepi v slovenstvu in krščanstvu, da bodo Bogu otroci, narodu sinovi in hčere. Zato naj na dom in na vas razlije polnost svojega blagoslova, za kar prosim Vsemogočnega v teh dneh. Dr. Pavel Robič član izseljenskega sveta pri Konzistorialni kongregaciji v Rimu Ko z blagoslovitvijo slovenskega doma dokončavate s skupnimi napori zgrajeno stavbo, z iskreno željo, dfa bi služila slovenskim izseljencem za krepitev vere in kulture vse navzoče bratsko pozdravljam. P. Bernard Ambrožič OFM, urednik „Misli“, glasila Slovencev v Avstraliji Sporočite udeležencem slovesnosti blagoslovitve nove Slovenske hiše dne 7. maja najlepše pozdrave in iskrene čestitke avstralskih Slovencev. Z vsem zanimanjem in najlepšimi željami spremljamo veliko delo rojakov v Argentini in si jih skušamo jemati za zgled... Dr. Lojze Škerl, rknfov vikar v Trstu Iskreno čestitam vsem tistim, ki so s svojim delom in žrtvami postavili ta dom. Naj vsem Rog nakloni dovolj milosti, moči, poguma in pravega krščanskega optimizma, da boste v ta dom postavili res dobro, plemenito in pošteno slovensko družino. Nace Čretnik, ravnatelj slovenske katoliške misije t Franciji V imenu Slovencev v Franciji in v svojem imenu Vam čestitam k novozgrajeni Slovenski hiši, ki je sad Vaših skupnih žrtev, sad Vaše skupne ljubezqi pidi Vašega poguma in dokaz Vašega zauipanja v bodočnost. .. Dr. Janez Zdešar, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Nemčiji V V imenu slovenskih izseljenskih duhovnikov v Nemčiji pošiljam vsem Slovencem, zbranim pri blagoslovitvi novozgrajene Slovenske hiše v Buenos Airesu prisrčen pozdrav! Občudujemo Vaš idealizem in Vašo vztrajnost, s katero ste si zgradili nov dom. Želimo, da bi Slovenska hiša postala središče, iz katerega ho vsem Slovencem v Argentini izžarevala poglobljena duhovnost!... Andrej Prebil, CM, Toronto v Kanadi Lazaristi v Kana!;3i se iskreno veselimo tega zares velikega uspeha argentinske slovenske skupnosti. Po lastni skušnji vemo, koliko truda in dela Vas je stalo, preden je prišlo do končnega uspeha. čestitamo vsem ki ste to borbo za Slovensko hišo vodili pa tudi vsej skupnosti, ki se je tako odlično izkazala s svojim sodelovanjem za. skupno slovensko zadevo. Odslej boste argentinski Slovenci še*Tbolj svetili s svojim zgledom vsem ostalim rojakom po svetu in nam dajali poguma v borbi za iste cilje. Liga katoliških slovenskih Amui-kancev Pod vanno streho Slovenske hiše v zdomstvu naj raste duhovno in telesno krepak rdi), da mu ne bi viharji tujine omajali zvestobe Bogu, materi, domovini. Poleg navedenih so še poslali čestitke in voščila: ANGLIJA: J. Rehberger, tajnik Slovenskega kulturnega društva v Betfordu. ARGENTINA: Slovenci iz Cordobe, Rosaria, San Luisa, Comodoro Rivadavia in Mendoze. BELGIJA: Slovensko katoliško društvo Slomšek v Eisdenu. ČILE: S. Vincencija Kaplja v imenu Slovencev v Čilu in dr. Anton Trdan, dekan v Rancagui. NIZOZEMSKA: Zveza slovenskih katoliških društev v Hcerlerheide. VENEZUELA: Rev. Janez Grilc in Jože Trampuž, predsednik in tajnik Društva sv. Cirila in Metoda v Caracasu. 3G2 CERKEV SKRBI ZA TURISTE Za naš čas je zelo značilen neki Poseben nemir, ki se kaže tudi v *eni> da človek ne more več miro-vati na enem kraju, ampak sili na Pot. Moderna tehnična prometna in obveščevalna sredstva so nam zmanj-. a razdalje med kraji in svetovi; t'ovek si želi spoznati tim več bo-'JeRa sveta, saj prodira zato tudi v veso]je. Ko v našem času človek ni tako tesno povezan z naravo pri Sv°jem delu kot je bil recimo kmet, PPstir, gozdar itd., si nujno zaže’i ' o sarno in tovarne vsaj za nekaj ■rsa v naravo. Talko je postal tu-1.Zem splošno družbeni pojav, ki (ra kdar več ne bo mogoče zajeziti, J’Po pa bo sorazmerno z dvigom živ-enskega standarda in boljšanjem prometnih sredstev neprestano rasteh Zato ni čudno, da je oni koncilski odlok, ki govori o pastirski službi škofov, naložil škofom dolžnost, da iščejo primerne metode v skrbi za duhovno življenje tistih, „ki zaradi razvedrila potujejo v druge kraje“ (št. 18). Cenitev ne more mimo pojava turizma, saj v njem gleda velike vrednote, a tudi velike nevarnosti. Pavel VI.; „Cerkev ne more stati nezainteresirana za tako velikanski in obči pojav“. Letos je posebno leto svetovnega turizma, določeno od ZN. Turizem želijo hu-manizirati, z njim reševati človeško dostojanstvo. Turizem ne sme biti v razbrzdanosti in nekontrolirani sprostitvi nižjih nagonov, ne v izkorišča- «ju človeka, v izrabljanju gostov aii tujih ljudi ki so v službi turizma. Turizem mora služiti človeku, celemu človeku, njegovi duši in telesu, taiko bo postal sredstvo medsebojnega spoznavanja in mednarodnega zbliževanja, ki bo nujno voliil k «svetovnemu miru. 1. Duhovne vrednote turizma. Konstitucija o Cerkvi v sodobnem svetu pravi: „Prosti čas naj se pravilno uporablja za razvedrilo in za utrjevanje duševnega in telesnega zdravja, s potovanji v druge kraje, pni čemer se bistri razum in se razen tega v marsičem ljudje bogatijo z medsebojnim spoznavanjem.“ Odmor in potovanje v druge kraje naj bi bila nekaka nagrada, naravna in praktična nagrada za delo, ki ga je človek opravil med letom. Tudi tu velja Jezusova beseldla, da je “delavec vreden svojega plačila.” Turizem kot odmor in oddih od vsakodnevnega dela s svojo spremembo okolja s prijaznim stikom z ljudmi in življenjem v božji naravi je blagodejno zdravilo, ki koristi človeko- vemu telesnemu počitku, razbremeni živčne napetosti in poklicne preobremenjenosti. človek si nabira novih moči fizdčnih in duševnih, za nadaljnje delo. Turizem je velik vzgojni in kulturni činitelj v človekovem življenju. Prihajamo v stik z neznanimi ljudmi, vživi jamo se v njihove Pr0' bleme, spoznavamo njihovo kulturo, občudujemo kulturne spomenike h1 njihove kulturne prireditve. Vse t° človeku poglablja Iduhovno kulturo i« mu širi obzorje. Turist ne sme živeti le (površinsko da bi potoval, a ne opazoval, a se ne čudil, a ne razmišljal naprej dokler ne pride do Stvarnika vseh lepot.. . Turist v čisti naravi odkriva svojega Boga-Turistov duh snuje tudi med oddihom, v božjem miru laže moli. V tihoti odkriva v globini svojega bitja Boga- Mnogi turisti uporabljajo svoj odmor ravno za poglobiev svojega duhovnega življenja. Ko se vračajo domov in na svoje delavno mesto, so polilbni vračajoči se obl°' ženi čebeli, ki bo obogatila svoj panj. 2. Nevarnosti turizma. Turizem ima, žal, tudi svojo negativno stran-Ljudje, ki so notranje prazni in ne' urejeni, izrabljajo turizem za to, Povgol.il tudi potujoči Kristusovi Oznanjevalci in naj se tako vedejo.“ ^'ti kristjan se pravi biti odgovoren ','a svoja dejanja. Odg’ovoren zn vo-an°m na cesti v hotelu, v kampu, Zasebni hiši| v restavraciji na pla-V tem duhu je za krščanskega luiista obvezno naslednje: a) Tudi kot turist kristjan ^red-n° opravlja svoje verske vaje. Ne opušča ne molitve ne nedeljske in Praznične maše. Kako pričuje za ristusa kristjan, ki v tujem kra-uajprej poizve za uro nedeljske Uiaše! I1) Kristjan, ki je v službi turi-st°v. naj pokaže s svojim odločnim zgledom, da so mu versike pobožno-*ti prva stvar im zahteva toliko svo-ude tudi zase. Ne bodimo sužnji, ki s° Pripravljeni za Idienar prodati vse, tudi dušo! Ohranimo svoje krščansko dostojanstvo! c) Župnija, v katero prihajajo tujci, naj se pokaže kot zgledno krščanstvo v vsej moči in lepoti. Krščanska ljubezen nam narekuje prijaznost postrežljivost do vsakogar. Dosledno krščansko življenje župnije pa naj osvaja in privablja tujce. Naj vidijo našo navezanost na hišo božjo, mašo lepo petje nabožnih pesmi, iče se je treba upreti kaki večji napaki turistov, naj bo župn> ja složna in skupaj odporna. Župmija bo do turistov storila svojo dolžnost, če ne Bo nikdar s svojo vero in s svojim življenjem razočarala. Kadar pa bomo turisti sami, naj hodi z nami povsold ono lepo koncilsko opozorilo: Bodimo povsod tudi potujoči Kristusovi oznanjevalci! + Jože, nadškof ljubljanski 365 — življenje doma: Gojimo že pri otroku osebnost — odnosi med možem in ženo: „In spoznal je svojo ženo“. Iz očetovih zapi- skov. — lastnosti naših otrok: Dan očetov. — dopisujemo si: Šiba v družini. Gojimo že pri otroku osebnost Neizmerno prelivanje življenja nam vnaša vedno več zapletlja-jev in odgovornosti. Ta notranji premik se najbolj odraža v družini, kjer skušajo starši z vedno večjo pažnjo spremljati otrokov telesni in duševni razvoj. Že v detinski dobi se razvija in brsti otrokova osebnost. Njegovo čutenje pokaže takojšen odziv kadar mu ni ugodeno, kakor bi sam hotel. Ta odpor se mora ublažiti, da ne bi v ihti otrokovo utripajoče srce čutilo krivice in žalosti. Naravna samohotnost otroka, njegov odziv je najbolj življenjski, najdragocenejši na njem — je vi1' življenjske moči, ki ne ugasne prej, ko se utrne tudi življenje —. Ta moč odziva naj se ne skuša ukrotiti dokler se otrok ne more braniti-Usmerja naj se ga s človeškim razumevanjem in z ljubeznijo. Osebnost ni lastnost katera se da naučiti, je več ali manj že prirojena; osebnost dozoreva počasi že v otroku. Tu okolje in blagostanje nista važna činitelja, kar nam potrjujejo imena velikih osebnosti — mož, ki so izšli iz najbolj revnih družin. Ker ima otrok razum in naravne danosti, se lahko s pravila0 vzgojo in izobrazbo razvija, kar bo nekoč oblikovalo njegovo osebnost. Razumljivo je, da sämo zapovedovanje lahko škoduje, ker se že porajajo začetki osebnosti. Vedno se ne sme otroku samo ukazovati: „Od-'°ži knjigo, saj je še ne razumeš; ne govori, kadar odrasli govorijo; P°jdi raje v sobo in napravi nalogo in me ne muči z neumnimi vprašanji“ — ipd. Od staršev je odvisno, ali otrok vendar sme brati knjigo, dasirav-P° je zanj pretežka, in ali se lahko udeleži družinskega razgovora. Tu j.e potrebno mnogo uvidevnosti, potrpljenja in pnedvsem neizmerne bubezni, da se v otroku ne zgane odpor in ne postane šibak značaj, ker 2a,ij ni bilo čutenja, ne časa, da bi se razvila njegova osebnost. Predvsem mora biti pravičnost podlaga moralni vzgoji otroka in Pftdi tega starši ne morejo uporabljati nasilja nad otrokom. Tu je h'eha poznati pravilno mero strogosti ob večjih otrokovih prestopkih, ima izostren čut, kadar mu preti kazen. Otrok mora občutiti pra-v'čnost kaznovanja, da ne bi gojil do staršev mržnje in bi se drugič ®ranil z lažjo in zakrknjenostjo. V takem otroku bi se težje razvijala 0sebnost, ker so mu jo starši nevede zatrli že v mladosti. Starši so poklicani, da svojim otrokom omogočijo duhovno in kul-^Urno bogatenje, ki bo oporišče za dvig njihove osebnosti. Človek ima po duši svoje dostojanstvo, ki ga dviga nad vse stvari na zemlji. Zaradi tega bo staršem lažje doumeti dolžnosti in notranje ^vnovesje, da bo ob duhovni lepoti lažje našel pota in si izbral pravi f)°klic, od katerega je odvisna človekova življenjska sreča. Tilda E. ,,?s3 spoznal je si'(»Uf ženit“ Tako se izraža sveto pismo, kadar misli na dovr.šitev zakona med možem in ženo. Šele ob dovršitvi se možu popolnoma odkrije ženska narava. To odkritje je za oba velikega pomena, še bolj pa za ženo, ki je rojena za ljubezen in je zibelka življenja. V zakonu se prekrasno zlivata duševna in telesna ljubezen. Hans Wirtz pravi, da duša poželi telo in telo dušo, zato sta potrebni obe. Ženska sloni bolj na duševni ljubezni, zato je zanjo zakonska intimnost silno nežna in rahla zadeva. Mož, ki jo uvede, mora biti ljubeč in rahločuten in nič samoljuben. Žena je taka, da mora vsak dan znova čutiti, da jo ima mož od srca rad, da mu bo zmogla biti a tudi telesno vdan. In podčrtajmo besedo „čutiti“, ker ženi res ni zadosti, da ve za moževo „pametno“ ljubezen, ampak mora čutiti tudi njeno toplino. Sledita dva senčna primera, precej temno pobarvana, zato da sta bolj vidna. Prvi primer: Marcelo ima rad svojo ženo Mi' ro, kdo bi dvomil? Zvest ji ie’ skrbi zanjo, lahko se zanese nanj-Ob prilikah jo tudi obdaruje, (Mi' ra ga je naučila) in ni skop pr* izbiri daru. Ali... strašno je redkobeseden in pust, pa tudi večkrat brezobzi' ren. Med jedjo, opoldne in zve-čer, radio. Seveda posluša posta' jo, ki je njemu všeč. Če zapre m' dio, molčita kar oba. Po večerji so nogometna in boksarska poročila važne j äa kot Mira in pogovor z njo. žena si greni življenje. Nič ne pomaga, pa naj si še tako dopoveduje, da jo ima mož rad, ker ji je zvest in je skrben. Ona He čuti topline te ljubezni in je ranjena v svoji ženskosti. Ob intimni uri gloje v njej zoprna misel: „Samo za to sem mu dobra." IVugi primer: Sander pa je drugačen. Ni rojen za očeta, sodeč po njegovem vedenju do ljubkega sinka. Otrok ne sme jokati. Nikoli ga sam od sebe ne povarje ali vzame s seboj. Redkokdaj se z njim poigra. Ne veseli se otrokovega napredka. Otrok je rahlega zdravja ia rad kašlja, on pa poleg njega kadi in kadi. Kuhinja je majhna. Kadar sedi °če pri mizi, sedi otrok v gugalnici za njegovim hrbtom. Drobni roki vlečeta za očetovo srajco in asteca čebljajo: „Ata, ata.“ Temu se pa ne zdi vredno, da bi se ozrl Pa otroka, kvečjemu je hud, .da Pima miru. Tako je njegova žena Lena dan zn dnem ranjena v svojih materinskih čustvih in v njej se nabira odpor do moža in ta odpor je Siv v njej tudi, kadar sta isama Pred seboj. če spremenite ta dva temna Primera v svetla, pa boste imeli sliko prijateljskega, tovariškega in nežnega moža ter dobrega očeta, ki bosta imela lahek dostop do ženinega vrta, ker jima bo odprta pot preko srca, edina prava pot. Vsakdanje življenje torej, kjer ne manjka dokazov ljubezni, spoštovanja in prijateljstva, je prava potrebna priprava za čim lepšo zakonsko intimnost, brez katere se zakon podre. Potrebna je še bližnja priprava, uvod ali predigra k tej intimnosti. Možu ta ni potrebna, čeprav je tudi zanj vir večje sreče, nujno pa je potrebna njegovi ženi. Ona mora čutiti, da je vzeta iz ljubezni in ne iz poželenja. Mož mora v predigri uglasiti njena čustva, ta pa bodo uglasila tudi njeno telo. Moža, ki ima ženo res rad, bo pri tem sproti učila in vodila ljubezen, da mu ne bo težko najti pravilno pot. Mož, ki ne ve, da je ženi priprava potrebna ali mu je ni mar, rani prav tako naj rahlejša čustva svoje žene. Ona se bo čutila izkoriščana, ponižana in osramočena. Postajala bo razdražljiva, nejevoljna, živčna. Marsikdaj je prav to vzrok ženskih bolezni. Ljubezen in rahločutnost zahtevata od moža tudi primeren zaključek zakonske predaje, žena si ga želi in ga tudi pričakuje, kot neke vrste priznanje od moža, da ga je osrečila. V zakonu, kjer bo res duša poželela telo in telo dušo in bo žena to „čutila“ — bo cvetela lepa skladnost. Bog daj! r. Dan očetov Meseca junija praznujemo v Argentini dan očetov. Nam, ki smo prišli iz Slovenije, se je v začetku zdel nekaj nepotrebnega, ker smo v mislih živeli še doma. Tam smo očetov dan praznovali na tihem na dan sv. Jožefa, v glavnem pa na očetov god, ki je bil največji praznik v družini. Tudi se nam je zdelo da je novo uvedeni dan v veliki meri zamisel trgovcev, dr bi otroci z nakupovanjem daril za očeta povečali njih dobiček. Zadnjič pa mi je znanec, pol za res, pol za šalo, rekel: „Ne vem, zakaj toliko priprav za materinske dneve, zakaj toliko prelepih spomenikov materam. Zakaj se pa nas, očetov, tako malo spominjajo?“ Rada bi mu povedala par lepih misli o očetu iz svetovne književnosti, pa sem raje molčala. Zato se mi zdi prav, da imamo dan očetov, da se ta ali oni oče ne bi čutil morda prikrajšanega, kadar se primerja z materami. Vendar so mi besade mojega znanca dale precej misliti. Kakšen je pravzaprav sedanji odnos otrok do svojih očetov? O tem vprašanju v zadnjih letih mnogo razpravljajo in pišejo. Vsekakor je ta odnos danes drugačen, kot je bil pred 50 leti. Huliganci, protestniki, moderna mladina na severni polobli si jg na splošno zgradila poseben odnos do očetov. Uporniki proti sedanjemu redu, so tudi uporniki svojim očetom. Zato je tembolj ra&ve-»ellivo razmerie naših slovenskih zdomskih otrok do svoiih očetov. Uporniški duh in svobodno mišljenje pri naših mladih ljudeh nista debi'" odziva. Oče je v večini naših družin še vedno ostal oče v pravem krščanskem pojmovanju. Seveda se tu in tam pojavi kak žalosten primer, ko se doraščajoči sin upre svojemu očetu. Na splošno pa je oče ohranil evoje mesto kot glava družine. Večina naših mladih liudi želi povezanosti z očetom. Rabijo ga za oporo, kadar se v obilici novih idej in navad ne znajdejo. Danes Üm je oče bliže, kot pa je bil oče svojim otrokom pred petdesetimi leti. Takrat se oče ni približal svojim otrokom, misleč, da bi s tem zgubil na svojem ugledu. S svojega vzvišenega mesta je opazoval otroke, tu in tam jih je pohvalil ali pokaral. Otroci niso imeli do njega takšnega prijateljskega odnosa, kot ga imajo sedaj. Bali so se ga. Tudi danes se ga boje — a ta bojazen temelji bolj na spoštovanju in na skrbi, da ne bi bil oče zaradi njih užaloščen. Malokateri oče se dandanes poslužuje telesne kazni, ker se mu zdi, da bi s tem poniža1 sebe, pri otroku pa ne bi dosegel zaželjenih uspehov. Za naše prireditve je značilna slika očeta, ki je obkrožen od gru-5e večjih in manjših otrok; enega drži v naročju, enega za roko. Ganljiv je prizor, ko oče z otrokom na roki pristopi k sv. obhajilu. Zdi se, kakor da si naši očetje v zdomstvu hočejo z otroci nado-niestiti hrepenenje po domu v domovini, ki v njih še vedno ni zamrlo. Otroci so jim dali moč in pobudo, da so si ustvarili nov dom in nov Položaj. Vprašala sem dvoje obetov o njihovem odnosu do otrok. Prvi mi je odgovoril: ,,Ko moji fantje prekoračijo dvanajsto leto. prevzamem sam njihovo vzgojo. Z njimi razmotrivam razna vprašanja in težave, katere imajo tudi oni, in sicer malo prijateljsko, malo očetovsko. Do sedaj se mi ni še nobeden odtujil. Doživljam njih mlade duše, njih nihanje, njih veselje in upe, oni pa čutijo, da živim in delam zanje. Zato vem, dr bodo stopili na moje mesto, ko mi bodo odpovedale sile. Vidim ljubezen, ki jo čutijo do mene, katero mi pa seveda Izkazujejo „po fantovsko". Jaz pa vem, da se na nje lahko zanesem. Kljub novim razmeram in novi dobi smo povezani med seboj.“ Drugi oče pa je v svoji družini doživel trenja, ki so posledica našega izrednega položaja. Rekel je: „Govorim o sebi, o težavah, katere imamo, preko katerih ne moremo itd. Prj tem pa pozabljamo ra naše otroke. Ne pomislimo da iuiajo tudi oni svoia vprašanja. Postavili smo jih v novo deželo, v ujej so zrasli in nekateri tudi že dorasli. Učili in vzgajali smo jih „po naše" in to pred vsem prva leta, ki so bila za nas polna razočaranj, i'-delo se nam je, da moralo naši otroci čutiti tako, kakor mi. Otroci Pa so rastli v drugačnih okoliščinah in stopali v stik z novim načinom živ Menja. Začudeno so opazili razliko med „tukaj in tam". Bolj kot so doraščali, bolj so jo čutili. Postali so nestrpni. Takrat so se mi nekateri postavili po -robu. Ker nissm popustil, so se mi odtujili. Šele čez ^s sem doumel, da so oni le drugačni, kot sem jaz. Precej samozn-taievanja me je stalo, da sem naredil prve korake, da smo se zopet zbližali." Oba očeta sta doumela, da je za pravilni odnos do otrok treba te razumeti in jim morda včasih na videz popustiti. Seveda ima mati veliko odgovornost, če je znala otroku že v prvih letih vzbuditi ljube zen in spoštovanje do očeta. Lani je „Mladinska vez“ natisnila pretresljiv članek. Pisec vprašuje, kje je njegov očka. kje leži... Stavek za stavkom izraža bol, da očeta ni nikoli poznal. Ubili so ga, predno je prišel njegov sin na svet. Osnova odnosa otroka do očeta je spet — ljubezen. Z ljubeznijo rojen in vzgojen otrok bo čutil ljubezen in jo bo znal tudi vračati. P. D-ova. f r očetovih zapiskov Zibali bomo. Presrečna sva. Razmišljala sva že tudi o imenu. Pavel bo. V sorodstvu so različna mnenja. Tu in tam se sliši kako ogorčenje: „Kaj se ne bo imenoval kot oče?“ Ne. Ne bo se imenoval tako. Pravijo, da ime naredi človeka. Potem naj se imenuje Pavel. Če bi bil kot oni Savel, Pavel iz Tarza: razumen, bojevit, človeški, iznajdljiv... Kako so mi všeč njegova pisma. Dostikrat se med mašo raztresem brskajoč po besedilu drugih praznikov, iščoč njegove besede, tako božje in tako človeške obenem. Tisti končni pozdravi, no- vice o prijateljih in naročila! Celo za ogrinjalo, ki ga je bil nekje pozabil, prosi, naj mu ga prinesejo. Da. Pavel bo. Nasproti ženi sem moral nekoliko popustiti, 'da bo Pavel Jože, in imel tako tudi nekaj očetovega. Pavel Jože. Obema je tako všeč. In zdaj je treba od dneva do dneva negovati to upanje. Naj pravijo zdravniki karkoli — otrok ne živi samo iz razlogov, ki jih oni navajajo. Otrok živi, ker sta bili pred njim bitji, ki sta se ljubili. Otroci se rode iz ljubezni. In v tem času pri' čakovanja — teologi trdijo, da že ima dušo — mora rasti in se razvijati iz ljubezni. Bolj ko sem dober in ljubezniv do žene, hitreje in lepše, se mi zdi, mora rasti Pavel. Nasprotno pa, mislim, morajo biti otroci staršev, ki se nimajo radi, grdi. Čeprav, pravzaprav ne verjamem, da bi bil kak otiok grd. Vedno so mi bili všeč otro- ŠIHA V DRUŽIM šibaf pravim, ne ^palica! Različna so mnenja glede kaznovanja otrok. Bil sem navzoč v hin nekega rojaka s številno družino, ko se je oče vrnil z dela. Otroci so se razbežali, v kolikor niso bili nujno potrebni za serviranje. Žena je hitela 7- nalivanjem juhe in ostalih jedi. Nekaj rezkih ukazov in — bila sva sama. Preveril sem se na prvi pogled, da govorjenje ljudi_ kako palica (ne šiba!) poje svojo žalostno Pesem, ni neutemeljeno. Drugič me je pot zanesla v drugo hišo s pravtako številno družino. ' Ob vrnitvi očeta so se otroci ljubkovali z njim. Mama je čez čas povedala grehe posameznikov storje-Pe čez dan. Očka je vse blagohotno opravičil. Dve družini — dve skrajnosti. Kaj je prav? Vzgoja s šibo ali brez nje? „šiba novo mašo poje,“ veli star slovenski rek. ci, katerikoli. Razumel sem se k njimi in se rad igral. Kako se ne bom zdaj, ko bo otrok sad najine ljubezni, priča tistega, kar zahteva od naju Bog! Vse stvari dobivajo zdaj še večji pomen. (Jose M. Perez Lozane: „Diario de un padre de familia“) iSopisujcmo si Ne strinjam se z onimi :— res, zelo redkimi —, ki barbarsko pobijajo svoje otroke. „Kogar je veliko ubit ga je malo užit,“ pravtako pravi star kme.čki rek. Razumljivo je in popolnoma naravno, da se otrok „zakrkne“ če vsak dan skeli zadnja plat, ali pa tudi pleča, hrbet... če otrok smatra da jo je dobil po krivem, kar se zelo rado zgodi, je dvakrat huje. Zopet pa se ne strinjam z drugimi mnogoštevilnimi primeri, ko o~ trok lahko stori vse, a ne občuti kazni. Naj pojasnim: kazen je v obliki palice, šibe_ klečanja, posta, zapora oštevanja. .. Zagovarjam stališče: kazen mora biti (tudi s šibo!), toda kdaj, koliko, zakaj, kakšna kdo naj kaznuje. Kdaj? Kadar sem razdražen? Jeza ne daje pravice. Otroci ne smejo okušati moje jeze marveč kazen za svoje pregreške. Včasih je treba biti hiter in pravičen soiJnik in obenem -še izvršna oblast, kar ni vedno lahka stvar. Koliko, zakaj in na kak način? Po zaslugi oz. pregrešku. Sam zase lahko trdim da je kaznovanje otroka zame večja bolečina kot zanj. Toda to še ni opravičilo niti zame niti zanj. Zapor, klečanje, post je zame predolgočasna zadeva. Z roko po zadnjici, včasih tudi s šibo — in svar je opravljena. Pred kaznijo ali tudi po njej otroku taik.orekoč na dlani pokažem njegov greh, njegove posledice, mojo odgovornost za njegovo dobro vzgojo, otrokovo nespamet. Otrok mora biti prepričan, da mu dobro, resnično idlohro hočem in da imam prav. Kdo naj kaznuje? Oče ali mati? Odgovor: oba. “löakaj, ko ata pride, ti jih bo že nameril!“ Tako mamino svarilo je zgrešeno. Ali naj bo oče le eksekutivna oblast v otrokovih očeh ? Kako bo otrok v Oičetu videl ljubezen ? Oče v mebesih je ljubezen; oče v družini nosi isti naslov. Otrok naj vidi tudi v kazni ljubezen staršev; o tem mora biti prepričan. Res ni lahko to doseči, posebno še pri nekaterih značajih in v različni starostni dobi. Pubertetniku, v katerem vse vre, je to težko dokazati, a za uspešno vodstvo je nujno potrebno- Če začneš uvajati kazni šele v pubertetni dobi, si izgubljeni. Neka mamica je tožila: „Kaj naj storim? Za kazen je še premlad (imel jc 4 letal), še ne razume; je pa tak, Iđa si nič ne morem pomagati z njim.“ Danes je že iz pubertete ta njen miljenček toda kakšen! Kdaj je bil dovolj star, da je smel prvič okusiti kazen, mi ni znano. Tja do desetega leta ni okusil kazni. — Moj otrok je imel 8 mesecev ko je neko noč mavijal svojo dolgočasno muziko. Ko sem se prepričal, da je zdrav, sit in “suh”, sem ga med “Sššt!” prisekal po majčkeni zadnjici. Brž je utihnil. Še danes, (ko ima 2 leti) dobro razume moj „šššt“. Otrok naj tudi že iz očetovega pogleda razbere njegovo nesoglasje in naj ga že to zaboli. Tudi si ne smemo dovoliti, da bi se bratci in sestrice škodoželjno smejali ob otrokovi kazni. Prav tako ne, da bi isti svetovali zmanjšanje ali poostrenje kazni. Posebno borbo je treba napovedati kujanju otrok. Moj ata so ob takem primeru brž vzeli brezovko s trama (nikdar ni manjkala!) in že je padlo med pojasnilom: „Na! Da se boš imel za kaj cmeriti!“ Tudi jaz jih do neke mere .posnemam. Poglavje zase so najmlajši. Starejši bratje in sestre jih kaj radi pretirano ljubkujejo in večkrat tudi starši sami. Dorastel sin je dejal mami: „Oj, to (sestrico) bomo pa „scrklali“!“ Mati ni pomislila in mu je dala prav. Zakaj bi pa ravno zadnji moral biti nesrečen zaradi ljubkovalne slabe vzgoje?! Za konec bi želel vedeti tudi tvoje mnenje v tej zadevi. Pomenimo " anketa XfV'II '— trije za zaikon ~~ dnevnik Ane Marije Anketa XVII Nadaljujemo z mnenji anketarjev skupine D, to je fantov in deklet ^ted 17 in 24 letom, o naši skupnosti. 19) Naša skupnost je v pravem pomenu res „nekaj boljšega“. Že 20 let je v izseljenstvu in sc do danes ni prilagodila v pravi meri okoliščinam, v katerih se razvija. Tega so brez dvoma krivi tako zvani „voditelji“, ki so s svojimi idiroktivami pripeljali vso stvar do današnje situacije. Potrebe: na vodilnih mestih je treba univerzitetno izobraženih ljudi. Prav tako je sramota, da se do sedaj slovenska skupnost še ni odločila, da na svoj račun pošlje nekaj ljudi, da bi se posvetili temu ali onemu problemu naše skupnosti, na primer fizkulturi. (Slovenci namreč že niso več reveži, ampak obratno!) Vrline: Slovenci smo bili vedno delaven in priden narod, čeprav skoraj vedno z velikim kompleksom manjvrednosti pred drugimi narodnostmi. S tem smo dokazali, da smo ipač otroci majhnega naroda, čeprav se naš narod lahko primerja z drugimi na kulturnem in znanstvenem polju-Napake: v novi deželi smo na visok način hoteli ohraniti svoje ideale in mišljenja, pri tem pa pozabili, da nismo samo mi „razsvetljeni“ in da je tudi v tej deželi veliko stvari ob katerih se lahko marsikaj naučimo. Osebno se strinjam z mnenjem „Abu Sabe“ (Glej Koledar . Zbornik Svobodne Slovenije 1951/2), čeprav pisano takrat, ima še da' nes polno veljavo. 20) Preveč zaključene skupine. 21) Manjka nam zavesti, da smo bratje in sestre! Ne pomislimo, da borne bogati in revni vsi enaki šli pod zemljo. 22) Ne znamo se veseliti. Skupnost je majhna a dobro organizirana, ven' dar bi morala biti bolje povezana. 23) Naša slovenska skupnost je potrebna. Toda na žalost je premalo sodobna in svetna. Starejši mislijo, rda bomo mi mladi živeli tako kakor na* ši dedi in pradedi. Žalostno je, da niso naši voditelji složni ter se preveč ozirajo samo nase, vsak gleda v svojo korist in nikoli ne popusti mnenja ostalim. Hočejo z glavo skozi steno in to so razlogi naših ne' slog in prerekanj. Temu se mladina upira; slej ali prej 'bomo mi odrasli in oni odšli, zmagali bomo vendarle mi. 24) Preveč zabavljamo, veliko je med nami materialistov. Dobro organizi" rani (tisk, šola. igre). Potrebujemo dobrih voditeljev. 25) Preveč se kregamo, preveč „foušije“. Starejše gospe rade govore o odnosih f»nta do dekleta in delajo iz muhe slona. 26) Mnogo resnosti v organizacijah; mladina je oddaljena. 27) Ugaja mi slovenska združenost po tolikih letih. Skrb naših odraslih za bodočnost, iz katere rastejo domovi, tečaji, tisk, itd. Vidini te potrebe: bolj podpreti socialno delo današnje dobe, govoriti o tem na primer pri sv. maši; več aktivne participacije vernikov med mašo, govoriti o pozitivnem življenju kristjana ne o negativnih zapovedih. Potrebno bi bilo reorganizirati Katoliško Akcijo. Vidim v njej zaprte krožke in se ne čudim, da nima veliko članic. Velik problem je v jeziku; čedalje manj se govori po slovensko med mladino; to je nevarnost za našo bodočnost. V tem imamo vsi lahko veliko dela. 28) Naša skupnost je vsekakor potrebna zaradi razmer v katerih je naša domovina. Potrebno je politično, kulturno, družabno in športno življenje pa tudi, da se bolj uveljavimo v mednarodnem ambientu. Da nas svet spozna, da se zave, da obstojamo in to na vseh poljih! Morda ne bi bilo napačno, da bi obstojale skupine, ki bi se baviie z obveščevalno službo 'na kar verjetno namiguje g. v svojem članku v anketi Zbornika Sv. Sl. 1964, ko omenja vračanje v domovino. S tem člankom soglašam. J Vrline: naj večja je, da sploh obstojamo, da so med nami delavni in požrtvovalni ljudje- Naš tisk, šole. organizacije... Napake: premalo povezanosti, premalo krščanske ljubezni med različnimi krajevnimi domovi. Prepiri med posamezniki, med organizacijami. Premalo spoštovanja do Zedinjene Slovenije, ki bi morala biti vodilna in vrhovna oblast naše skupnosti. Premalo se raziskuje problem mladine, ki je težji, kakor je videti na prvi pogled. Mladino Je treba razumeti, pa biti aktualen glede tega. 29) Ne sodim nič o vrlinah in napakah skupnosti, ker se ne udeležujem. Vedno bliže je dan ko bo mladina, ki je pisala te vrstice, resnično Ologla poseči v aktivno življenje naše skupnosti. Se bo tedaj spomnila, kaj bi rada zboljšala, kar je videla iz varne mladostne perspektive ? Upajmo, da bo obdržala zdrav smisel za kritiko in delo tudi tedaj ko bo mlajši rod dobronamerno kazal tudi na njene napake. Trije za zakon (On, ona in Kristus) 2elo težko dosežemo popolno uravnovešenost in zrelost čustev. Zmeraj se nam kažejo nove možnosti za večjo ureditev, ustalitev in ravnoduš-bost čustvenega življenja v globini srca- Mora-bio pa si privzgojiti vsaj povprečno umirjenost čustev: test štev. 7 Sl ČUSTVENO dozorel ? E Obvladaš sam sebe? .................................. 2. Ali čustvenim nagibom odgovarja vedno razumska podlaga in utemeljitev? .................................. 3. Spuštuješ druge in si uv'iđeven & njihovimi skrbmi in načinom dela? ................................... E Si pripravljen za velike odločitve in sprejeti odgovornost zanje? ........................................... °- Ne gledaš samo sam nase, ampak tudi na domače, na bodočo družino, na ljudi, s katerimi redno živiš ali delaš? .................................................. Žarko DA NE DA NE 6. Pred raznimi težavami in vprašanji — ostaneš miren in razsoden, ohraniš „prisotnost duha“? .................... — 7. Ne godrnjaš, ne iščeš tujih napak in se ne norčuješ žaljivo iz bližnjega? ...................................... — 8. Rad odgovoriš na vprašanja, ki jih stavlja žena ali nevesta, ker ve da jih boš znal odgovoriti? Tebe to nič ne stane, ona pa čuti veselo zadoščenje in olajšanje. .............................................. — 9. Si pripravljen popustiti v svojih trditvah, če ne gre za važne zadeve (verske, moralne, načelne in drage piv/bieme) ? ........................................... 10. Si velikodušen do vseh? Se ti zdi naravno, da Se razdajaš? ...................................................... 11. Imaš smisel za humor? ................................. — 12. Si dovzeten za opozorila in popravke, in se skušaš s tem obogatiti ? ....................................... 13. Te veseli vedni napredek (v značaju, v poklicu...) in čim boljša priprava na zakonsko in družinsko prihodnost ? ............................................ 14. Si iskreno prijazen do vseh, jih skušaš razumeti in jim pomagati v njihovih težavah? ............................ 15. Si vreden, da ti drugi zaupajo in se zanesejo nate? ... — 16. Češi poročen — sodeluješ navdušeno, požrtvovalno in z optimizmom pri zgradnji takšnega doma, v katerem bo vsakdo našel mir, ljubezen, varnost in srečo? .......... — OCENE: 16 točk (DA) 13 do 15 točk 10 do 12 točk G do 9 točk . .. 0 do 6 točk . . odlično prav dobro dobro zadostno nezadostno MICHEL QUOIST thtevnite Jltsv Murije Petek, 7. julija Očkov pogreb. Vse je končano. Očka, moj očka, ti dobro veš kako te ljubim. Zakaj si odšel? Tako te potrebujem očka. Nedelja, 9. julija Končno smo ostali sami. Vsi znanci in sorodniki so odšli. Mama komaj še zdrži na nogah, vendar je mirna. Nikoli nisem mislila, da bo tako vdano prenašala. Zelo sem ji hvaležna. Hvala mamica, hvala. Zelo sem ponosna nate. Mamica je prišla k meni. Položila mi je roko na ramo, pobožala me je po laseh in mi tiho rekla: „Pripraviti moraš svoje stvari taborjenje.“ Začudeno sem jo pogledala. Nisem razumela, že dolgo nisem več jnislila na taborjenje, popolnoma sem pozabila. Niti za trenutek nisem pomislila, da bi pustila mamo samo; tudi me ni veliko stalo, ker sem popolnoma zgubila navdušenje. „Ni vzroka, da bi ostala doma in se odrekla razvedrilu. Ne po-^abi, da je očka podpisal pristopni list in če bi mogel sedaj govoriti, bi ti svetoval enako kakor jaz. Počitnice ti bodo pcmngile, da se boš nnairila in jaz bom vesela, če bom vedela, da si srečna.“ Ne vem, kaj bjj storila, nisem se še odločila, pa Marija Dolores bo gotovo zelo vesela, če bom šla, ker jo je minilo vse veselje, ko je niislila, da bom ostala doma. Ampak, imam pravico, da grem ? Prii'edila M. M. Prihodnjič sledi P'”»! med znatni Ml Argentini Ehrlichov spominski dan. 26. maja 1942 je padel sredi bele Ljubljane univerzitetni profesor dr. Lambert Ehrlich. Ob 25. letnici njegove mučeniške ■smrti so bile med Slovenci po svetu spominski dnevi. Eden izmed teh, morda najlepši> je bil tudi v Slovenski hiši v Buenos Airesu. V častnem odboru za spominsko prireditev so bili: Caserman p. Ivan, Duh Tine, Gnidovec dr. Piane, Lenček Lado CM, Orehar msgr. Anton, Rupnik Vuk, Stare Miloš in Žakelj dr. Filip. Pred spominsko proslavo je bilo v dvorani somaševanje msgra. Antona Orehar ja, dr. Franca Gnidovca in superiorja g. Lenčka CM. Med mašo je pel pevsiki zbor „Gallus“ pod vodstvom g. dr. Savellija. Po evangeliju je g- msgr. Anton Orehar v govoru prikazal dr. Ehrlicha kot junaka vere in krščanske ljubezni. Po maši je bila v dvorani spomin- ska prireditev. Na odru je bila pripeta slika mučenca dr. Ehrlicha, pod njo je bil podstavek s slovenskim šo.pkom> ob njem ipa lovorjev venec s slovenskim trakom. Slavnost je začel g. Fridle Beznik z recitacijo slavospeva duhovništvu (Sir 50, 1—15), nakar je „Gallus“ pod vodstvom dr. Savellija zapel „Gor čez izaro“ in Tomčev zaključni spev iz kantate „Marija Slovencev Kraljica“ Debeljakovo Hvalnico Kraljici mučencev je podala gdč. Marjetka Rožanec. Sledil je slavnostni govor univ. prof. g. dr. Milana Komarja. V njem je prikazal od komunistov ubitega dr. Ehrlicha kot moža vere, vrši-telja misijonstva, vzgojitelja mladine ter označil njegov pomen za nas v sedanjem času. S pesmijo „Kristus Kralj“ je bila kipo uspela prireditev v dvorani zaključena- Udeleženci proslave so se nato zbrali pred spomenikom naših žrtev, kjer je še spregovoril g. Tine Duh. Po položitvi venca so vsi navzoči zapeli: „'Hej Slovenci“. Slovenska romanja v letu 1967. Maj, nekak spomin na domače šmarnice, je tisti mesec, ki zbere največ Slovencev pri Materi božji. V nedeljo 14. maja, je več kot 2500 Slovencev poromalo v Liljan, k lujanski Materi božji, ob kateri kraljuje tudi brezjanska Marija. Prišli so iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa in iz notranjosti države. Že od zgodnih jutranjih ur je spovedovalo več slovenskih spovednikov. Dolge vrste ki so hrepenele po očiščenju svojih duš; so pripovedovale, da je Lujan kraj posebnega božjega usmiljenja. Romarje je najprej pozdravil krajevni škof msgr. Tome. Dejal je, da je slovensko romanje najbolj vzorno romanje. Zatem se je pričela sv- masa. Daroval jo je g. msgr. Anton Orehar. V priiiiigi je razvil aktualne 111 sli o resnici da smo člani božjega ljudstva. Spomnil je tudi zlasti jubilej Fatime in 1200. obletnico našega krščanstva Skoraj vsi udeleženci so Prejeli sv. obhajilo. Popoldne je bila najprej pridiga K- lazarista Janeza Jeretina, ki že dolgo vrsto let deluje v Lujanu. Nato So je ob petju razvila dolga proce-8>ja. Ob povratku je bilo darovanje ln prejem spominskih podobic. Na Podobici je bilo napisano: Ob 1200-lotnici našega krščanstva in v zla-jubileju prikazovanja Matere božje v Fatimi smo prosili Marijo, da bi se vedno in povsod spominjali, da smo člani božjega ljudstva. SkUfile so pete litanije Matere božje_ blagoslov z Najsvetejšim in petje Marijinih pesmi, ki bo za dolgo ostalo v živem in lepem spominu. Naslednjo nedeljo, 21. maja, ca so Slovenci iz Mtndoze romali na Challao. Udeležba je bila prav lepa-V torek, 23. maja, so se zbrali Slovenci iz San Luisa pri Materi božji; na praznik sv. Rešnjega Telesa pa so poromali Slovenci iz Cordobe. Vsa štiri romanja je vodil g. msgr-Anton Orehar. Ob tej priložnosti je obiskal rojake in dušne postirje iz notranjosti države. Obletnici Slovenskih domov. Dva Domova v Velikem Buenos Airesu, sta praznovala svoji obletnici: San Martin in Carapachay. Prvemu letos predseduje g- Janez Dimnik, drugemu pa g. Ivan Žnidar. Proslavi sta se pričeli s petjem narodnih himen. Za tem pa je bila sv. maša- V San Martinu jo je daroval g. msgr. Orehar; v Carapachayu pa zaradi njegove cliteotnosti g. dr. Alojzij Starc. Tudi ob tej priložnosti smo se spomnili Majniške deklaracije. V San Martinu je o njenem pomenu govoril g. Rudolf Smersu, v Carapachayu ipa g. Miloš Stare. Lepa programa in velika udeležba sta pri-čala< da sta oba Domova naši pomembni postojanki v tujem svetu- Nova knjiga: Skozi luči in sence ( 1914 — 1958 ), drugi del ( 1929 — 1935 ). Izšla je težko pričakovana knjiga: Skozi luči in sence II- Knjigo je napisal predsednik Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu g. Ruda Jurčec. Izdala in založila jo je „Editorjal Baraga“. Opremil pa arh. Marijan Eiletz. Knjiga ima 587 strani + XX strani ilustracij. Poglavja so: za izgubljenimi stopinjami šole nauki in mamila, blaženost in bridkost zapisanih besed, od beseli! do idej, žejni umira ob curku vode večeri na Aveniji pod Mišjo goro, mrzli večeri ob Lemanu, lov za lovorikami, mai tanto amato la vita skozi tolmune ■l#omunizma fin de siecle. V tem delu pisatelj obravnava leta od 1929 do 1935 in sicer svoja pariška leta s študijem na visoki šoli za politične vede in ljubljanska leta po vrnitvi iz tujine. O knjigi, ki je lep prikaz šestih let, so poročali slovenski listi po svetu. Pisatelj Beličič je npr. zapisal: ,,Sočen jezik, izbrušen stil, zanimiva snov, 'dokumentarnost, dajejo knjigi širino in globino.“ Knjiga, ki je na razpolago v pisarni Slovenske hiše v Buenos Airesu, bo slovenski mladini v veliko korist. Iz nje bodo na prijeten način »poznali dlobo med tretjim in četrtim desetletjem dvajsetega stoletja. NOVICE IZ SLOVENIJE ZAHVALA IN ODGOVOR ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je poslal sv. očetu naslednje pismo: „Čutim prijetno dolžnost da se v imenu vseh romarjev, škofov, duhovnikov in vernikov zahvalim Vaši svetosti za posebno avdienco, v kateri ste nas sprejeli dne 6. aprila in ki je bila za nas nepozabna utrditev v naši sv. veri. Ob Vaši očetovski dobroti sta se ljubezen do Kristusovega namestnika in neomajna zvestoba svetemu sedežu poglobili do navdušenja. Vse dobrote hočemo Vaši svetosti povrniti s še bolj gorečimi in številnejšimi molitvami za Vaše vzvišene namene.“ Sv. Oče je po kardinalu državnem tajniku A. Cicognaniju, 18. aprila odgovoril ljubljanskemu nadškofu s temle pismom: Rad opravim naročilo, da ti sporočim, kako je bilo svetemu očetu v prijetno tolažbo, ko je sprejel tako veliko število duhovnikov in vernikov ki so pod tvojim in prevzviše-nih škofov Maksimiljana Držečnika in Janeza Jenka vodstvom romali na grob svetega Petra, da bi obhajali trojni sveti sporni^ to je 1200 letnico začetkov krščanstva v vaši deželi. 1100 letnico prihoda sv. Cirila in Metoda v Rim in 1900 letnico. c*dkar sta v tem mestu za Kri-stusovo ime junaške smrti umrla sveta apostola Peter in Pavel. Sveti oče je namreč iz te prele-■P« poklonitve in iz nadvse ljube, ''•nivih besed, ki jih je spregovoril v 'menu vseh romarjev, jasno uvidel, kako tesne vezi ljubezni in zvestobe vas vežejo z rimskim sedežem ’esnice. in kako se katoliško življenje pri vas vedno bolj krepi in cvete. Ko se torej Kristusov namestnik meni zahvaljuje za izkazano spoštovanje, znova hvali vaše prizade-Vanje za zveličanje duš, kakor tudi hvizadevano skrbnost vaših čred za nhranitev zaklada vere, vam hoče sPoročiti, da so mu bili zelo dragi Zvezki, ki ste mu jih tedaj izročili, namreč odloki II. vatikanskega kon-oila prevedeni v slovenščino, in cestna lanska letnika listov „Družina“ in „Ognjišče“ od katerih prvi izhaja dvakrat na mesec drugi pa 'nesečno. Tema listoma ki sta vidni priči nenehne in čuječe pastirske skrbi, •Njegova svetost očetovsko čestita tei- jima vroče želi, Ida bi vsak dan b°l.i razširjala in rodila čim obilnej- sadove; tiste pa, ki skrbijo za njuho izdajanje ali pa ju podpirajo 7' denarjem, znova spodbuja, naj še nadalje pri tem dragocenem delu Plemenito in širokogrudno sodelujejo. Poleg tega želi sveti oče, ki je Zelo rad sprejel kovinski svečnik, ndličen po posebno umetni mojstrski izdelavi in nadvse pomenljiv, izrojen mu v znak spoštovanja, izre- či hvaležna čustva svojega srca in posebej čestita- umetniku, ki ga je izdelal. Končno sveti oče ponovno izraža želje veselja in ugoldlja in, ko prosi za obilje nebeških milosti, zelo rad podeljuje v dokaz svoje naklonjenosti apostolski blagosov tebi, ostalima slovenskima škofoma vsem slovenskim duhovnikom in ljudstvu. Slovenci po svetu ' i Kanada — Plečnikova proslava Pri Mariji Pomagaj v Torontu je bila v začetku februarja v župnijski dvorani spominska Plečnikova proslava ob 10. letnici smrti velikega slovenskega umetnika, arhitekta in graditelja slovenske cerkvene umetnosti. Pripravilo jo jo u-čiteljstvo slovenske šole. Obsegala je razstavo nekaterih Plečnikovin del in popoldanska proslavo:' namen prireditve (F. Pajk), predavanje „Plečnikovo življenje in delo“ (če-kuta) in 136 barvastih skioptičnih slik Plečnikovih del (ravnatelj šole Tone Zrnec CM). Združene države — nov župnik Po tragični smrti dr. Farkaša je bil na njegovo mesto imenovan g. Alojzij Hripček, ki je že pred časom pomagal na fari Sv. Križa v Rrid-geportu. Nadaljevanje romana , Zlato večnega Juda“ in „Spominov poročevalca iz Kristusovih časov“ bo v prihodnji številki. JULIJ (Julio) 1967 štev. 7 — LETO XXXIV. dŽ UVODNIK 321 Tri zgodovinske obletnice MISEL TEGA MESECA 346 1900 let naše vere KONCIL 330 Kraljevska služba božjega ljudstva BOGOSLUŽJE 341 Kdaj, kje, kdo me je krstil ? 325 Molitveni namen VZORI IN DOGODKI 333 2'50-letniea kronanja Svetogorske Marije 327 Iz dnevnika Janeza XXIII. 337 Kdaj je umrl sv. Peter? CERKEV V SVETU 322 Kakor včeraj — tako danes 351 Življenje in vzgoja za železno zaveso (VI.) 363 Cerkev skrbi za turiste V DRUŽINI 366 Gojimo že pri otroku osebnost 368 „In spoznal je svojo ženo“ 370 Dan očetov 372 Iz očetovih zapiskov 373 Dopisujmo si: šiba v družini FANTJE IN DEKLETA 375 Anketa XVII. 377 Triie za zakon 379 Dnevnik Ane Marije NOVICE 355 Blagoslovitev Slovenske hiše v Argentini 380 Med nami v Argentini 382 Iz Slovenije 383 Slovenci po svetu NAROČNINA: Oeloletna .naročnina v Argentini in obmejnih državah 1.600.— pesov; v ZDA in v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingov; v Italiji 2.800.— H1’» drugje protivrednost dolarja. DENARNA NAKAZILA NA NASLOV: Antonio Orehar, Ramon Falcön 4158, Buenos Aires, Argentina. POVERJENIKI: Argentina: Dušnopastirska pisarna, Ramön Faloön 4155, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapiak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska piis., Baragov dom, 0304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44163, USA. Kanada: Ivan Marn, 131 Treeview Drive, Toronto 14, Ont., Canada. Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trreste, Italia. Italija: Zora Piščanc, Riva Piazzutta 18, Italia. Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. ,,Duhovno življenje“ je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton 'Orehar); urejujeta dr. Starc Alojzij in Rodo Jurij. — Editor resp.: inssT* Antonio Orehar, Ramön F’alcön 4158, Bs Aires. Rog de la Prop. Intel. No. 8^3.966. Tiska Vilko SRD, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. To oblaiet je IKxistus podelil svojim učencem, da bi tudi oni bili postavljeni v kraljevsko svobodo in da bi z zatajevanjem samega sebe in s svetim življenjem premagovali v sebi kraljestvo greha (prim. Rimlj. 6,12), še več, da bi Kristusu služili tudi v drugih in s ponižnostjo ter potrpežljivostjo vodili svoje brate h Kralju, kateremu služiti se pravi kraljevati. Cerkveni zbor v dokumentu o Cerkvi, št. 36. k-.