Učiteliiščni vestnik.  — u Miklavžev večer prirede ljubiiariski irčite'iiščni!<i IV. 1. dne 5. decemb*-a bb 4. uri popoldne v učiteljiški telovadtiici. Zato si dovoljujemo vabiti.' cerijpne štarše, gg. učitelje(ice), da to prir?ditev s svojimi malčki pošetijo. V ta namen pripra>'ljena darila sprejeriia šolski sluga omcnjenega zavoda do 4. decembra 1921 Prostovoljni prispevki sc livaležno spreiemajo. — Pro.J peteuHi btniku na učiteliiščih se je oglasil hekdo v »Slov. Narodn« s sledečinii argumenti: K namerava- rii upeljavi petega letnika na učiteljiščih. Iz roditeljskih krogov nam pišejo: Do- /.navamo, da namerava naša vlada vpe- ljati na naših učiteljiščih peti letnik. Do šedaj *o se naši učiteljski kandidati in kandidatinje šolali štiri leta na učitelji- ščih. Dcvr^ivši četrti letnik z maturo, so [Kjslali učitelji. a sedaj hočejo dodati še ueti letnik, čcs. da potem bodo imeli kan- uidati in kandidatinje pravico posečati univerze. Glede na to si usojamo slavno \lado naprositi, da bi ostalo vse pri sta-, re-n, to je, da bi se šolali štiri leta. Kdon i.a želi posetiti, po dovršenem učitelji-';  šču, ?e univerzo. naj pa obiskuje še peti  Iftnik. Z ozirom na to podpiramo sv_ojo; prošnjo z nastopnimi argumenti: 1. Šti-.  rilctno šolanje popolnoma zadostuie za  liudsko učiteljstvo; to nam svedoči se- danje delovanie našega učiteljstva. 2- Ubosi roditelji komaj čakajo, da njih ctroci dovrše četrti letnik in da jih spra- \ ijo h kruhu. Še en letnik več študirati, bi-MJravilo roditelje v neljub gmotni po- li.?n| in marsikdo bi moral nadaljnjs šo- hnje opustiti, kar bi mrogo škodilo uči- teljskemu naraščanju, zakaj draginja je \elika. 3. Premisliti moramo, da mora , clooi učitelj dovršiti peti razred ljud- i'c (osnovne) šole, potcm St.rirazredno nje^ansko šolo ali pa četrti razred g:m- , .'zpe ali realke — predno stopi na uči- liiščc In poteui mora se še štiri leta (>liiti na učiteljisču predno maturira. Da ' t- ^olanje zadostno, je pač jasno. Kdor "i t!O'xe potem posečati še univerzo, da Ve do boljše bodočuosti, svobodno ,'i' !. Oa je to pravično, nam svedoči i\!\o da je večina sedanjega učitelj- va poscčala le štiri letnike učitsljišča vendar popolnoma zadostuje svoji na- ¦ i Med temi nanajamo celo tako učv- ilstvo ki ni imelo do sedaj zahtevaue Viizobrazbe. Glavna naloga bodočega itelistva ni, da ostaja na tem, kar se Js ".ičilo na učiteliišcu, ampak da napre- ,,je v duhu časa ter si prisvoji iz dobrili liig vedncsti in pedag. metod. znanosti, so dindanes umestne in potrebne na- odnemu učiteljstvu. —, Naše stališče sc strinja s temi argumenti, ker se to ura-anje ne more smatrati in presojati "stališča momentanih razmer, temvec .'.ramo to smatrati kot principijalno ..rašanje zvišanja učiteljske izobrazbe. i se mora izvršiti, brez ozira na zrtve. Ki jili bodo slučajno doprinesle sedanje ^ner.icije. . . —u Vzgojno delo našega narascaja -¦ Marr,oru. »Učiteljsko društvo za Mari- r in bližnio okolico«. odsek za uc.telj- i naraScaj. nadaljujč letos svoie lani ¦¦početo dclo z vrsto primernih preda- ¦!Tij. V sledečem navajamo nekai važ- jših točk iz celotnega programa: 1. ! čiteljcvo prosvetno delovanje (usta- navljanje in vodstvo pevskih zborov, knjžnic. bralnih, telovadnih i. dr. dru- jtev, ljudskih odrov itd). 2. Učiteljevo Movnnje na c.ospodarskem polju (polje- istvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, kletar- i 'o, čebelarstvo, zadružništvo in narod- iio-gospodarstvo, gospodinjstvo, ženska rcčna dela. kuhinja itd.). 3. Roditeljski ^cčeri: učiteli-zdravnik. 4. Modenui ne- icogika. 5 Razen tega še vrsta preda- ini o čojitvi estetike v šoli in izven njh. rokotvornem pouku, o pnrejanju šol- :ih izletov. o nadaljni izobrazbi uč;telia I. itd. Odsck si je stavil torej veliko ¦logo ter upn, da jo bode tudi v celot- >m obsegu izvedel, saj ima žs zas;gu- ne predavatelje - strokovnjake. — O : »samcznih predava.njfc bomo še pose- ,>cj poročali.