LETO XXXV., ŠT. 17 Ptuj, 29. aprila 1982; CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Delavci zaupajo v sindikat (stran 2) Zaostrili bomo odgovornost (stran 3) Spet kompenzacija za svinjsko meso (stran 7) Slovesen podpis listine o pobratenju (stran 8) Jugoslavija naju je prevzela (stran 10) Zvezna štafeta mladosti in slavje v Mostju Sprejem zvezne štafete mladosti v Ormožu. Foto: I. Ciani y petek, 23. aprila smo pospremili zvezno štafeto mladosti na poti čez naše območje od Slovenskih Konjic do Ljutomera. V Slovenski Bistrici, Ptuju in Ormožu so se zvezni štafeti priključile še lokalne štafete. V soboto, 24. aprila pa se je nad 8 tisoč pionirjev, mladincev in občanov ptuiske občine udeležilo pohoda »Po poteh revolucije« v Mostje, kjer se je ob 11. uri zbralo precej nad 10 tisoč občanov in prisostvovalo osrednji proslavi ob dnevu OF slovenskega naroda in 40-letnici Slovenskogo- riške-Lackove čete. Mladi vojaki garnizije Dušana Kve- dra-Tomaža f^uj pa so na slovesnosti dali svečano zaob- ljubo. O obojem podrobneje poročamo na 3. in zadnji strani. Vojaki v Mostju podpisujejo listino svečane zaob- ljube. Foto: I. Cianl Raport komandantov odredov predsednici OK S2DL Ptuj Marici Fajt v Mostju. Foto: I. Ciani ORMOŽ OB PRVEM MAJU Že 3. Iradicionalno prvomajsko srečanje v ormoški občini bodi; letos že tretjič zapored organizirali veliko prvomajsko srečanje delovnih judi in občanov. Tokrat so se odločili za srečanje v Jeruzalemu, kjer bo slavnostni govornik dela- vec iz kombinata. Prvomajsko srečanje je namenjeno tudi med- sebojnemu spoznavanju delavcev kombinata, saj ima ta ormoški kmetijski kolektiv enote po vsej občini. Vodstvo kombinata pa bo to priložnost izkoristilo tudi za podelitev jubilejnih nagrad in priznanj. V kulturnem programu sreča- nja, ki bo na sam dan prvega maja, bodo nastopili: godba na pihala, folklorna skupina iz Obreza in recitatorji iz mladinskih organi- zacij. Organizator prvomajskega srečanja je občinski svet ZSS Or- mož. MG PRVOMAJSKA PROSLAVA V PTUJU BOSO. APRILA Na dvorišču predelovalnega centra grozdja in polnilnice vina kmetijskega kombinata Ptuj — TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« Ptuj, Vodni- kova ulica 1 bo jutri, 30. aprila velika tradicionalna prvomajska proslava, ki jo organizira občinski svet ZSS Ptuj v sodelovanju delavcev temeljne organi- zacije Kletarstvo »Slovenske gorice«. Ob tej priložnosti bo o pomenu prvega maja in o nalogah sindikatov danes govoril Vinko Vidic, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Podravje. Predstavniki občinskega sveta pa bodo najzaslu- žnejšim sindikalnim delavcem podelili srebrni znak slovenskih sindikatov. Letos bo srebrni znak prejelo. 15 posameznikov in 5 osnovnih organizacij sindi- katov. Srebrni znak bodo prejeli: Avgust Ivartnik, Ana Jurgec. Jožica Gobec, Ivan Habjanič, Janko Kolar. Franc Hajduk, Kristina Antolič, Danica Ferk. Marija Glušič, Marija Magdič. Janko Mlakar, Janko Bezjak, Tone Taciga. Marija Foltin in Erika Mihelač. Osnovne organizacije, ki bodo prejele srebrni znak pa so: Perutnina TOZD Mesna industrija. KK TOZD Kletarstvo Slovenske gorice. MIP — kon- ferenca osnovnih organizacij sindikata, OŠ Cirku- lane in občinski svet Zveze sindikatov iz pobratene občine Arandjelovac. Po otvoritvi II. faze centra — polnilne linije, bo .sledil ogled centra in polnilnice vina; zatem pa bo velika prvomajska družabna prireditev, na kateri bo igral ansambel Toneta Kmetca. Temeljna organi- zacija Kletarstvo »Slovenske gorice« pa za vse udeležence prireditve pripravlja več zanimivosti. Omenimo prispevek kmečkih žensk, ki bodo po- nujale specialitete domače kuhinje. MG PRED NAMI JE PRAZNIK DELA Včasih radi ugotavljamo, da preveč praznujemo, a premalo delamo. Ali res? So gospodarske težave odraz slabega dela? Ne! Gospodarske težave se odražajo predvsem v trganju verige reprodukcijskega procesa. To pa ni primer le pri nas. marveč v vsemsvetu. Tega se delavci dobro zavedamo, zato bomo tudi letošnje praznovanje posvetili razreševanju težav, ki se pojavljajo v našem gospodarjenju. • Vzroki za težave so v tem, da probleme rešujemo vsak za sebe — vsak po svoje. Še vedno je preveč čutiti zahteve po dvigovanju cen, te pa rušijo ravnovesje v proizvodnem procesu. Seveda se dviganje cen negativno odraža tudi v delitvi po vloženem delu. istočasno pa tako stanje nemalokrat ogroža socialno varnost delavcev z najnižjimi osebnimi prejemki. Mnogi so problemi, kijih bo treba hitreje razreševati na samoupravni način, z dogovarjanjem. Delavci se zavedajo pomena dogovarjanja in reševanja težav po samoupravni poti, zato kažejo veliko mero strpnosti pri razreševanju obstoječih težav. Ta pripravljenost, volja, enotnost, politična stabilnost in želja po čimhitrejšem razvoju našega samoupravnega političnega sistema se je v veliki meri odražala v vseh pripravah na 9. kongres ZKS. V vseh delovnih sredinah so se delavci zavestno vključili v predkongresne aktivnosti in odkrito spregovorili o pomanjkljivostih sedanjega trenutka. Iskali so tudi rešitve za odpravo teh pomanjkljivosti in nakazovali možne rešitve. z.a odpravo slabosti se bomo morali vsi dosledno zavzemati, saj bomo težave lahko odpravili le z boljšim delom nas vseh. Pri tem ne mislimo le na dobro delo pri stroju, marveč tudi v delegacijah, samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in tudi v interesnih dejavnostih. Na vseh področjih si moramo torej vsi in sleherni prizadevati za izboljšanje stanja. Pomembna so bila tudi prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. Tudi na tem področju so si naši delavci izredno prizadevali, še posebej v tistih delovnih organizacijah, ki so močno povečale izvoz. Tudi usmerjeno izobraževanje mora prispevati svoj delež. Usmerje- nemu izobraževanju smo dali velik povdarek in podporo, da bomo izob- raževali našo mladino za take poklice, kakršne naše gospodarstvo resnično potrebuje. Od takega izobraževanja upravičeno pričakujemo tudi izbolj- šanje gospodarskega stanja. Pri tem pa nikakor ne smemo zanemariti dobrega in .sprotnega^ informiranja. Le dobro obveščen delavec, ki ima na razpolago ustrezne razumljive informacije lahko sprejema najboljše odločitve. Mnogo je bilo storjeno tudi na področju podružbljanja SLO in družbene samozaščite. Z doseženim pa še ne smemo bili zadovoljni. Te dejavnosti moramo nenehno krepiti, pri izvajanju družbene samozaščite pa biti še doslednejši. Končno lahko ugotovimo, da so bila vsa prizadevanja delavcev usmerjena k izboljšanju dela in skladnejši delitvi po rezultatih dela. To pa je tudi najboljši prispevek k delavskemu prazniku — prazniku dela. Občinski svet ZSS Ptuj 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. april 1982 TEDNIK „Delavci zaupajo v sindikat če zastopa interese delavcev..." Franc Hajduk je zaposlen v DO Agrotransport, kjer je bil dve mandatni dobi predsednik osnovne organizacije sindikata, sedaj pa je predsednik občinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. V sindikatu dela aktivno že od leta 1961, ko je postal tudi predsednik sindikata združenih zadrug. Zatem je delal v Agis-u TOZD servisi, v le- tu 1977 pa se je zaposlil v delovni organizaciji Agrotransport, kjer je tehnični vodja. V zadnjem obdobju se je osnov- na organizacija, katere predsednik je bil, največkrat ubadala z vpraša- njem delitve po delu in rezultatih dela, z uresničevanjem zakona o združenem delu. Veliko pozornost so posvetili vpeljevanju stalnih raz- prav o periodičnih in zaključnem računu. Danes lahko govorijo o ka- kovostnih razpravah, o podatkih gospodarjenja, v katere se vključujejo vsi zaposleni. Or- ganizirajo jih tako, da o njih razpravljajo najprej po skupinah in enotah, šele nato je skupni zbor, ki odloča o prihodku oziroma o delitvi čistega dohodka. Pove, da je čutiti veliko razliko v delovanju sindikata nekoč in da- nes. Danes je delavčev glas prisoten povsod, delavec odloča o vseh življenjskih vprašanjih. Nekoč so bili le sindikalni aktivisti, ki so v imenu delavcev, delali na različnih področjih. Potrdi, da je bilo takrat tudi težje delovati, bolj pa je bilo razvito družabno življenje. Za današnje stanje je iskati krivca v višjem standardu, ki tudi človeka oddaljuje od družbenosti. To se pozna tudi v politični in drugi aktivnosti, ki traja le toliko, dokler ne zaključi delovni čas. Rad se spominja nekdanjih praznovanj prvega maja. Posebej mu je še v spominu 1. maj 1948, ko je obiskoval nižjo gimnazijo. Mladi so takrat združili svoje moči in pripravili prostore v Ljudskem vrtu, kjer je bilo množično praznovanje in miting. Pove, da je bilo več vsebine — niso bile to prazne veselice. Množično so bili prisotni tudi borci, ki so obujali spomine na dneve NOB. V osnovni organizaciji Agrotransport veliko pozornost posvečajo tudi tipičnim sindikal- nim nalogam. Razvita ie športno- rekreativna dejavnost, skrbno bdi- jo nad dopusti delavcev, imajo lastne počitniške zmogljivosti, med prvimi v občini so imeli razvito družbeno prehrano med delavci in podobno. Na vprašanje alf delavci zaupajo v sindikat, je povedal, da delavci zaupajo v sindikat tokrat, če zastopa interese delavcev. V DO Agrotransport takšno zaupanje je. Na različnih področjih skušajo delavcem pomagati in pri tem so zelo uspešni. 2e večkrat so organizirali prodajo oblek po znižanih cenah, skrbijo za naroča- nje ozimnice. Franc Hajduk pri tem pove, da sindikat mora biti z delavci. Na veliki prvomajski proslavi, ki bo v Ptuju 30. aprila, bo srebrni znak slovenskih sindikatov, nagra- do za dolgoletno sindikalno aktiv- nost, prejel tudi Franc Hajduk. Kaj mu pomeni? Priznanje za dosedanje delo in spodbudo za naprej. V bodoče ga čaka težko delo, — saj je novoizvoljen predsednik občinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. Kot vemo, pa se prometne organizacije ubadajo s številnimi problemi, na njih razreševanje pa je težko vplivati. MG Franc Hajduk foto: JB „RADA DELAM Z OTROKI. . ." Matilda Reš je učiteljica razrednega pouka na OS Ivan Spclenjak v Ptuju. Na skrbi ima tretji razred, poučuje pa že 23 leto. V telovadnici je bil tudi njen ,,prvi razred" — upa pa, da se bodo po letu 1985, izboljšali delovni pogoji. Takrat bi naj pričeli z gradnjo prizidka k šoli. Doslej je gradnja že trikrat ,.padla v vodo". Pri svojem delu je zelo zadovolj- na, rada dela z otroki. Z njimi je prijetno delati. Posebnih težav ni, če pa so, se vse sproti uredi. Več problemov je z otroki na višji stop- nji. Razgovor s tovarišico Matildo Reš je prijeten, zna direktno povedati, takoj je tudi opaziti, da je izredno skrbna in se javnosti ne razdaja. Je dolgoletna ,,tiha" aktivistka sindikatov, spada med tiste aktiviste, ki so naši družbi še kako potrebni. Brez njih ne bi mog- li; včasih pa smo do njih krivični. Ne znamo se jim približati, jih širše spoznavati in postaviti v središče. V sindikatu dela že od začetka službe. Zadnjih sedem let pa je bila predsednica osnovne organizacije sindikata; letos je te posle predala. ,,Njena" osnovna organizacija se je ukvarjala z vsemi sindikalnimi nalogami, ni bila tipično forumske- ga značaja in je skušala po svojih zmožnostih prispevati k razreševa- nju vseh problemov zaposlenih. Na vp.raSanje, kako, s? sindikat, bori za ženska vorašania, je povedala, da kakih izrazitih proble- mov ni. Polovično zmago so letos dosegle učiteljice glede odločitve o dopoldanskem in popoldanskem pouku. Dosedaj so namreč nekate- re tovarišice delale samo dopoldan, druge pa samo popoldan. Tudi sa- ma sedaj po 23 letih popoldanskega dela, dela že clrugi mesec dopoldan. So pa tovarišice, ki delajo že 26 in več let popoldan. S takim delom pa so povezane tudi številne težave, organizacija varstva otrok in življe- nje v družini. Zopet so tovarišice iskale pomoč pri babicah, družina pa se je srečevala le zvečer. V delu, ki ga opravljajo tovarišice skupaj i Matildo Reš je v resnici potrebno veliko idealizma. Umevno je, da pri takem delu pač moreš biti pripravljen na vse. Delo, ki ga ima? z otroki, ni tako zahtevno, kot vse ostalo, kar ga spremlja. Aktivno delo v sindikatu je tova- ribico Matildo pripeljalo tudi v delegacijo občinskega sveta ZZS za d-,.žbenopolitični zbor skupščine csčine Ptuj. V delu te delegacije je prišla do številnih spoznanj, pred- vsem pa se je obogatilo znanje s področja gospodarstva. Istočasno pa pove, da je na sestankih tudi največkrat manjkala, saj ni mogla prestaviti pouka. Delo z otroki ni tako delo, ki bi ga lahko zaklenil v predal, kot lahko to stori kdo drug. Dogodkov, lepih in težkih, je bi- lo v dosedanjem učiteljevanju veli- ko. Težko je katerega izločiti. Najbolj žalostni trenutek pa je bil, ko je umrl tovariš Tito. Spominja se: ,,Ko sem prišla v razred, so me nemo gledale oči otrok, vsem je zmanjkalo besedi, solze so se vlile po vseh obrazih, tudi mojem. In dolgo je trajalo, preden smo ponovno našli nit pogovora ..." MG Matilda Reš folo: Ciani GOSPODARSKI USPEHI PTUJSKIH RIBIČEV Ptujski ribiči so zadnje čase vse bolj uspešni tudi na gospodarskem področju. V svojih gojitvenih ribnikih v Pacinju in Velovlaku so vzgojili in pridelali že na tisoče mladic krapa, linja, amurja in drugih sladkovodnih rib. Vse to so do sedaj pridno vlagali v svoje odprte vode, v Dravo, Dravinjo in manjše potoke. V soboto, 17. aprila pa so doživeli tudi svoj prvi gospodarsko-komercialni uspeh. Izpraznili so namreč ribnik v Paci- nju, kjer so lani vložili larve (ličin- ke) amurja. In ker je bilo mladic več, kot so pričakovali so jih del tudi prodali članom ribiške družine v Žalcu. Predsednik gospodarske komisije pri RD, Ptuj Anton Cuš, je ob tem dejal: ,,Delo odlova mladic je zelo težavno in odgovorno. Mladice so namreč zelo majhne, merijo le od 7 do 12 cm in jih je težko loviti, pa čeprav z mrežo. Prav zaradi tega, ker so izredno male so mladice tudi izredno občutljive, zato je tre- ba z njimi lepo ravnati. Tudi transport je kompliciran, saj ribice prevažamo v posebnih posodah z vodo in pod kisikom. Za RD Ptuj je to vsekakor velik uspeh, ki pa še ni popoln. Prvič smo vložili ličinke v naš gojitveni ribnik in kar lepo uspeli. Poglejte, lani smo vložili okrog 150.000 kosov ličink, sedaj pa smo odlovili okrog 30.000 mladic. To je 20 odstoten uspeh, kar težko dosežejo ribogojnice, ki so moderneje opremljene. Pohvale vredna je bila tudi udeležba ribičev iz posameznih pododborov, ki so pridno zbirali točke za prostovoljno delo. Isti dan, vendar nekaj ur pozneje pa so ptujski ribiči opravili odlov mladic krapa in amurja v gojitvenem ribniku Velovlak. Tam je bil uspeh še večji, pa tudi s prirastkom so bili zadovoljni. M. Ozmec Ptujski ribiči so mladice amurja pazljivo odlavljali iz zbirnega bazena ribnika v Pacinju. Uspešen športnik - uspešen obrtnik Jože Krajnc se je rodil pred 50- timi leti v Mestnem vrhu pri Ptuju v delavski družini, kjer je bilo troje otrok. Oče je bil po poklicu zidar. Zelo zgodaj jih je zapustila mati, Jožetu je bilo takrat šele 11 let. Osnovno učenost je nabiral v Ptuju, zatem pa se je namenil za strojnega ključavničarja. Takoj po vojni se je aktivno vključil tudi v izgradnjo zadružnih domov. Uspe- šno je opravil pomočniški izpit in se zaposhl v osojnikovi zadrugi kot vodja parka. Življenje pa je utrlo drugačno pot in ga je zaneslo v avto-dejavnost, kjer je bil inštruk- tor. Se pred odhodom v JLA, se je vključil med cestno-hitrostne dir- kače, vozil je 250 kubični motor in z njim dosegal zelo dobre rezultate. Spominja še, da je bila to gene- racija Stanka Vesenjaka. Po vrnitvi iz JLA se je vključil med kartiste. Tudi tu je bil uspešen in dosegel 3. mesto v državi. V tem obdobju je tudi ustanovil karting klub, ki je bil nekaj časa med vodilnimi v državi, bil pa je tudi njegov predsednik. Takrat so kartisti tudi naredili stezo v Hajdošah. Pot ga je nato za nekaj časa zanesla v Avstrijo in Nemčijo. Po vrnitvi, se je usmeril v serijsko proiAodnjo kovinske galanterije. Kmalu pa je odprl avtopralnico, ki je odprta že 17 let. Pove, da je zadovoljen kot obrt- nik, čeprav tudi ni toliko zaslužka, kol drugje. Moti ga tudi, da ni kon- kurence, Sigma je imela svojo pral- nico, pa jo je zaprla. Dnevno ope- rejo veliko avtomobilov, oprav- ljajo pa tudi montažo gum, antiko- rozijo in podobno. Avtopralnica je vseskozi aktivna, ni pa zlata jama, poudarja Jože Krajnc. Za v bodoče razmišlja o prviusmcritvi v lažji posel, tega žč vpeljuje in razmišlja, da bi posle predal. Delno mu pomaga že hčer- ka. Zeli pa si, da ga zdravje ne bi tako kmalu izdalo in da bi še dolgo delal, saj mu je misel na upokojitev tuja. Jože Krajnc je aktiven tudi v obrtnem združenju Ptuj, je bil prvi predsednik ptujskega združenja, sedaj pa je član upravnega odbora. Glede športa pove, da se je moral izpreči, delno zato, ker so se podrli načrti, ki jih je imel, pa tudi karting klub ie propadel. Takrat se je užaijt.io umaknil. Sedaj ga včasih prevzame, da bise ponovno aktivi- ral, rad bi dol^azal, da se da tudi brez denarja veliko narediti. V isti sapi pa pove, da je vse odvisno od zdravja. MG Jože Krajnc foto: JB NOVO VODSTVO PTUJSKIH RIBIČEV Člani ribiške dru/ine Piuj. prcd\scm dcle- gcUi i/ posameznih pododborov, so se \ Oetr- Tek. 22 aprila sestali na redni leini skupščini. Vo u\odnem delu in i/\()lil\i organo\ skup- ščine so ra/pra\ljali in pozneje potrdili za- ključni račun RD za leto 1981. Sprejeli so tudi poročilo samoupravne ribiške kontrole. Za- lem so prisluhnili izčrpnemu poročilu Staneta Žitnika, dosedanjega predsednika skupščine RD o d\c)letnem delu članov. Poudaril je predvsem uspehe na gospodarskem m gojit- venem področju ter se za\ zel za še doslednejše uresničevanje zastavljenih ciljev. Ti pa nala- gajo ptujskim ribičem, da v sedanjem'sred- njeročnem i^bdobju bistveno povečajo gojitev ribjega zaroda v lastnih gojitvenih ribnikih in razen poriblavanja odprtih voda pridelajo čim več za tržišče. Proizvodnja hrane je namreč dolgoročna usmeritev našega gospodarstva, del lega pa lahko uresničujejo tudi ribiči prek svojih dejavnosli. Delegati pododborov so zalem razpravljali vsebini novega pravilnika RD o športnem načinu lova rib. Skupščina je upoštevala vse predloge in pripombe posameznih pododbo- rov, ki so v skladu z republiškim pravilnikom. Po lem. koso po uspešnem dvojnem mandatu razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika skupščine Staneta Žitnika, so za novega predsednika skupščine RD Ptuj. po pred- hodnem usklajevanju predlogov po posame- znih pododborih izvolili dosedanjega člana predsedstva Dimčeta Slojčevskega. Člani predsedstva o ostali v isti sestavi, prav tako predsedniki posameznih komisij M. Ozmec TEDNIK - 29. april 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 .TAOSTRIU BOMO ODGOVORNOST!" POGOVOR Z JOŽETOM BOTOLINOM v resoluciji 9. kongresa zveze ko- munistov Slovenije so zapisane na- loge, ki jih morajo komunisti brez oklevanja uresničevati v vseh oko- ljih življenja in dela. Kako jih bodo uresničevali komunisti v ptujski ob- jinski organizaciji, smo povprašali predsednika OK ZKS Jožeta Boto- lina: ,,Ze v pripravah na kongres, ko smo obravnavali kongresne doku- mente, smo komunisti v ptujski ob- čini ugotovili, da postavlja resolu- cija pred nas zahtevne naloge, ki jih bomo morali konkretizirati in do- sledno uresničevati. Ko smo ocenjevali opravljeno delo v osnov- nih organizacijah ZK, smo ugotovi- li, da marsikje konkretnih proble- mov svojega okolja komunisti ne rešujemo. Akcije so preširoko za- stavljene in je njihovo uresničeva- nje težje nadzirati. V preteklih ob- dobiih smo obravnavali vsa področja, ko pa smo ocenjevali iz- vajanje nalog, smo ugotovili, da jih v glavnem nismo uresničili. Tokrat smo se dogovorili, da bomo sleher- no nalogo konkretizirali, določili roke in izvajalce ter opredelili od- govornost." Na kongresu je bilo slišati oceno, da je zveza komunistov Slovenije dokaj široko zastavila in tudi izpe- ljala idejnopolitično usposabljanje in da je bil dosežen na tem področ- ju viden napredek. Velja takšna ocena tudi za ptujsko občinsko organizacijo ZK? ,,V naši občini dosti delamo na tem področju, vendar je usposab- ljanje dostikrat kampanjsko. V glavnem gre za razne oblike izobra- ževanja prek raznih šol, pripravljalnih seminarjev'. . . po- zneje, ko nekdo postane član ZK pa na tem področju popuščamo. Tu bodo morale napraviti več pred- vsem osnovne organizacije ZKS. Ob tem pa bi poudaril pomen indi- vidualnega idejnopolitičnega iz- obraževanja. Vsak komunist se mora nenehno izobraževati, kajti le z več znanja bo lahko deloval v svo- iem okoliu." Precejšnje pozornosti je bila na zboru slovenskih komunistov dele- žna tudi posamična in kolektivna odgovornost. Povsod je slišati, da je potrebno obe odgovornosti za- ostriti. Bo res narejen korak na- prej, ali bo ostalo le pri besedah? ,,Da odgovornosti ne ugotavlja- mo, je narobe. Delavski razred bo zgubil zaupanje v zvezo komuni- stov, če ne bomo tu bolj odločni. Mi vedno govorimo o odgovorno- sti, potem pa dostikrat to odgovor- nost skrijemo v neko splošno odgo- vornost, iščemo neke objektivne razloge za napake in nikoli ne ugo- tavljamo odgovornosti posamezni- kov. Ob obravnavi gospodarskih rezultatov — dobrih ali slabih — so bili zelo redki primeri, da bi neka delovna skupnost, delovna organi- zacija ali pa komunisti v njej, oce- nili tudi delež posameznikov pri do- seganju uspehov ali neuspehov. Če gre za neuspeh, ga poskušamo skri- ti za nekimi splošnimi težavami, na katere ne moremo vplivati. Mislim, da bodo osnovne organizacije ZK morale vztrajati, da bomo ob obravnavi zaključnih in periodičnih obračunov vedno dali tudi oceno delovanja delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, delovnimi skupnosti skupnih služb in strokovnjakov, pa seveda tudi ustrezno ukrepali. V ptujski občini, pa tudi širše, do sedaj ni bi- lo primera, ko bi ob slabem gospo- darskem rezultatu postavili pred odgovornost vodilne in strokovne delavce. Na tem bomo morali vztrajati, saj bomo lahko le na ta način izboljšali gospodarsko situa- cijo." Povezano s tem bi lahko sprego- vorila tudi o raziskovalnem delu in o upoštevanju znanstvenih raziskav. v praksi. Se vedno nismo uspeli udejaniti nagrajevanja raziskoval- nega dela v organizacijah združene- ga dela. Tu se bo najbrž zveza ko- munistov morala precej angažirati? ,,Glavni problem sedanjega tre- nutka je gotovo slaba gospodarska situacija, ki pa jo pogojuje več vzrokov. Na splošno gospodarsko stanje v svetu lahko le malo vpliva- mo, gotovo pa lahko vplivamo na neustrezne proizvodne programe, na neustrezno strukturo našega go- spodarstva. Oboje je pogojeno s premajhno uporabo lastnega zna- nja. Raziskovalno delo pa pri nas ni razvito v pravšnji meri tudi zara- di neustreznega nagrajevanja tega dela. Tudi cenimo ga ne dovolj! Moram pa kljub temu reči, da ne- katere delovne organizacije kot sta TGA in Agis, pa še katera druga, na tem precej delajo in imajo ta vprašanja rešena. Ne bi bilo napak, ko bi se po njih zgledovali tudi ostali. S tem bi vplivali direktno na izboljšanje našega gospodarjenja." Za ptujsko občino je značilno, da dajemo prednost kmetijstvu. Gotovo so na tem področju najbolj odgovorne in zahtevne naloge. Na kongresu so delegati občinske orga- nizacije ZKS Ptuj ostro opredelili neuresničene naloge na tem področju, predvsem na probleme. Kako se jih bomo lotili, da bi jih re- šili? ,,Prirodne danosti naše občine nas prav gotovo uvrščajo med glav- ne proizvajalce hrane v Sloveniji. Vendar gre tu za probleme, ki niso le naši. Širša družbena skupnost, ki potrebuje hrano, bo morala naredi- ti več. Naše razprave so bile kritič- ne glede na to, da se preveč postav- lja tržni odnos med pridelovalci in potrošniki hrane. Menimo, da je proizvodnja hrane družben problem, v katerega reševanje se mora enako močno vključiti neko industrijsko razvito območje kot kmetijsko, ki hrano prideluje. Gre predvsem za bolj dorečeno politiko združevanja nepovratnih sredstev za pridobivanje novih obdelovalnih površin, za dolgoročno planiranje razvoja določenih predelovalnih zmogljivosti. Mislim, da smo bili tu še premalo kritični. Prevečkrat se srečujemo s tem, da nas upoštevajo kot primarnega pridelovalca hrane ob močnih težnjah, da bi se ta hra- na predelovala v že razvitih centrih. Tu bomo morali svoj vpliv odloč- neje zastaviti in se potegovati za lastne predelovalne zmogljivosti. Seveda ob obojestranskih obvezah, — obvezah širše družbe do nas in obratno." Naloge je torej treba konkretizi- rati. Prav je, da to storimo sedaj, ko so dogovori in stališča s kon- gresa še v nas, ko jih povezujemo z vsakdanjo prakso. Kajti, ko jih prenesemo na papir, jih mnogokrat omilimo, nehote olepšamo, da dru- gače zvenijo. Pa zaradi zaostrene gospodarske situacije ne bi smela zveneti drugače kot ostro, konkret- no in odgovorno. N. Dobljekar Jože BotoHn (foto Ciani) V PTUJU. 5. MAJA Volilna skupščina občinskega sveta ZSS Ptuj Na volilni skupščini občinskega sveta ZSS Ptui, ki bo 5. maja in na kateri bo sodelovalo 220 delegatov, bodo sindikalni delavci ptujske občine, ocenili sindikalno delo v mandatnem obdobju 1978—82. Gre za celovito oceno delovanja sindikatov na vseh nivojih organiziranosti med 13. in 14. volilno skupščmo. Podlaga za delovanje ptujskih sindikatov v tem obdobju pa so bili sklepi in stališča 9. kongresa slovenskih sindikatov, sklepi 1., 2., m 3. konference slovenskih sindikatov in lastni programi delovanja. Vse pa z namenom prispevati svoj delež k uveljavitvi oblasti vseh delovnih ljudi. Ocena dela, ki jo bo dala skupščina, ki obenem predstavlia 18.506 delavcev, članov sindikata v ptujski občini, je samo del ocene sindikalnega delovanja, ki se sprotno ocenjuje, tako v osnovni organizaciji, odborih, komisijah, skratka v vseh oblikah sindikalne organiziranosti. Pri občinskem svetu je 13 občinskih odborov dejavnosti, ki bodo prav tako podali oceno dela v minulem obdobju. Ptujski sindikati so se v tem mandatnem obdobju v najširšem pomenu besede borili za to, da sindikalna politika postane resničen odsev volje delovnih ljudi. Sindikati v tem obdobju tudi niso ocenjevali svojega dela skozi forumske oblike dela, ampak skozi uspehe, ki so jih dosegli pri uresničevanju sklepov in stališč v oblikah sindikalne organiziranosti. Z načinom dela, kot je povedal Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, je sindikat spodbujal delavce, da zavestno in s polno odgovornostjo pristopijo k razreševanju politike ekonomske stabilizacije, boljšega gospodarjenja, utrjevanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, nagrajevanja po delu in podobno. Na volilni skupščini, ki je zgolj tehnične narave, saj so vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave nanjo že zaključene, bodo izvolili tudi novo vodstvo in organe sindikatov. Za novega predsednika občinskega sveta ZSS Ptuj je evidentiran Edi Kupčič, za podpredsednika Daniel Koletnik in sekretarja Franc Vreze. Novi občinski svet bo štel 50 članov, predsedstvo 15 članov, nadzorni odbor 5 članov, delegacija za medobčinski svet ZSS za Podravje 5 članov. Poleg tega bo skupščina izvolila še 15 delegatov za 10. kongres ZSS in 2 delegata za 9. kongres ZS Jugoslavije. MG ORMOŽ Volilna skupščina sindikata bo 6. maja v ormoški občini zaključujejo s pripravami na volilno skupščino občinske organizacije sindikata, ki bo 6. maja. V vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave so se vključile domala vse osnovne organizacije sindikata. Tako je občinski svet ZSS Ormož že prejel potrjene izjave o evidentiranih kandidatih za novo sindikalno vodstvo v občini za obdobje 1982—1986 iz 35 osnovnih organizacij sindikata. Ciani sindikata soglašajo, da bo občinski svet v bodoče štel 30 članov, predsedstvo 11 članov, nadzorni odbor 5 članov, medtem ko bodo sveti, odbori in komisije sveta šteli od 5 da 7 članov. Delegacija za MS ZSS za Podravje pa 5 članov. Po razrezu, ki je že določen, bodo ormoške sindikalne delavce na kongresih ZS zastopali 4 delegati in to na 10. kongresu ZSS trije in na 9. kongresu ZS Jugoslavije eden. Za predsedstvo občinskega sveta ZSS Ormož pa so evidentirani naslednji kandidati: Vekoslav Kosi iz Ograda za predsednika občinskega sveta, za sekretarja Slavko Kačičnik in za podpredsednika Franci Debeljak iz tovarne Jože Kerenčič — delovna skupnost skupnih služb; za člane pa: Miran Krajnc, Darinka Rakuša, Otmar Medik, Mira Frangež,, Julio Djurasek, Slavko Kumer, Bojan Makovecki in Ivan Horvat. Odločitev za predlagano novo vodstvo sindikata je potrdilo dobrih kadrovskih priprav v osnovnih organizacijah sindikata, kot tudi v občinski organizaciji sindikata. MG 37 let svobodnega Ptuja Na predvečer 8. maja, ki je skupni praznik krajevnih skupnosti mesta Ptuja, bo svečana seja najvišjih organov krajevnih skupnosti mesta Ptuja, na kateri bodo podelili priznanja krajevnih skupnosti najzaslužnejšim krajanom oziroma krajevnim skupnostim. V programu letošnjega praznovanja, katerega nosilec je krajevna skupnost Dušan Kveder, je tudi pobratenje te skupnosti s krajevnimi skupnostmi, ki imajo isto ime. Po podatkih, ki so na voljo, obstajata v SR Sloveniji še dve krajevni skupnosti z istim imenom in sicer v Ljubljani ter Mariboru. V program praznovanja pa se vključuje tudi turistično društvo Ptuj, ki bo 6. maja na priložnostni slovesnosti podelilo nagrade oziroma priznanja najboljšim v akciji ,,očistimo naše okolje", ki ga je društvo razpisalo že v maju leta 1981. Letošnji praznik mesta Ptuja je povezan tudi s pregledom dosedanjega štiriletnega delovanja ptujskih krajevnih skupnosti, letos se namreč izteka mandat organom krajevnih skupnosti. Poleg tega bo ob prazniku dan pregled, koliko se je v tem obdobju vložilo v razvoj krajevnih skupnosti, koliko je bilo zbranega referendumskega dinarja in koliko so prispevali občani sami. V teh letih je bila potrjena tudi velika solidarnost krajevnih skupnosti, saj je bilo več objektov zgrajenih iz skupno zbranega denarja. Dosedanje delovanje ptujskih krajevnih skupnosti pa je tudi potrdilo odločitev iz leta 1977. Krajani vse bolj zavzeto sodelujejo pri razreševanju problemov okolja, v katerem živijo. MG KLUB BRIGADIRJEV JRANC BELŠAK-TONE" PTUJ Po poteh AVNOJ v počastitev 90-letnice rojstva tovariša TITA in 12. kongresa ZKJ organizira Klub brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj dvodnevni briga- dirski izlet ,,Po poteh AVNOJ", ki bo 28. in 29. maja 1982. Program brigadirskega potovanja je vsebinsko skrbno pripravljen in zajema: ogled muzeja 1. zasedanja AVNOJ v Bihaču, ogled muzeja desanta na Drvar in Titove pečine v Drvarju, nato pa Ključa, Mrkonjič grada in Sipova. Sledi obisk v Jajcu, ogled slapov reke Plive in muzeja 2. zasedanja AVNOJ, zatem Banja Luke, Mrakovice na Kozari, ogled spomenika in muzeja na Kozari ter nadaljevanje potovanja prek Prijedora, Dubice do Jasenovca. V Jasenovcu bo ogled spomenika in spominskega muzeja zloglasnega ustaškega taborišča, od tam pa vrnitev prek Varaždina v Ptuj. Člane Kluba brigadirjev ,.Franc Belšak-Tone" Ptuj in ostale udele- žence mladinskega prostovoljnega dela na lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah, ki se želijo brigadirskega potovanja udeležiti obveščamo, da se naj takoj oglasijo pri Anici PREŠEREN, v delovni skupnosti skupnih služb krajevnih skupnosti mesta Ptuj, Jadranska ulica 6, kjer se prijavijo in vplačajo za brigadirsko potovanje 1.400.— din. FB Slovesen sprejem zvezne štafete mladosti Tako kot v številnih slovenskih mestih in vaseh smo minuli petek, natanko ob 16. uri in 40 minut v Gaju pri Pragerskem sprejeli zvezno.štafeto mladosti — simbol bratstva in enotnosti ter pripa- dnosti tovarišu Titu. Na Sloven- skem trgu — pred spomenikom heroju Jožetu Lacku je bila nato osrednja občinska slovesnost, kijo je spremjalo več ti.soč Ptujčanov mladih in pripadnikov Jugoslo- vanske ljudske armade. Ob tej priložnosti je bil tudi krajši kul- turni program z nastopom ptuj- skega pihalnega orkestra, pev-' skega zbora osnovne šole Olga Meglic, recitatorjev iz OŠ Tone Žnidarič. pionirske folklorne skupine iz Markovec jn vojaškega zabavnega ansambla. V Ptuju smo najprej pozdravili lokalno štafeto mladosti, kije že dopoldan obšla vse krajevne skupnosti v občini. Povsod so jo sprejeli toplo in prisrčno — kot to znajo le mladi. Na svečano tribu- no jo je v Ptuju prinesla učenka OŠ Olga Meglic Maja Botolin. sprejel pa jo je predsednik OK ZSMS igor Galič, ki je mladim čestital in med drugim dejal, daje štafeta mladosti ali kot smo jo najraje imenovali Titova štafeta bila in bo simbol mladosti, brat- stva in enotnosti, obveza za vse nas, da bomo vztrajali na Titovi poti. Ob 17. uri in 27 minut je na tribuno prispela zvezna štafeta mladosti, ki sojo mladi iz ptujske občine nosili od Pragerskega da- lje. Na tribuno jo je prinesla mlada kmetovalka iz Stojnc Ma- rija Vajda v spremstvu mladih delavcev, miličnika, vojakov in pionirjev, nakar je proti Forminu krenila v rokah Mirana Senčarja mladinca iz osnovne organizacije ZSMS Strnišče. Do Formina joje nosilo še več sto mladih rok v pozdrav predsedstvu SFRJ in CK ZKJ — kot je v svojem pozdra- vnem pismu napisala ptujska mladina, prebrala pa ga je Valja Aleksič iz Centra srednjega usmerjenega izobraževanja. Ptujska mladina je nato zvezno štafeto miudosti predala mladim ormoške občine v Forminu ob 18. uri in pel minut. Valja Aleksič predaja lokalno štafeto mladosti predsedniku OK ZSMS Ptuj Igorju Galiču. Foto: I. Ciani. JANKO V06RINEC - PREJEL ZLATI ZNAK OF »BORCI VZTRAJAMO IN SE BOMO VZTRAJALI..." Janko Vogrinec seje rodil leta 1910 v Cezanjevcih pri Ljutome- ru. Oče je bil krojač, imeli pa so tudi malo zemlje. V družini je bilo več otrok, zato jim je trda predla. Boriti seje bilo potrebno za vsak ko.šček kruha. Sam pove, daje bil najbolj vesel tisti, kije sploh imel delo. Takšno stanje je v njem pre- budilo revolucionarni navdih, moč, ki je družila veliko število naših ljudi v boju za lepše dni. Sprehodil se je skozi številne viharje, vsak je prinesel novo iz- kušnjo, veliko pa je bilo grenkih. Toda to ga ni omajalo v prepri- čanju, da je potrebno vztrajati v boju za lepše dni. V vrste komu- nistične partije je vstopil že junija 1941. V partijo pa ga je sprejel Leopold Voda. sekretar v ptujskih železniških delavnicah, kamor je Janko Vogrinec prišel leta 1935. Najlepši trenutek v njegovem življenju pa je bila svoboda v Dachauu. Ko se je vrnil, je postal predsednik okrajnega sindikal- nega sveta. Obiskoval je tudi nižjo partijsko šolo v Ljubljani. Za tem je bil postavljen za predsednika mestne občine: dve leti pa je bil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Ptuj. Upokojen je bil leta 1969. vendar še vedno vztraja in je aktiven družbcno-poiitičen dela- vec. Zlati znak OF. ki ga je v po- nedeljek sprejel v Ljubljani, mu veliko pomeni. Je dokaz, kot sam pravi, da nekdo misli na njegovo generacijo, na vse. .kar je ta gene- racija naredila. Nadaljuje pa: »Nismo se žrtvovali zase. Lepo življenje smo želeli vsem. pred- vsem mladim. Zato naj bo ta znak tudi spodbuda mlajšemu rodu naj nadaljuje delo starih aktivistov. Borci vztrajamo in še bomo vztrajali. Ne more nam biti vseeno kakšno usodo doživljajo naši sporazumi, dogovori, sklepi in stali.šča. Moramojih uresničevati, mi. borci pa bomo pomagali pri reševanju gospodarskih težav. Iz- kušenj za to nam ne manjka. Od mladega rodu pa pričakujemo, da nadaljuje naše delo«. Janku Vogrincu tudi naše is- krene čestitke! MG Janko Vogrinec. Janko Vogrinec je bil tudi slavnostni govornik na osrednji proslavi OF slovenskega naroda v Mostju. Foto: I. Ciani 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 29. apri! 1982 TEDNIK POGOVOR S KARLOM RAJNtŠEM Javno tožilstvo ima več dela v ptujski enoti Temeljnega javnega tožilstva Maribor so imeli lani nekoliko več dela, kot leto prej, saj so prejeli kar 40 ovadb več. O tem je vodja enote Karel Rajniš povedal: »Celoten obseg dela je bil v letu 1981 za 19,58 odstotka večji kot v letu 1980. Povečale so se ovadbe zoper znane in tudi zoper neznane storilce. V Kar se tiče samih kaznivih dejanj, bi moral poudariti, da so še zmeraj na prvem mestu kazniva dejanja ogrožanja v javnem prometu. Na drugem mestu so kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premo- ženje, predvsem gre za tatvine. Na tretjem mestu pa so kazniva dejanja zoper življenje in telo. Sem štejemo v glavnem lahke in hude telesne poškodbe.« Ali ste uspeli rešiti vsa predlagana kazniva dejanja? '>V letu 1981 smo imeli 928 končnih rešitev, od tega smo zavrgli 248 ovadb, vložili smo 340 obtožnih predlogov. 155 neposrednih obtožnic in 116 obtožnic po prei.skavi. Po končani preiskavi smo od pregona odstopili le v 69 primerih. To kaže. da smo opravili veliko več dela. kot leto prej. Razveseljivo pa je tudi. da smo dokončno rešili precej zadev, ki so ostale v raziskavi še iz prejšnjih let. Največ primerov ovadb smo imeli zoper udeležence v cestnem prometu, kar 149. V 52 primerih pa smo prejeli ovadbo zaradi hude telesne poškodbe enega ali več udeležencev. Pri tem bi rad opozoril, da je prav letošnje leto zelo pomembno, kar se tiče varnosti cestnega prometa, saj bomo v skladu z načrtovano akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, posvetili posebno pozornost prav cestnemu prometu. Pri tem bo potrebno vključiti vso družbeno politično skupnost, organe in organizacije. V akcijo je treba vključiti tudi krajevne skupnosti, orga- nizacije združenega dela, šole in seveda tudi vse občane. Kajti le s skupnimi močmi lahko računamo na uspeh. Uspeh pa je vsako zmanj- šanje krvnega davka na naših cestah. Najpogostejši kriminogeni faktorji so v glavnem enaki, kotleta nazaj. Nanašajo se v glavnem na neustrezno cestno signalizacijo, na premajhno skrb za tehnično stanje vozil, na slabo vzdrževane ceste, na pomanjkljivosti pri prevozu tovorov in podobno. Ob koncu bi želel na kratko omeniti rezultate javne raziskave, ki jo je v letu 1981 opravilo Javno tožilstvo SRS za leto 1980. Raziskava se nanaša predvsem na tiste nezgode, kjer je prišlo do smrti enega od udeležencev. Ugotovljeno je bilo, da je od 558 smrtnih žrtev v prometnih nezgodah leta 1980 umrlo brez tuje krivde kar 52 odstotkov udeležencev. To seveda kaže, daje precej visoko število tistih, ki so tudi sami kršili c^strTopromctne predpise. Kar 11.55% je bilo takšnih, ki so znatno prispevali k svoji smrti. Le v 37,40 odstotka smrtnih žrtev so povzročili smrt izključno drugi udeleženci v prometu. Iz teh podatkov je razvidno, da je samoogroženost izredno velika, zato je skrajni čas, da se resno posvetimo vzgoji udeležencev v prometu. Nele motoriziranih, ampak in predvsem pešcev, ki so najbolj ogroženi. Glede na to, da v zadnjem času naraščajo tudi delovne nezgode pa bi bilo prav, da bi se v delovnih organizacijah začeli resneje ubadati z varstvom pri delu in spoštovanjem zakonitih predpisov.« M. Ozmec TRDNE VEZI Z DOMOVINO Poročali smo že o slovesnem podpisu listine o pobratenju, s katero so se mladi iz osnovne šole Tone ZnidariC v Ptuju in učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Frankfurta obvezali, da bodo Se bolj utrjevali vezi, ki jih je spletla materina beseda. Se bolj so učvrstili prijateljstvo i mladimi, ki so daleč od domovine, zato pa toliko bolj navezani nanjo. Pionir iz Frankfurta se zahvaljuje mladini prijateljem iz Ptuja za prisrčen in topelsprejem. Mladi iz Ptuja in Frankfurta so ši ob pobratenju izmenjali praktična darila. Besede slovenske učiteljice v Frankfurtu Dragice NunčK-Turk so globoko ganile vse prisotne. Gostom je zaželela dobrodošlico ravnateljica OŠ Tone 2nidarič prof. Marua Šumandlova. In za konec še lep kulturni program z nastopom mladih gostiteljev — pionirjev OŠ Tone Žnidarič. Foto: L. Kotar KRAJEVNA SKUPNOST 0L<5A MEGLIC Septembra bodo slavili svoj praznik Na pobudo osnovne organizacije ZKS krajevne skupnosti Olga Meglic bodo letos 10. in 11. septembra prvič slavili svoj krajev- ni praznik. Letošnje praznovanje povezujejo s 40-letnico smrti revolucionarke Olge Meglic, ki ji bodo postavili spomenik, izdelal pa ga bo kipar Viktor Gojkovič. Ob tej priložnosti bodo izvedli pohod po poteh Kozjanske čete, ki se ga bodo udeležili krajani, koordinacijski odbor planinskih društev občine Ptuj, občinska zveza tabornikov in vojaki vojašnice Dušan Kveder-To-„ maž. Pohodniki bodo krenili z Vičave prek Drave, Drav- skega polja, Haloz do Stoperc in od tam na Jelovice, kjer bo partizanski miting. Izdali bodo tudi spominsko publikacijo o Olgi Meglic, v njej pa bodo tudi sestav- ki o krajevni skupnosti, šoli in delovni organizaciji, ki nosijo ime po tej revolucionarki. Ker bodo stroški letošnjih prireditev precejšnji, pričakujejo, da bodo s svojimi prispevki sodelovale tudi organizacije združenega dela. Slovesnosti bodo zaključili z veli- kim partizanskim mitingom, ki bo v krajevni skupnosti 11. septemb- ra. V krajevni skupnosti Olga Meglic so se dogovorili, da bodo v bodoče praznovali svoj praznik vsako prvo soboto in nedeljo v septembru, po- leg tradicionalnega pohoda po po- teh Kozjanske čete pa bodo izvedli še druge kulturne prireditve. N. Dobljekar Skrb za rekreacijo delavcev v TGA v TCA Kidričevo polagajo vse več skrbi za športno rekreacijo delavcev. Podpirajo aktivno sodelovanje delavcev v vseh šport- nih dejavnostih v njihovih krajev- nih skupnostih, pomagajo pri ureditvi njihovih igrišč, dajejo brezplačne vstopnice delavcem TGA in njihovim svojcem za razne športne prireditve, karte za kopa- nje v Ptujskih toplicah in podob- no. Za vse to skrbi komisija za šport in rekreacijo pri konferenci osnov- nih organizacij sindikata TGA Kidričevo, ki vlaga veliko truda za masovno športno rekreacijo delavcev delovne organizacije TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. F. Meško BORCI OBČINE ORMOŽ O DELU IN NALOGAH v petek, 23. aprila se je na redni seji sestal občinski odbor ZZB NOV Ormož. Imenovali so svoje predstavnike v komisijo za vprašanja borcev občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ocenili letne konference krajevnih organizacij ZB ter se dogovorili o sklicu in vsebini druge seje občinske organizacije ZZB NOV Ormož. Največ razprave pa so na seji namenili pripravam na proslavo dneva borca, ki jo bodo povezali z odprtjem muzejske sobe NOV v Središču ob Dravi. TEDNIK - 29. april 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 S SKUPNIMI MOČMI DO TELEFONA KS VITOMARCI KS Vitomarci je ena manjra- zvitih v ptujski občini. Leži v centru Slovenskih goric in je pre- težno hribovita, saj je vseh 7 za- .selkov.. razvrščenih po okoli.ških hribih. Ta KS je tudi mejna s so- sednjo lenarško občino. Do srede lanskega leta so imeli v Vitomar- cih le en induktorski telefon na tamkajšnji pošti. Sedaj imajo še zmeraj samo en telefon, vendar z direktnirn spojem. Tako je treba klicati zdravnika včasih tudi po več kilometrov daleč. Vsaka nuj- na pomoč je včasih tudi prepozna, saj je do telefona tudi po 7 km iz posameznih zaselkov. Krajani Vitomarc so si zato že nekaj let prizadevali, da bi v KS napeljali večžilni telefonski kabel. V lanskem letu so se pričeli dogovarjati s predstavniki TOZD za PTT promet iz Ptuja, od koder je letos prišla pobuda, da bi s skupnimi močmi napeljali kabel tudi do Trnovske vasi. V soboto, 17. aprila so v poča- stitev 9. kongresa ZKS delavci TOZD za PTT promet iz Ptuja pod vodstvom direktorja Alojza Čučka, skupaj s številnimi krajani uspešno izvedli delovno akcijo, na kateri so na že postavljene tele- fonske drogove potegnili večžilni telefonski kabel. Predsednik sveta KS Vitomarci, Janez Druzovič nam je ob tem dejal: »Veseli smo pobude ptujske pošle, da spelje akcijo te efon v vsako vas, še bolj smo veseli, da smo za Zavrčem na vrsti mi v Vi- tomarcih. Naša naloga je pote- gniti primarni kabel od centrale v Vitomarcih do Trnovske vasi, toje v dolžini 4.700 m. Vse je drago, vendar smo veliko prispevali sami, predvsem drogove in sedaj na akciji delovne stroje. Na pro- stovoljnem delu je nad 60 kraja- nov.« M. Ozitiec V prostovoljni akciji je sodelovalo nad 60 krajanov VOJAŠNICA DUŠANA KVEDRATOMAŽA PTUJ Prvi dnevi hitro mineva- jo... s sliko in besedo potujemo skupaj z mladim vojakom, ki je prišel na odsluženje vojnega roka, da se usposobi za branilca domovine. Pravijo, da so prvi dnevi najtežji, vendar zaradi številnih novosti, navad in obvez, hitro mineva- jo... Fantje vstopajo v »krug« vojašnice, povsem novo okolje, kjer se bodo u^sobili za branilce domovine. Slovo od civilne obleke. Dvanajst ali petnajst mesecev, verjetno bodo dolgi, vendar ob intenzivnem delu bo čas hitro minil. Naša armada ima vzorne vojake. V dneh, ko prihaja nova generacija vojakov, so med najzaposlenimi popularne »brice«. Tudi zunanji izgled mora izžare- vati dobrega vojaka. Stari tovariši z bogatim izborom, vedno najdejo obleko, primerno najrazličnejšim velikostim. Prvo vojakovo kopanje je za vsakega fanta posebno doživetje. Pred začetkom vsakodnevne vaje se mora mladi vojak naučiti eno od osnovih vojaških veščin: dobro postiljanje postelje. Mladi se morajo najprej naučiti pozdravljati in strumni vojaški korak. j*rvo srečanje z orožjem, tehniko in vojaško opremo. Vojaška restavracija Besedilo: Drago Papler Posnetki: Miran Fon Vsakemu vojaku pr^oročam Tednik Najprej vam iskreno čestitam k uspešnemu delu na področju obveščanja, ki sega vse do Vranja in Sc dlje. Sem vojak in sem izredno zadovoljen z besedami v Tedniku, prispevki, ki mi zares približajo občino Ptuj kljub trenutni oddaljenosti. Moram tudi zapisati, da sem zadovoljen z rednim dobivanjem Tednika. Ko bi vsi vojaki iz občine Ptuj, ki služijo vojaški rok, vedeli oz. se bolj zavedali, kaj pomeni pisana beseda o delu in življenju v domači občini, bi si Tednik prav gotovo takoj naročili na svoj naslov ustrezne vojne pošte. Vas tovariSko pozdravlja MUan Sagadin, V. P. 8440/7 \ * ■ 18500 Vranje, VIDA ROJIC (3. nadaljevanje) PRIPRAVE NA REŠFFEV BO- RLSKIH ZAPORNIKOV Partizani Slovenskogoriške čete so na pobudo ptujskega okrožnega komiteja KP pripravili tvegan na- črt na grad Bori, kjer naj bi osvo- bodili iz zaporov politične jetnike. O tem dogodku beremo v nem- škem dokumentu, to je v smrtni obsodbi Milene Bercetove, r. Peto- var. Smrtno obsodbo je podpisal 2. oktobra 1942 poveljnik varnost- ne službe in varnostne policije za Sp. Štajersko, SS-StandertenfUh- rer Lurker. Lurker utemeljuje obsodbo s; posebnim poudarkom, da je bila obtoženka, Milena Berce, poveza- na s teroristično komunistično; bando v ptujskem okrožju. Sodba j navaja, da je bila Bercetova v sti-' kih z delavko Hermino Seničarje-^ vo, r. 1905, borlsko jetnico. doma iz Celja in Nado Rajhovo, r. 1922 na Moti pri Ljutomeru in še z elektromonterjem Edijem Mur- nom, r. 1916, doma iz Ptuja. Prek njih je dobivala tajna navodila od Barčke, funkcionarke KP. Sporo- čiti je morala partizanom število stražarjev na Borlu, kje so razme- ščeni, kako so oboroženi, kje so nameščeni telefonski aparati, kako je napeljan telefonski vod, kje so radio naprave, pisarne in kakšna je razporeditev prostorov, o razpolo- ženju zapornikov in koliko časa bo približno trajal napad. Na podlagi poročila, ki ga je Bercetova posla- la, so se omenjeni funkcionarji odločili, da bodo partizani napadli grad Bori čez dan. Podnevi je namreč del stražarjev zaposlen pri zunanjih delihk, zato bodo prisot- ne lažje premagali. Bercetovi je bilo naročeno, da pridobi zanesljive, komunisdčno usmerjene jetnike za pomoč pri napadu. Načrt so Nemci odkrili, zato je napad izostal, pravi ob- tožnica, ki navaja še to, da je med pripravami delovala v ptujskem okrožju teroristična komunistična banda, ki naj bi načrt izpeljala. Tako pravi obtožnica, dodati pa moram še pojasnilo, da je Berceto- va kovala načrt za partizanski na- pad na Bori junija in julija 1942. Zaprta pa je bila na Borlu že od januarja 1942. Njenega moža Poldeta so Nemci ustrelili 30. mar- ca 1942 v Mariboru. Poleg nameravanega napada t Slovenskogoriške čete na Bori, ki ! ga omenja smrtna obsodba Milene i Bercetove, nam razkriva prijava na orožniSko postajo v Zagorju, 14. junija 1942, da namerava v krat- kem rešiti borlske jetnike I. štajer- ski batalion. Naj k dokumentu dodamo Se pojasnilo, da je imel komandir 3. čete L štajerskega bataljona Rudi Karat-Džek svojo ženo Doro zapr- to na Borlu. Znance v Zagorju, ki so imeli svojce zaprte na Borlu, je obvestil o nameravanem napadu. Nekdo je to vest prenesel na uho sovražnika. Tako je prišlo do prijave, ki jo hrani Inštitut za zgo- dovino delavskega gibanja v Ljubljani, medtem ko hrani smrt- no obsodbo Milene Bercetove ar- hiv Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. IZDAJA SLOVENSKOGORI- ŠKE ČETE SlovenskogoriSko četo je izdal Franc Knez iz Renkovec v Sloven- skih goricah. O tem je zabeležil načelnik gestapa v Pouju 24. julija 1942 tole: Franc Knez je bil predviden za aretacijo z dopisom Gestapa v Celju 17. 7. 1942. Doma je v Renkovcih, občina Sčavnica, okro- žje Ljutomer. Knez pa je Sel na obisk k sinu Borisu, stanujočem v Višnji vasi pri Celju. Tedaj ga je aretiral celj- ski gestapo. Ko so Knezu tam prikazali dejstva zaradi položaja sina, je obljubil komandantu var- nostne policije in službe v Celju, da bo delal kot agent gestapa. V primeru uspešnega dela so mu obljubili, da bosta oba s sinom izpuščena in nekaznovana. Ker bo Knez verjetno v Ptuju prišel naj- prej v stik z bando, je bil prepeljan v Ptuj. Pripeljali so ga na cesto Ptuj-Ormož, do vasi MoSkanici. Tu so uprizorili okvaro avtomo- bila, da je dobil Knez priložnost za beg. Da bi se zadevazvedela, so Nemci uprizorili zasledovanje in streljanje za njim. Knez je imel na- logo, vključiti se v bando Osojnik- Reš, piše v dokumentu. Ko je Knez nalogo opravil, ga je ptujski načelnik gestapa, 14. avgusta 1942 predlagal Lurkerju za nagrado. Lurker je dal s svojim obvestilom, 18. 8. 1942 referatu IV-N nalog, naj Knezu izplačajo nagrado 2000 RM. Knez je prejem potrdil, 29. oktobra 1942. Knez je imel vohunsko ime Sieb- ner. Ohranjeno je njegovo pismo, v katerm je javil, kje se zadržuje partizanska četa. Napisal ga je v nemščini. V pismu je navedel goz- diček pri Mostju v bližini Pesnice, kjer se zadržujejo partizani, da jih je deset, da imajo devet pušk in dovolj municije. Položaj partiza- nov je tudi skiciral. V pismu je opozoril in podčrtal, da je sam oblečen v štajersko oble- ko, na kar naj pazijo (pri strelja- nju). (Dokumente o Knezovi izdaji je objavil Marko Seiin v knjigi: Nič več strogo zaupno II, str. 334). SLOVENSKOGORIŠKA CETA IN DRUGI PARTIZANI V zapisniku o štabnem pogovo- ru ^ dne 27. julija 1942 zvemo, da sta padla 14. julija 1942 orožniški poveljnik Altenburger in z njim Se pomožni orožnik. (V Cagoni pri Cerkvenjaku v spopadu s Sloven- skogoriSko četo. Op. V. R.) Dne 17. julija je padel orožniški povelj- nik Azerl in pomožni orožnik (kraj ni naveden). Več partizanov je padlo, na nemški strani pa so zgu- bili štiri orožnike. Včeraj je sov- ražnik napadel kamion, ki je imal dva potnika. Oba sta zgorela. Kot vidimo, so v nevarnosti tovornjaki in lahko predvidevamo take akcije banditov tudi v bodoče, piše v zapisniku. Dalje beremo v zapisniku, da deluje v ptujskem okrožju mala banda brez talne organizacije, da so ustrelili v Celju 22. julija sto talcev, med njimi 17 žensk. Izvidnica vermanov pa je odkrila skladišče bataljonskega štaba ban- ditov. V zadnjem času so bande ubile več civilistov, med njimi tr- boveljskega okrožnega vodja Eberhardta. Na Pragerskem so Nemci ustanovili taborišče za vadbo mla- dine in tja poslali 250 mladincev iz vse Sp. Štajerske. Uspešno je pote- kala tudi mobilizacija k verma- nom. Proti partizanom so uvedeni razni varnostni ukrepi na italijan- ski strani meje. Pasovi ob progah so zastraženi in gibanje ljudi je tam prepovedano. Za vojne namene bodo popi- sani in odpeljani zvonovi in razni bakreni predmeti. Na štabnem pogovoru, 10. av- gusta 1942 v Mariboru so poročali o bitki proti partizanom 8. avgusta blizu Ptuja, češ da je bila četa majhna, štela je deset mož, a bila je bojevita. V boju, da je bil ran- jen vodja banditov Osojnik. Uspe- lo pa mu je zbežati. Padlo je več članov bande. Zal, so bile žrtve tudi na naši strani. Padel je majster žandarmerije Fahrner in nadvodja državne policije Hup- fauf. Po padcu nevarne bande je upati v tem predelu na pomiritev. O varnostnih ukrepih bomo obra- vnavali v ožjem krogu. Boj pri Ptuju je pokazal, da je šlo za ban- do, ki nas je tam vznemirjala. Pri enem izmed banditov smo namreč našli legitimaciji dveh ustreljenih orožnikov. V zapisniku štabnega pogovora, 24. avgusta 1942 beremo, da se položaj slabša, da so izgube na nemški strani večje, kot na parti- zanski. ,,Padlo je enajst naših in šest partizanov pri Lučah. Banditi so napadli tudi poštni avtobus pri Lučah", beremo v zapisniku o štabnem pogovoru, 24. avgusta 1942. Dalje piše v njem, da se je ob napadu na avtobus v Lučah, šofer znašel. Peljal je kar dalje s prestreljenim avtom. Avtobus ni imel oborožene straže, kar bi moral imeti. Na območju Brežic smo opazili bando. Spopad z bando je bil v Slivnici pri Celju, ki je zahteval eno smrtno žrtev in več ranjenih. V Ptuju ie uspelo odkriti talno or- ganizacijo, ki je segala do Ljutome- ra. Tam smo zaprii okrog 50 ljudi. V Mariboru so pokazali i komunisti pri zadnjih dveh napa- j dih novo taktiko. V načrtu imamo,j aretirati na območju Trbovelj, Brežic in Celja okoli dvesto ljudi. Nadaljevanje prihodnjič j 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 29. april 1982 - TEDNIK O delu društev in organizacij v KS Kidričevo Na osmi redni seji je predsedstvo krajevne konference SZDL Kidričevo razpravljalo predvsem o delu društev in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. V razpravi so sodelovali tudi pred- stavniki društev. Skupna ugotovi- tev je bila, da so tako društva kot organizacije premalo delavne, da povsod dela le nekaj entuziastov (navdušencev), ki pa ne zmorejo vsega, kar so si v programu dela zastavili skupno. Vsa društva se tu- di spopadajo z materialnimi problemi, saj jim cesto manjka denarja za osnovno dejavnost. Razprava je bila bogat napotek za nadaljnje delo, kar je podrobneje konkretizirano v vrsti sklepov za odpravo skupno ugotovljenih sla- bosti. F. Meško OB 3.-17. JULIJA 1382 RIA POKLJUKI Tudi letos obrambno usposabljanje za ženske Statistični podatki kažejo, daje v naši državi upada vključevanje žensk v obrambnem usposablja- nju. Naša vojevajoča se armada je leta 1941 bila prva v Evropi po številu bork. danes pa smo na 40 mestu, med zadnjimi v Evropi. 50 % neusposobljenega prebival- stva žensk, to je bila zavestna na- paka v preteklem obdobju. V zaostrenih mednarodnih razmerah, vojnih žariščih na raz- ličnih krajih sveta in poglabljajoči se krizi svetovnega ekonomskega reda, mora naša družba stalno krepiti svojo obrambno usposob- ljenost. Največja vrednota je člo- vek, ko predstavlja v konceptu SLO odločilen faktor splošne ljudske obrambne vojne. Napre- dek vojaške znanosti in tehnike in splošni družbeni razvoj pa terja usposobljenega, moralno trdnega človeka, oboroženega z znanjem, ter z razvitimi sposobnostmi za vodenje oboroženega in neobo- roženega boja. Vsak, ki se ne zna sam braniti, X)trebuje nekoga drugega, da ga 5rani. Imamo mnogo ostarelih, invalidnih in bolnih, otrok, ki bi v morebitni vojni potrebovali po- moč in zaščito. Vsi si moramo zato prizadevati, da se usposobimo za obrambo naše socialistične sa- moupravne skupnosti, da prido- bimo osnovna znanja s področja vojaških veščin in spretnosti ter tako okrepimo našo obrambno moč in zmanjšamo nepotrebne žrtve. Državljani SFRJ moškega spola pridobijo vojaško znanje in spretnosti v enotah JLA, kjer slu- žijo vojaški rok. Pravice in dol- žnosti žensk na tem področju do- bra tri desetletja po končani 2. svetovni vojni, kjer imamo v naši NOB nešteto primerov herojskih dejanj žena in deklet-bork. niso bile urejene tako. da bi tudi žen- skam omogočile vojaški pouk. Tovariš Tito je vedno poudarjal pomen ženske in mladine v ob- rambnih pripravah ter se zavze- mal za njihovo obrambno uspo- sabljanje. Zakon o vojaški obveznosti iz leta 1980 je opredelil pogoje in načine vojaškega pouka žensk, ki se po določilih tega zakona izvaja za prostovoljke v Jugoslovanski ljudski armadi in v teritorialni obrambi. Poleg že obstoječega obramb- nega usposabljanja ženske, ki so vključene v enote narodne za.ščite (3,7 % načelnic v KS in TOZD) in enotah civilne zaščite ter doda- tnega usposabljanja mladink, ki ne obiskujejo srednjih šol. sta Republiški sekretariat za ljudsko "obrambo in ZSMS na podlagi sklepa Sveta predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo v Jetu 1981 organizirala posebno obliko pouka za pridobitev voja- ških veščin in spretnosti za štu- dentke prostovoljke. S tem je bila dana možnost vojaškega uspo- sabljanja tistim ženskam, ki bi jih družba zaradi njihovega znanja v morebitni vojni najbolj potrebo- vala-^.. V lanskem letu seje prvih 140 mladink-prostovoljk obrambno usposobilo v Izobraževalnem ob- rambnem centru v Pekrah pri Mariboru. Po končanem izobra- ževanju so vse napredovale v čin rezervne razvodnice, ena celo v rezervnega desetarja. Analiza usposabljanja je poka- zala izredno ugodne rezultate, zato bo tudi letos, v sodelovanju z ZSMS, organizirana podobna oblika za pridobitev vojaških ve- ščin in spretnosti za študentke prostovoljke, predvsem za redne študentke 1. letnikov višjih in vi- sokih šol vSR Sloveniji; pouka pa se lahko udeležijo tudi šmdentke višjih letnikov, ki niso bile lansko leto na podobnem usposabljanju v Pekrah pri Mariboru in matu- rantke srednjih šol (do 30 %). Pouk za pridobitev vojaških veščin in spretnosti bo v letošnjem letu trajal 14 dni in sicer od 3. do 17. julija v učnem centru Rudno polje na Pokljuki. Poudarek v programu bo na usposabljanju za oboroženi boj; težišče bo na praktičnem delu. taktičnih vajah in spoznavanju orožja ter drugih borbenih in za- ščitnih sredstev. Program bo obsegal sledeče teme: tehnični zbor s prikazom streljanja, postopki posameznika v boju, oddelek-skupina v napadu in v obrambi ter zasedi, oddelek — vod v napadu na sovražnikove objekte na začasno zasedenem ozemlju, boj z oklepnimi sredstvi, protipehotne in protitankovske mine, organiziranost in naloge teritorialne, obrambe, narodne z.aščite in civilne zaščite, družbena samozaščita, sanitetna vzgoja, orientacijski pohod, bivakiranje, življenje v naravi, izvedba stre- ljanja. Še z nekaterimi temami bo skupno program obsegal 84 učnih ur. Povprečno bo izvedenih 6 ur na dan, delo bo potekalo pred- vsem v dopoldanskem času, razen orientacijskega pohoda, ki bo dvodneven in vključuje celodne- vne aktivnosti s prenočevanjem v naravi, predviden pa je zadnje dni uspt)sabljanja. Popoldanski čas bo zapolnjen z različnimi akti- vnostmi, ki bodo organizirane na- podlagi interesov udeleženk. Predviden je foto tečaj, tečaj prve pomoči za vozniški izpit, planin- ski krožek, komisija za informa- livno-propagandno dejavnost, komisija za idejno-politično delo, komisija za kulturo, različne športne sekcije itd. Glede na šte- vilo udeleženk bodo za posame- zna področja skrbeli animatorji, ki bodo vodili in usklajevali ak- tivnosti. Ob večerih so predvideni taborni ognji, filmske predstave, srečanja z mladino gorenjskih občin in vojaki, razgovori z borci itd. Organiziranih bo tudi več iz- letov na Bled. v Begunje, ogled delovne organizacije ter razgovor s predstavniki družbenopolitič- nega življenja Gorenjske in Slo- venije. Vse udeleženke bodo do- bile vojaško uniformo za pouk in po.sebno uniformo za prosti čas in za popoldanske aktivnosti, ki jim bo ostala v trajno last. -Pouk za pridobitev vojaških veščin in spretnosti je prostovolj- na oblika obrambnega usposab- ljanja, zato je odločitev izključno stvar zavesti. Program pouka terja tudi določene fizične napore, ki sicer niso prehudi vendar pred odločitvijo, zainteresirane štu- dentke pomislite na .svoje zdrav- stveno stanje. Na usposabljanju ho mnogo manj udobja, kot bi ga nudile npr. počitnice na morju, mnogo več bo znoja in napoiov, neprimerno več pa bo tudi tova- rištva, novih doživetij prijatelj- stva, spoznanj in koristnega zna- nja. Po končanem usposabljanju bodo študentke prostovoljke do- bile čin rezervne razvodnice, s tem pa tudi ustrezno formacijsko me- sto v štabih ali enotah teritorialne obrambe. Osvojeno znanjejim bo pomagalo pri obr^ivnavi marsi- katere problematike pri družbe- no-politični aktivnosti na fakul- teti, v krajevni skupnosti, klubu študentov ali v družbenih orga- nizacijah in društvih. S prido- bljenimi izkušnjami in kadrom, ki se bo usposobil na teh začetnih oblikah obrambnega usposablja- nja bo mogoče izvajati tudi pouk za pridobitev vojaških veščin in spretnosti za vse študente prvih letnikov ali pa pred vpisom v prvi letnik. Tudi letos bodo koman- dirke oddelkov oziroma vodje skupin mladinke, ki so lani kon- čale ta pouk v Pekrah pri Mari- boru. EVIDENTIRANJE poteka prek organizacij zveze socialistič- ne mladine Slovenije. Prijave zbirajo na fakultetah in Občinskih konferencah ZSMS, tudi v Ptuju, Lenartu, Slovenski Bistrici in Or- možu. Nadaljnje informacije o usposabljanju bodo vse prijavlje- ne kandidatke prejele pravoča- sno, podrobnejše informacije, glede programa, lanskoletnih iz- kušenj itd. lahko zainteresirane prostovoljke dobijo na telefon (061) 223-112 ali (061) 312-381. Potek evidentiranja in pozneje usposabljanje na Pokljuki pa bodo vseskozi spremljala tudi sredstva javnega obveščanja. DRAGO PAPLER Pripadnice teritorialne obrambe pred leti v Mostju. Foto: M. Ozmec KS IVAN SPOLENJAK TEŽKO PRIČAKOVANA KANALIZACIJA v krajevni skupnosti »Ivan Spolenjak« v Ptuju so si vrsto let prizadevali za urejeno kanaliza- cijo. Končno ,so le dočakali dan, ko so delavci temeljne organiza- cije Nizke in hidrogradnje delo- vne organizacije komunala, §radbenistvo in promet pričeli z eli na 700 metrih primarnega kanalizacijskega voda. Dela bodo v prvi fazi veljala 6 milijonov di- narjev. V nadaljevanju gradnje pa bodo uredili tudi ulične sekun- darne kanalizacijske odvode in pa • priključke k hišam. Gradnja kanalizacije v KS »Ivan Spolenjak« spada med ob- jekte, za katere združujejo sred- stva ostale ptuj.ske krajevne sku- pnosti. Investitorje samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, poleg tega pa sredstva prispevata se krajevna skupnost ivan Spole- njak in območna vodna skupnost Drava. Maribor. MG Gradnja kanalizacije v KS »Ivan Spolenjak« foto: Ludvik Kotar TEDNIK - 29. april 1982 NAŠE KMETIJSTVO - 7 STROKOVNA PLAT PRIDELOVANJA KUMARIC Čas setve kumaric za vlaganje je blizu, zato je prav, da zapišemo nekoliko več o pridelovanju te kulture. Ta kultura je še toliko pomemb- nejša, ker njena pridelava iz leta v leto narašča, od začetnih 40 ton pred tremi leti so kooperanti pridelali lani že 180 ton. letošnji plan pa predvideva že okoli 300 ton kumaric, ki bi jih naj živilska industrija prejela z območja ptuj- ske občine. Pridelovanje kumaric za vlaganje je precej zahtevno opravilo. Kvaliteta in količina pri- delka je odvisna od več faktorjev. Prvi po- nieinben faktorje toplota, kumare zahtevajo za uspešen razvoj temperaturo 18 do 28 stopinj. Topla morajo biti tako tla kot ozračje. Če je temperatura tal nižja od 12 stopinj Celzija, potem kumare ne kalijo, kar pomeni, da mo- ramo pred setvijo ugotoviti zadostno toploto zemlje. Najprimernejša temperatura za rastje 21 do 28 stopinj, v takih pogojih se plod od zasnove do tehnološke zrelosti razvije že v še- stih dneh. Naslednji zelo pomemben faktor pri pride- lovanju kumaric je vlaga, saj zahteva ta kultura visoko zračno in talno vlago. V samih plodovih kumare je tudi do 97 odstotkov vode. Naju- godnejši pogoji so, če vsebuje zemlja okoli 75 odstotkov vlage, v zraku pa okoli 90 odstotkov relativne vlage. Pomembna je tudi lega parcele, zato mora- mo tudi temu posvetiti precej pozornosti, prav tako kot kvaliteti zemljišča. Najprimernejše so ravne ali rahlo na jug ali jugozahod nagnjene parcele, ki so pretežni del dneva pod vplivom sonca, i^omembno je, da je parcela zaščitena pred vetrom, če naravne zaščite ni, lahko ku- mare za.ščitimo s pa.sovi koruze, vrstami viso- kega fižola ali celo z vetrobrani. Tudi izbiri tal moramo posvetiti precej.pozornosti. Visoke pridelke dosežemo na plodnih, humusno pe- ščenih ilovnatih tleh. ki dobro zadržujejo vodo, pomembno je, da so tla bogata s Hranilnimi snovmi m da se hitro ogrejejo. Na kislih ali alkalnih tleh kumare slabo uspevajo. Na količino in kvaliteto pridelka vpliva tudi kolobarjenje. Pomembno je, da kumar ne se- jemo na isto mesto vsaj štiri leta, da tako pre- prečimo širjenje bolezni, škodljivcev in tako dalje. Zelo dobro uspevajo kumare po žitih, pesi, grahu, fižolu ali drugih stročnicah, tudi po okopavinah. Za uspešno rastje pomembno še gnojenje. Kumare zahtevajo gnojenje s hlevskim gno- jem, od zemljišča samega pa je odvisna po- trebna količina gnojila. Tudi uporaba mine- ralnih gnojil mora biti dosledna in primerna strukturi zemljišča. V glavnem velja, daje po- trebno dodati 50 do 100 kilogramov dušika na hektar, 100 do 150kilograi:^ovfosforainod 150 do 250 kilogramov kalija. Fosforni kalij je dobro preorati v zemljo že jeseni ali zgodaj spomladi, z dušikom pa dognojujemo v enem do treh obrokih. Poznamo različne tehnološke možnosti pri- delovanja kumaric. Eden izmed načinov je pridelovanje na nepokriti zemlji na ravni po- vršini ali v grebenih, ta način je najcenejši in pri nas najbolj uveljavljen. Uporabimo lahko tudi črno folijo, s katero prekrijemo površino, lahko pridelujemo tudi na oporah, kijih postavimo iz colov in mreže. Zadnje možnosti pridelovanja kumaric zahtevajo več vlaganja sredstev, način pa je odvisen predvsem od pripravljenosti in možnosti predelovalne industrije in pridelo- valcev samih, da vlagajo v pridelovanje večja sredstva. Če ni možnosti namakanja in če je zemlja sicer bolj suha in če nimamo možnosti rednega uničevanja plevela, seje najbolje od- ločiti za pridelovanje na foliji, ki preprečuje izhlapevanje vlage in rast plevela. Zelo pomembno je tudi strokovno in pra- vočasno ter sprotno obiranje kumaric. Kumare je potrebno obirati v času sezone vsak dan. zato je pridelovanje primerno za družine, ki imajo v času šolskih počitnic na voljo dovolj delovne sile. Čim večkrat kumare obiramo, večji od- stotek pridelka uvrstimo v prvi razred, pridelek v tem razredu je tudi najbolje plačan. Obrane kumareje potrebno sortirati v tri razrede glede na dolžino plodov. V prvi razred sodijo kumare dolžine 3 do 6 centimetrov, v drugega kumar^ dolžine 6 do 9 centimetrov, v tretjega pa dolžine plodov od 9 do 12 centimetrov. Kumare, ki dosežejo dolžino nad 12 cm niso več primerne in jih predelovalna industrija ne sprejme. Z večkratnim obiranjem dosežemo poleg večje kvalitete pridelka tudi količinsko večji pride- lek. Dosedanje izkušnje pridelovalcev kumaric so dobre, zato se ta kultura tudi vse bolj uve- ljavlja. Letošnja odkupna cena bo višja od lanske in bo znašala za kilogram kumaric pr- vega razreda okoli 15 dinarjev. Vsi. ki se bodo odločili za pridelovanje kumaric, bodo iz tega sestavka gotovo našli vsaj delno pomoč za čim bolj uspešno pridelovanje, ki se bo na koncu odrazilo v dobrem dohodku. JB SPET KOMPENZACIJE ZA SVINJSKO MESO Oskrba s svinjskim mesom jc bila v zadnjem času izredno kritična, prazni kavlji v mesnicah so opominjali, da je potrebno nekaj storiti. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je zato sprejel sklep o ponovni uvedbi kompenzacij za svinjsko meso. predlog so obravnavali na izvršilnem odboru SIS za pospeševanje kmetijstva, na računu te interesne skupnosti se namreč zbirajo posebna sredstva za intervencije pri porabi hrane. Po sklepu izvršnega sveta SO Ptuj bodo kompenzacije za svinjsko meso veljale aprila in maja in sicer 13.6 dinarja za kilogram žive teže prašiča. Mesokombinat Perutnina bo po tem sklepu poslala v svoje in MlP-ove prodajalne vsak teden meso 70 prašičev. Za oba meseca pomeni to 560 prašičev, kar naj bi zadoščalo za kolikor toliko normdino zalo- ženost mesnic in prodajaln. Znane so težave klavniškc industrije, ki posluje z izgubo, zato je bil ta sicer kratkoročen ukrep v ptujski občini več kot nujen. Dolgoročnejše ukrepe na tem področju bo izvršni svet sprejel pozneje, ko bodo že znani republiški ukrepi za bolj.šo oskrbo z mesom. JB Drugo dognojevanje pšenice Sedaj, ko orehaia ošenica v fazo kolenčenja (v spodnjem delu bili lahko otipamo dve kolenci) je primeren čas za drugo dognoje- vanje pšenice. To dognojevanje bo vplivalo predvsem na to, da se bo v zasnovah klaskov razvilo več zrnja, kar znatno pripomore k nadaljnjemu povečanju pridelka. Drugo dognojevanje omogoči tudi bujnejšo rast bili in listja. Za drugo dognojevanje pripo- ročamo odmerek 40—50 kilogra- mov čistega dušika na hektar oziroma 150—190 kilogramov KAN-a (z vsebnostjo 27 odstot- kov dušika) na hektar. Slabo raz- raščenim posevkom damo večji, bujnim posevkom pa manjši od- merek dušika. Kmetijski inštitut Slovenije Pridelava in predelava vrtnin Pridelovanje vrtnin v naši občini nima tradicije, predvsem ne organizirano vrtninarstvo. ki pa je s stališča predelovalne industrije kot tudi pridelo- valcev samih mnogo bolj zanimivo tako z dohod- kovnega kot organizacijskega vidika. Kljub temu, daje organizirano vrtninarstvo mlada dejavnost, si je že pridobilo v našem kmetijstvu pomembno vlo- go, lani so pridelovalci vrtnin zas užili s to deja- vnostjo že toliko, kot znašajo celoletni davki kme- tijstva ptujske občine. Ta kmetijska dejavnost je še toliko pomembnejša, ker imamo v Ptuju predelo- valno industrijo Petovia. kije zanesljiv odjemalec pogodbeno dogovorjenih količin vrtnin. Letos bodo v tej živilski industriji predelali okoli tisoč ton kumaric, prav toliko rdeče pese, 500 ton paprike, 200 ton zelja in okoli 70 ton sladkih in ostrih feferonov. Okoli 50 odstotkov potrebnih vrtnin dobi prede- lovalna industrija z območja ptujske občine, drugo polovico pa iz sosednje Hrvatske in Vojvodine. Predelovalna industrija je seveda zainteresirana za nadaljnje širjenje vrtninarske proizvodnje na ob- močju severovzhodne Slovenije, saj predstavlja za- gotavljanje surovin na oddaljenih območjih doda- tne stroške. Seveda so tudi kmetje zainteresirani za tovrstno dejavnost, saj so dosedanji pridelovalni kot dohodkovni rezultati nadvse ugodni. Pridelovanje vrtnin, predvsem kumaric za vlaganje, je možno na manjših površinah, teh pa imamo v ptujski občini na pretek. Vrtninarstvo pomeni tudi intenzivnejše iz- koriščanje zemlje, primerna je tudi zemlja v Halozah in Slovenskih goricah. Kot dopolnilna dejavnost daje vrtninarstvo kmetu ali polkmetu dober doho- dek, nekatere vrtnine kot na primer rdeča pesa sejemo po žetvi, ko bi bila sicer zemlja neizkori- ščena, s tem pa dana možnost zapleveljenja. Or- ganizacijo pridelovanja vrtnin v Ptujski občini vodi kmetijska zadruga Ptuj, ki poskrbi za organiziran prevzem vrtnin in dobavo predelovalni industriji. Vsi interesenti za tovrstno dopolnilno kmetijsko dejavnost sklenejo z zadrugo ustrezno pogodbo, dobijo pa seveda tudi vse potrebne napotke, saj je pridelovanje vrtnin strokovno in delovno precej zahtevno. JB 8 - iz imaSih krajev 29. april 1982 TIDNIK jjJP^TlEZIKOVNO RAZSODIŠČE (69)|||||||||||||^ Neslovenski bi »Ko sem bralci prispevek li(.)ga Jakopiča v pošincni predalu 29 v.j sobotni priU)gi Dela od 23. januarja, sem se ()dk)čila. ua Je/.ikovnoj razsodišče opozorim na napako, na katero sem /e večkrat naletela v j slovenskih prevodih srbohrvaških besedil, namreč na rabt) sedanjej.aj pogoinika namesti) preteklika v povednem naklonu. Navaiam i/ Nasih ra/gledov(25. 12. 1981 )izprevoda M. M.: ')Sclimo\ahišajebilanaki)ncu j vasi in lahko smo ga videli Ic. kadar jc stopil na prag. so usedel ali ulegel.^ pred njo. da hi se^rel na st)ncu: tedaj bi že iz navade rekli, — (jlcj. Selim! — inbilohi nam zal, daje sam. V prevoduješe nekaj drugih grdih napak, kar prav tako ne dviga njegove vrednn^ii.- Prav imate, popolnoma prav. Prevajalca jc zapeljala srbohrvaška predlotia. SlovensTco se namesto takega pogi)jnika navade rabi oblika za prelekrosi. kakor tudi sami pište. Prav bi torej bilo: icdaj smo/e i/navade rekli ... in bilo nam ija je žal. 1-nako bi namesto .>Sehim)\i niatcri hi na takšne besede ogt)vorili« po naše rekli Selimovi materi smo na take hesefle odgovarjali. Kaje kot dovršne glagole rabimo v takih primerih nedovršne. ker lahko izražajo tudi ponavljajoče se dejanje — in za ponavljanje v lakih primerih res gre. Samo tam. kjer nedovršnega glagola ni. je dt)ber tudi dovršni: ali pa. če je ponavljalnost že s čim Tzražena (naš prvi primer). Prežihov Voranc bi v lakih primerih zapisal tudi glagol rekati. Vprašujemo se. ali prevajalec res ne pozna te rabe srbohrvaškega potiojnika in našega slovenskega uslreznika zanj. Ali pa piše lako. ker bi raj slovenskimu pogojniku dal novo vlogo na podlagi srbohrvaščine? Veseli bi bili mi vsi. ko tega vnaprej ne bi več poskušal. Saj se vendar držimo načela, da iz drugih jezikov nejemljemo ničesar, za kar že imamo svoja domača sredstva. Bodinn) samosvoji, kjersmo lahko in kadarnasludi lastne iezikovne zakonitosti, kijih podzavestno vsi obvladamo, silijo k zvestobi samemu sebi. Razsodišče vabi vse. ki jirn ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Za dokončanje dvorane v Selah Vsaka organizacija in društvo si želi, pa tudi nujno potrebno je, da ima svoj delovni prostor, svoj koti- ček, pa bodisi da gre za gasilska društva, lovske družine, prosvetna in športna društva. Med taka dru- štva spada tudi prosvetno društvo Sela. Prizadevni člani tega društva bi radi dokončali svojo dvorano in uredili dodatne prostore. Vsega ni moč narediti s prostovoljnim de- lom, potreben je tudi denar. Da bi tako pridobili nekaj sredstev — pripravljajo družabno prireditev v počastitev praznika dela. Prireditev bo v nedeljo, 2. maja, začeti nameravajo ob 18. uri v prostorih prosvetnega doma Sela. Na prireditev so povabili vse vaščane, pa tudi druge, da bi tako prispevali svoj delež k ureditvi in čimprejšnji otvoritvi prosvetne dvorane, ki je nujno potrebna in si je vsi želijo. Poskrbeli so, da bodo točili domačo haloško kapljico, za veselejše razpoloženje pa bo poskrbel znani ansambel Metuljčki iz Ptuja. F. T. Slovesen podpis listine o pobratenju Lanskoletne jubilejne prireditve — Cirkovčani so praznovali 50- icmico delovanja folklorne skupine Vinkt) Korže. so minuli petek .sklenili z rednim letnim občnim zborom prosvetnega društva, na kate- rem so slovesno podpisali listino o pobratenju z Ogrankom seljačke sloge iz Nedelišča. Po kratkem kulturnem programu, predstavili so se člani folklorne skupine in ženski pe\ski zbor ter izvolitvi delovnega predsedstva, veri- fikacijske. kandidacijske in \oiilne komisije, je o delu društva v prete- klem letu pori)čal njegov dosedanji predsednik Anton Brglez. ki je v svojem port)čilu spregovoril še o delu v celotnem minulem mandatnem obdobju in pri tem dejal, daje društvo tisto, ki s kulturnimi dobrinami zadovoljuje krajane svoje krajevne skupnosti, s posameznimi sekcijami pa tudi v okviru občine in izven njenih meja. V društvo je vključenih okrt)g 200 članov, med njimi pa precej mladih, ki svoje interese zdru- žujejo v folklorni, tamburaški. gledališki, pevski in likovni sekciji, deluje pa še knjižnica ter odbora za gledališki abonma in družbene prireditve in dva narodnozabavna ansambla. V ostalih poročilih in razpravi so člani pros\elnega društva in gostje ugodno ocenili delo v minulih letih, poleg tega pa tudi kritično spre- go\i)rili o delu. zlasti še gledališke in folkk)rne sekcije, ki se srečujeta s številnimi težavami. Prva z vprašanjem denarja za gostovanje drugih poklicnih in amaterskih gledaliških skupin, ker so predstave iz leta v leto dražje, sama dela pa pritegnejo različno šle\ ilo gledalcev. Folklora ima težave z naraščanjem, zato bo potrebno veliko naporov, da bodo lahko tradicijo ohranili in tudi skupino, kije imela v zadnjih nekaj letih prek 60 različnih nastopov. Kljub zelo kritični razpravi pa so ob koncu menili, da bodo z dobro voljo delo zmagovali še naprej in se ob tem uspešno spopadali tudi s težavami. Prav prosvetno društvo je bilo tisto, ki je poneslo ime kraja prek občinskih, republiških in državnih meja in zato so za njegovo delo (udi širše odgovorni tako v krajevni skupnosti kot občini oziroma zvezi kulturnih organizacij. Na petkovem občnem zboru so razrešili dosedanje vodstvo društva ter nato i/volili novi upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Sledil je še slovesen podpis listine o pobratenju z Ogrankom seljačke sloge iz Nedelišča. listino sta podpisala predsednika Dragulin Srnec in" Anton Brglez. Ob tej priložnosti sta oba poudarila pomen dolgoletnega bratskega sodelovanja, ki spodpisom listineo pobratenju dobiva še večje razsežnosti in odgovornosti v medsebojnem sodelovanju in kulturni ižmenja\i. Po sklepu upravnega odbora so podelili še posebne pohvale v obliki listine in najvišji priznanji — plaketo društva. Listino so dobili Mara Urih za delo v tamburaškem zboru, pri pionirskem KUD in druge akli\nosti v društvu. Terezija Munda za delo v knjižnici in organizacijo pionirske folklorne skupine. Zdenko Kodrič za delo z gledališko sekcijo in abonmajem ter urednikovanjem Cirkovškega izročila ob 50-leinici folklore. Bogomir J urtela vodja likovne sekcije. Alojz Draškovič večletni vodja odbora /a družbene prireditve pri društvu in v krajevni skupnosti. Franc Knielec — dolgoletni plesalec v folklorni skupini. Drago Klein — vodja lamburaškega orkestra. Jože Tominc — za sodelovanje \ folklorni skupini in še nekateri drugi. Za izredne zasluge pa je upravni odbor društva odločil, da podeli najvišje društveno priznanje — plaketo Dravskim elektrarnam TOZD Rleklroprenos Maribor — RTPCirkovce /a vsestransko pomoč pri kulturnem razvoju krajevne skupnosti in Radio-Tedniku Ptuj za spremljanje vseh dogodkov iz dela društva in kraje\ne skupnosti Cirkovce. zlasti ob jubilejni prireditvi folklorne skupine v lanskem letu. ms TEDNIK - 29. april 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (8. nadaljevanje) Dr. Potrč .seje vrnil i/, zapora 1932. leta. Spolenjak pa seje po vrnitvi spet znašel v zaporu 1934. leta. Organizirano partijsko delovanje seje ponovno pričelo, z njim pa tudi polet mladinskega naprednega gibanja. II. ŠIROKO REVOLUCIONARNO GIBANJE SE PRIČENJA V TRIDESETIH LETIH 1. Dejavnost partije v novih pobojih V začetku tridesetih let je imela Partija vse možnosti, da vključuje ljudske množice v svoj delokrog, saj je svetovna gospodarska kriza poslabšala že tako težke gospodarske in socialne razmere; v državi je vladala diktatura, ljudske množice so dojemale., da buržoazne politične stranke s svojimi programi — še zlasti SIS, SKS — ne rešujejo kmečkih problemov. Množice so se poslej mogle ogreti za program, ki je nakazoval rešitev njihovega družbenega položaja. Po Pokrajinski konferenci za Slovenijo leta 1934 je ta program jasno opredelila KP. Slo je za povezovanje vseh naprednih demokratičnih sil zoper socialno- ekonomsko izkoriščanje in porajajoči se nemški nacizem, ki ga na ptujskem območju ni bilo mogoče prezreti. Dr. Potrč se spominja, daje po njegovi vrnitvi iz zapora obstajalaiv Ptuju celica železničarjev. Do 1934. leta v ptujskem okraju »kako ma- sovne akcije razen letakov ni bilo.<<''^ Franc Kosec pravi, da so 1930. leta komunisti delali v trojkah. Jeseni 1932. leta seje Potrč sestal z Borisom Kidričem v Rogaški Slatini in pogovorila sta se o partijski organiziranosti v Ptuju. Kidrič je namreč dal pobudo za oživitev organizacije. Delo je zaživelo leta 1933, ko je Partija segala tudi na podeželje — v Haloze, kjer je zvezo držal Miha Arbajter iz Paradiža, in v Slovenske gorice, kjer je od 1932. leta stopal v ospredje Jože Lacko, kmet iz Nove vasi pri Ptuju, poznejši organizator osvobodilnega gibanja v naših krajih, narodni heroj. Za tedanji čas je dr. Potrč omenil porajanje slovenskega narodnega vprašanja, velike aktivnosti mladine pod vodstvom KP na univerzi. V spominu mu je ostalo zborovanje mladine v Ptuju pred magistratom proti okrnitvi ljubljanske univerze. Posebej je poudaril, »da se je ko- munistično gibanje najbolj razvilo 1934. leta in prišlo do izraza pri volitvah 1935. leta... Leta 1934 je prišlo do ustanovitve novih celic. Ena od teh je bila ulična. Posebno celico smo imeli v Novi vasi.«'"' Partijska organiziranost je segla tudi na dijaštvo ptujske gimnazije. 2. Ptujska gimnazija — žarišče naprednega mladinskega gibanja. Na- stanek prve celice KP na šoli Ptujska gimnazija sodi v sam vrh razgibanega mladinskega revoluci- onarnega gibanja. Med prvimi, ki so se po odhodu iz gimnazije navdušili za komu- nizem, omenjamo Franja Žgeča, Ferdinanda Zechnerja in Jožeta Potrča. K tem posameznim levičarjem je šteti tudi Janka Šegulo, sicer socialista, ki pa je tesno sodeloval s komunisti: od 1924. leta sta s Potrčem širila Delavsko-kmetski list. Šegula je bil ob državnozborskih volitvah agitator Delavsko-kmečkega republikanskega bloka (DKRB), pre- daval je večkrat v ptujski »Svobodi« o socialistični ideologiji in politični situaciji v svetu; pozneje je bil vnet pristaš LF (ljudske fronte), se zavzemal za Društvo prijateljev SZ in januarja 1941 od.šel na »orožne vaje« v Medjurečje. Začetke politične dejavnosti na gimnaziji zasledimo v šolskem letu 1929/30. Zakaj prav v tem času? Na to vprašanje nam strnjeno odgovarja v svojih spominih eden od članov prve gimnazijske celice Mirko Centrih ''': »Revolucionarni na- stop ptujske gimnazijske mladine ni slučajen pojav, ampak odraz sve- tovne gospodarske krize v letih 1929—1933. Brezposelnost, padec cen,, stavke, politični teror šestojanuarske diktature, pojav fašizma v Nemčiji leta 1933. španska državljanska vojna — vsi ti dogodki so delovali na revolucionarno usmerjenost mladine na ptujski gimnaziji. Revoluci- onarni duh so pospeševali še nekateri napredni profesorji Boršnikova, Žeeč. Onič. Ingolič, in drugi. Tudi aretacija naprednega zdravnika dr. Potrča ni ostala mladim neopažena . ..« Vrsta okoliščin je oblikovala prvo generacijo dijakov-komuni- stov. Bilo je to nemirno obdobje po prvi svetovni vojni, čas socialnih krivic, nerešenega narodnega vprašanja. Ivan Potrč ki sodi v to generacijo, poudarja, da so ptujski gimnazijci prihajali do marksističnih .spoznanj s pomočjo knjig (prof. Marja Boršnikova je dijake spodbujala k branju socialne literature; do nje so prihajali v delavski knjižnici »Svobode« — op. avt.) in razprav s profesorji. Ivan Bratko ocenjuje, da je Boršnikova vzbujala v dijakih »živ interes za književnost, za njeno estetsko in idejno stran«'^^ . Profesor Žgeč. kije poučeval na šoli od 1931 do šolskega leta 1933/34. je dijake opozarjal na socialne in politične probleme, na bedo haloškiJi viničarjev, na razredno družbo. Dr. Stanko Cajnkar. ki je bil na gimnaziji od maja 1933 do aprila 1941, je dopuščal široke razprave — kot pravi Ivan Potrč tudi o božji eksistenci —. pa" čeprav so bile to uradne ure verouka. Na ptujski gimnaziji se je v teh odločilnih tridesetih letih zvrstila vrsta naprednih profesorjev, ki je vplivala na revolucionarno zavest mladih. To se ni kazalo le pri prvi revolucionarni skupini v začetku tridesetih let. ampak tudi pri naslednjih generacijah, ki so sledile pred drugo vojno. K tem vzgojiteljem bi šc lahko prišteli: Franceta Oniča (od 1930/31 do oktobra 1935). Antona Ingoliča (december 1932 do aprila 1941). Ludvika Gabrovška (april 1936 do aprila 1941). Franceta Mi- heliča (oktober 1936 do aprila 1941) in Antona Šifrerja (od septembra 1938 do aprila 1941). Ker omenjam ravno prvo revolucionarno gene- racijo, bi dodala, da tudi tedanji ravnatelj Josip Komljanec. kije vodil gimnazijo od 1922 do 1933. leta. ni oviral dijakov pri njihovih nastopih. Ivan Potrč meni v Izvestjih ptujske gimnazije št. 65 in 66, daje bila ptujska gimnazija ena od »odrinjenih v takratnem svetu«. Zato so sem prihajali ljudje, ki oblastem niso bili povšeči. Upoštevati je tudi, da so bili naši kraji socialno prizadeti, da so dijaki neposredno čutili krivice tedanje družbe. Prav prof. 2geč je dijakom znal razložiti socialna pro- tislovja. Potrč ocenjuje, da so bili ti profesorji dijakom v pomoč. Neposredno spoznavanje razmer doma in v tujini, spoznavanje socialnih stisk v Halozah in življenje naše manjšine vzamejstvu, vse toje mladince utrievalo v zavesti, daje izhod iz sedanjega položaja v družbi brezscK-ialnin krivic. Ideja komunizma jim je postala življenjski smoter. _______ (se nadaljuje) ^'PMP. fas. Antikomunistična dejavnost ''isto tam "Cilejop. Albin Breznik, železniški uradnik, robijaš mitroviške kaznilnice, nato zapusti komunistične vrste in stopi v sovražni tabor — op. avt. "ZAP. Spisi občinskega sodišča 1930/41. fas. 482 ""PMP. fas Komunistična dejavnost 1919/41 ■"Muzej narodne osvoboditve Maribor, fas. 124/111. "^France Klopdč: Desetletja izkušenj. Ljubljana 1980. str. 392—393 ^Mn^''Glejop."' M. Centrih: Spomini na revolucionarno delo. PMP. fas. Komunistična dejavnost 1919/41 Zapisek o dr. Potrču (napisal Ivan Potrč). O socialisličm etiki in morali, str. 455 PMP. fas. Komunistična dejavnost 1919/41 MOŠKI PEVSKI ZBOR PD GRAJENA Odslej bo v naših rednih oddajah »Pojo domači zbori«, nastopal tudi Moški pevski zbor Prosvetnega društva Grajena, čigar posnetke doslej še nismo imeli v naši fonoteki. Med občani Grajene, tistimi vnetimi za petje, je že dlje časa zorela želja za organiziranim petjem v zboru. Kaže. da je februarja 1975 želja dozorela v sad. saj so takrat, na pobudo današnjega predsednika Štefana Jurančiča ustanovili pevski zbor, ki od samega začetka deluje v okviru Prosvetnega društva. V .sodelovanju z Občinsko zvezo kulturnih orga- nizacij so izvedli avdicijo in izmed tistih, ki.sos&priglasili, izbrali šestnajst takih s posluhom in dobro voljo. Prvi dirigent je bil Rudolf Kreutz. ki pa je zaradi bolezni moral kaj kmalu odnehati. Za njim je ta posel prevzel Ladislav Pulko. Od vsega začetka vadijo v enem izmed .šolskiii razredov, kajti v zimskem času segrevali velikodvorano »Doma Franca Osojnika«, bi bila, zlasti v današnjem času, le prehuda! S prvimi vajami pa so se v zboru pojavile že tudi prve težave. Grajenski živelj je delavsko kmečki in tak sestavlja tudi zbor. Nič čudnega torej, če .so vaje na spomlad, ko se začne delo na vrtovih, v sadovnjakih, vinogradih, brajdah in še kje. bolj slabo obiskane, da o poletnih mesecih sploh ne govorimo. Bili pa so že časi, ko so se celo temelji zbora resno zamajali. Že od samega začetka zbor prav boleče občutil pomanjkanje basovskih glasov. Najprej sta bila samo dva, nato trije, naposled le še eden. In da bo zagata še večja, je še ta — najboljši basist zaradi bolezni preminil. Za zbor se je začelo krizno obdobje, ko se skoraj niso več pojavljali v javnosti. Dve leti zapored se niso udeležili niti tradicionalne Občinske revije pevskih zborov, ker glasovno niso tvorili zborovske celote. Toda s prihodom petih mladeničev (!!), večinoma basistov, so se za zbor končali težki časi. Čeprav zbor obstaja^ le kratek čas. brez vidnejših uspehov (beri nastopov!), vendarle ni. Že v prvern letu svojega obstoja, so skupaj z Moškim pevskim zborom TGA Kidričevo (tudi tega vodi Ladislav Pulko) pripravili skupni koncert, sodelovali na Občinski reviji pevskih zborov v Ptuju, zadnja tri leta pa sodelujejo tudi na srečanju pevskih zborov v Stični. Seveda pa jih nikoli ne manjka na raznih proslavah in prireditvah v domačem kraju. Tam so tudi zapeli v popuh rni oddaji RTV Ljubljana »Koncert iz naših krajev«. Zadnje čase pa skoraj redno pojo na pogrebih, kar je pri občanih Grajene prešlo skoraj že v navado. Število pevcev je doslej naraslo že na osemnajst stalnih. Za Grajeno, dokaj lepo število! Le vaje. ki so samo enkrat tedensko, so njihova edina težava organizacijske narave. Zaradi izmenske zaposlenosti pevcev je ne morejo nikakor odpravili. Vedo pa. daje to premalo, če hočejo iti vštric kakovostnih zborov. Mogoče si prav zaradi tega ne zastavljajo obse- žnejših načrtov za v bodoče. Njihova prva naloga je dvig kakovosti na še višjo raven, za letošnje leto pa načrtujejo le sodelovanje v Stični in koncert .skupaj s Tamburaškim orkestrom DPD Svoboda Ptuj. Naši poslušalci pa bodo Moški pevski zbor Prosvetnega društva Grajena slišali v samostojni oddaji že v petek 28. aprila ob 16. uri in 40 minut. Besedilo in foto I. C. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Današnja fotografija, ki je na- stala v tridesetih letih na notranjem dvorišču dominikanskega samosta- na na Ptuju, nam prikazuje skupi- no udeležencev sestanka za pripra- vo Arheološke karte Jugoslavije. Prvi z desne v drugi vrsti je univ. prof. Josip Klemene, ki je bil v svo- jim delom vedno tesno povezan s Ptujem in njegovim zgodovinopis- jem. Rodil se je 1898 v Ljubljani, kjer je leta 1916 tudi maturiral na humanistični gimnaziji. Študij nadaljuje v Gradcu in kasneje v Zagrebu, kjer 1921 diplomira iz zgodovine in geografije, redno pa posluša še predavanja iz arheologije. Njegovo prvo delovno mesto je na Ptuju, kjer predava jia gimnaziji v letih 1921/22. Nato odide v Zagreb, kjer je najprej asistent in nato kustos Arheološkega muzeja. Doktorira 1929 z disertacijo: Dislokacija rimske vojske v Panoniji v 1. stoletju. Leta 1942 je predčasno upokojen, po vojni pa nastopi profesuro na univerzi v Ljubljani. Njegov prvi tiskani članek se nanaša prav na Ptuj, ko v zborniku za umetnostno zgodovino ugodno oceni vodnik po ptujskem muzeju izpod peresa Mihoviia Abramiča, ki je še danes eden boljših vodnikov po naših muzejih. Josip Klemene je bil tudi izvrsten epigrafik, numizmatik in topograf. Kot topograf je sodeloval pri Arheološki karti Jugoslavije (razdeljena je po regijah na liste, listi pa vsebujejo po abecednem redu opisana najdišča z literaturo). Skupaj z Balduinom Sario sta pripravila lista Ptuj in Rogatec, sam pa je napisal list Zagreb. Klemenčevo najobsežnejše delo, ki se nanaša na Ptuj sam, pa je objava antičnega gradiva iz povojnih izkopavanj na ptujskem gradu, kjer je odlično združil obdelavo samih najdb s splošno historično podobo v Vzhodnih Alpah v času propada antične kulture. SLOVENSKA BISTRICA ŠE PREMALO ZAVZETOSTI Ocena delovanja delegatskega sistema" v samoupravni interesni skupnosti za kulturo v občini Slovenska Bistrica za minulo štiriletno mandatno obdobje kaže, da delegatski sistem Se ni zaživel tako kot so pričakovali, predvsem pri združevalcih interesov in kulturnih potreb. Seje delegacij in tudi organov skupnosti so največkrat bile na robu sklepčnosti, velikokrat pa je bilo potrebno novo sklicevanje. Vzroki so v slabšem delovanju delegacij in konferenc delegacij v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kjer so področju kulture posvečali premalo življenjskega in delovnega prostora. Ugotovitve so postavili v ospredje tudi na prvi seji skupščine kulturne skupnosti novega mandata. Tako bo ena temeljnih prihodnjih nalog izboljšanje stanja na tem področju, da bi v času stabilizacijskih naporov tudi na kulturnem področju v prihodnje lahko zagotavljali pogoje za uresničitev želja občanov. Viktor Horvat TITO (1892-1982) db 90-Ictnici rojstva našega velikega voditelja Josipa Broza Tita prireja Ljudska in študijska knjižnica Ptuj razstavo »TITO« (1892—1982). Poleg Titovih del in govorov ter vrste monografij bo del razstave posvečen odnosu Tito in Ptujčani. Razstava bo odprta od 4. do 31. maja v prostorih študijskega oddelka vsak dan od 7. do 19. ure, ob .sobotah od 7. do 12. ure. Uprava knjižnice Delegati so opozorili na štiri kritična področja v ljubiteljski kulturi Delegati iz prosvetnih društev ptujske obči- ne so se na zadnjem zboru v Ptuju v razpravi dotaknili predvsem štirih področij, ki nekako najbolj prizadevajo njihovo delo v posameznih sekcijah. Tu gre zlasti za strokovne vodje na glasbenem področju, kjer je bilo že v poročilu predsednika občinske zveze kulturnih organi- zacij Staneta Staniča razvidno, prav tako iz same razprave, da imajo izmed osemnajstih popolnih šol le tri šole strokovno usposobljene učitelje za glasbeni pouk. Ob dejstvu, da je ra\no šola nekako izhodišče za vse nadaljnje delo na glasbenem področju, je tako stanje toliko bolj zaskrbljujoče. Nič boljše ni s strokovnimi vodji na področju gledališke dejavnosti, ki je bila pred leti še močno razvita in prisotna v več kot dvajsetih prosvetnih društvih, v sezoni 1981/82 pa je delovalo le deset gledaliških skupin, ki smojih v dneh od 19. do 23. aprila lahko videli tudi na V. srečanju gledaliških skupin v Ptuju. Glavni cilj je bil. da\idimo kakšno je zanimanje za to delo v društvih in predvsem kvalitetna raven posameznih predstav. Delegati so v razpravi opozorili še na pro- blem finančnih sredstev, ki jih dobi 29 pro- svetnih društev za delo stopetih sekcij. Menili so. da je tega denarja odločno premalo ob upoštevanju dejstva, da se v glavnem vsa kulturna aktivnost v občini odvija le v teh društvih in sekcijah, toje tista od katere imajo občani največ in kije tudi prisotna v njihovem vsakdanjem življenju. Za vso delo je 1.320.000 dinarjev odločno premalo ob denarju, ki ga dobivajo profesionalne kulturne ustanove. To vprašanje je bilo postavljeno tudi na občnem zboru prosvetnega društva v Cirkovcah. kjer so se resno vprašali, kako dolgo še bodo ljudje prenašali takšno razmerje delitve. In še na nekaj je bilo opozorjeno na letni skupščini zbora delegatov Zveze kulturnih organizacij Ptuj. Pri 29. društvih občasno ali redno deluje Ic 16 knjižnic. »Toje porazno, če mislimo, daje knjiga tista, ki neposredno ob- likuje osebnost našega mladega človeka. Tudi kulturna skupnost Slovenije je postavila knjižničarstvo na prvo mesto v obdobju od 1981 do 1985 leta. kar pomeni, da bi morala pri vsakem društvu delovali tudi knjižnica.« ugo- tavlja predsednik ZKO občine Ptuj Stane Stanič. Vse te ugotovitve nalagajo ustrezno ukre- panje. Z izobraževalno skupnostjo sc bomo morali dogovoriti o šolanju glasbenih učiteljev, ki bi pozneje prevzeli tudi delo s pevskimi zbori. Nevzdržno je. da nekateri dirigenti vo- dijo tudi po tri pevske zbore, česar dostikrat tudi fizično ne zmorejo. Nekoliko upanja je tudi. da bomo s ponovno zaposlitvijo poklic- nega režiserja pridobili strokovno moč za delo z vodji in mentorji gledaliških skupin. Nič manj odgovornosti pa nas ne čaka pri organiziranju knjižničnega dela in pri prihodnji delitvi sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost v občini Ptuj. Minulega zbora delegatov ZKO se je ude- ležil tudi novi predsednik Zveze kulturnih or- ganizacij Slovenije Jože Osterman. ki je zelo laskavo ocenil to široko razvejanost ljubiteljske kulture v občini zlasti pa pripravljenost ljudi, da se vanjo tako številno vključujejo. mš 10 - DELO DRUŠTEV 29. april 1982 - JEDNIK DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER PTUJ-ORMOŽ Občni zbor bo v mesecu maju Društvo medicinskih sester Ptuj — Ormož je bilo ustanovljeno v mesecu septembru 1970. m bo letos praznovalo 12-letnico plodnega dela. V društvu je evidentiranih 180 članic, kar je le 60 odstotkov vseh medicinskih sester iz obeh ob- čin. Glede na to, da je članarina pomemben vir dohodkov, si društvo prizadeva za povečanje članskih vrst. Na občnem zboru leta 1980, je bila za pred- sednico društva izvoljena Verica Turk, ki je kot medicinska sestra zaposlena v splošnih am- bulantah, kjer snema EKG. O svojem poklicu pove, da je lep in težak, da pa je potrebno veli- kokrat pred pacientom skrivati to, kar ti ni všeč, ker medicinsko sestro v večini pojmujemo tako, kot nekoč. V pripravah na občni zbor društva, ki bo 21. maja, največ pozornosti posvečajo pregledu uresničevanja programa dela v obdobju 80/82. Program dela je v glavnem slonel na organizaci- ji strokovnih predavanj in srečanj. V tem ob- dobju so bila štiri predavanja. Prvo je bilo na temo SLO in organiziranost zdravstvenega var- stva v izrednih razmerah, dalje izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev s področja prve in nujne medicinske pomoči v osnovni zdravstveni službi ter alkoholizem in ostale toksikomanije na območju občin Ptuj in Ormož. Drugo srečanje je bilo v Ptuju, 12. maja 1981 na temo ,,medicinska sestra prispeva pomem- ben delež pri usposabljanju duševno prizadetih bolnikov." Skrajšimi referati so se predstavile sestre iz zavoda dr. Marjana Borštnarja, doma upokojencev, psihiatrije Ormož in OS ,,dr. Ljudevit Pivko Ptuj. Zanimiva tema drugega srečanja pa je bila zdravstveno-vzgojna dejavnost — njeni začetki in današnje možnosti. Ob tem so zdravstvene delavke spoznale perspektive in tudi težave, ki bodo spremljale organizacijo te prioritetne zdravstvene delavnosti v vseh dejavnostih zdravstvene službe. Tretje srečanje je bilo v Ormožu. Strokovno predavanje je bilo na temo zdravstvene vzgoje v domačih — ptujskih in ormoških razmerah ter v celodnevni Šoli. Na tem srečanju pa so govorili tudi o sodobnih problemih medicinske etike. Četrto srečanje je bilo pred kratkim, ko so obiskali zavod za zmerno duševno prizadeto mladino v Črni na Koroškem. V juniju leta 1981 je društvo organiziralo tudi kolesarski piknik, ki pa ni najbolj uspel. Poleg strokovnih aktivnosti, je društvo v minulem obdobju posebno pozornost posvečalo zavzemanju za ustreznejši status medicinske sestre, uveljavitvi medicinske sestre, kot timske delavke med ostalimi protili zdravstvenih delavcev, sodelovanju pri pripravi programov za usmerjeno izobraževanje zdravstvenih delavcev, ustreznejšemu načinu nagrajevanja dela sester in podobno. V akcijah širšega dmžbenega pomena pa, kot je povedala Verica Turk, sestre niso bile preveC uspešne. Tako se največkrat vključujejo v množične akcije prve pomoči. Manj so bile uspečne pri soaelovanju z občinsko organizacijo rdeče;ga križa in zdravniškim društvom. Veliko truda so članice vložile za pomladitev članskih vrst. Vendar Se vse sestre niso vključene, čeprav bi to želele. Zatika se predvsem pri nekaterih članicah upravnega odbora. Društvo uspešno sodeluje tudi z zvezo medicinskih sester Slovenije, predvsem pri vodenju raznih razprav, pobud in odločitev, ki se navezujejo na delo društva. Aktivno pa se članice udeležujejo vseh strokovnih posvetovanj, sej in skupščin zveze. Največ težav ima društvo zaradi finančnih sredstev, ker je v glavnem odvisno od članarine. Rešitev vidijo članice, kot je povedala Verica Turk, v financiranju društvenega delovnega programa, kot dejavnost strokovnega iz- popolnjevanja in to internega na nivoiu zdravstvenega centra Ptuj—Ormož. MO<: ROD !N LAUREL IZ AVSTRALIJE NA OBISKU V PTUJU ,Jugoslavija naju je prevzela, posebej paše Ptuj../' Da je starosta med slovenskimi mesti privlačen za številne turiste, smo že večkrat pisali. Pred dnevi pa smo dobili novo potrdilo. Ptuj sta namreč obiskala Rod Noble in Laurel Quillen iz Newcastla (bliži- na Sidneya) iz Avstralije. Njuno srečanje s Ptujem ni bilo naključno. Za potovanje v Evropo in Afriko sta varčevala tri in pol leta. V Jugoslaviji sta se najprej ustavila v Mostarju, kjer sta navezala stike z mariborskimi štu- denti, ki so jima tudi predlagali tri mesta v SR Sloveniji, ki bi jih naj obiskala. V želji, da bi se ,,nadiha- la" življenja v mirnem mestu, ki pa je obenem polno zgodovinskih spomenikov, sta se odločila za Ptuj. In nista bila razočarana. Ptuj ju je s svojim bogastvom celo presenetil. Zelo srečna in zadovolj- na sta bila tudi v ptujskem hotelu Petovio, kjer je vse tako čisto, do- bre so tudi usluge; prijateljsko pa je bilo tudi osebje. Ugotavljala sta tudi, da je hotel zelo poceni in da presega kategorijo hotela C. Ob tem sta takoj pristavila, da pa za grške hotele tega ni mogoče trditi. Živo sta se zanimala za življenje pri nas — za politično in samoupravno ureditev. Veliko vesta že od prej, saj je Rod prebral že več knjig o Jugoslaviji takoj po vojni, zato sta bila toliko bolj presenečena nad dosežki našega razvoja. Laurel se je zanimal« za kultur- no življenje delavcev, saj je ona neke vrste kulturna animatorka, skrbi za kulturno življenje pri sin- dikatu; Rod pa je neke vrste dela- vski zaupnik, vez med'delavci in delodajalci. On je tisti, ki delav- cem pove, koliki je dobiček in kdaj lahko delavci zahevajo povečanje plače. Laurel je tudi povedala, da je v Avstraliji močna kulturna tradicija in da ne more biti nobene prireditve, če ni prave ,,vsebine". Svoj obisk v Evropi Rod in Lau- rel nadaljujeta v Avstriji; obiskala pa bosta tudi Pariz in London, od koder se bosta vrila v Avstralijo. MG Rod in Laurel v turistični agenciji Petovio. foto: KOS! Pohorje, pesem zelenih lepot in tišine v okviru praznovanj 60. oble- tnice planinskega društva IMPOL Slovenska Bistr^ica je bila v petek. 23. aprila /večer v domu kulture Slovenska Bistrica svečana pri- reditev pod naslovom »Pohorje, pesem zelenih lepot in tišine.« To je bila tudi predstavitev umetniške besede, ki sojo na temo Slaninstva predstavili ciani DPD voboda Slovenska Bistrica, medtem ko je planinski oktet iz Poljčan predstavil v pesmi življe- nje v gorah. Posebnost te prire- ditve fe bil prikaz izvirnih "foto- grafij, motivov iz življenja v go- rah. V kulturnem programu so sodelovali tudi člani planinskega društva IMPOL. Ob tcM priložno- sti so najzaslužnejšim članom PD podelili za zasluge pri razvoju Blaninske dejavnosti v Slovenski istrici posebna častna priznanja. Člani planinskega društva IM- POL Slovenska Bistrica so tudi letos na posebni svečanosti obe- ležili tragični dogodek, ko se je pred okoli 30 leti. v času pred pr- vomajskimi prazniki, v Špiku, smrtno ponesrečilo sedem njiho- vih članov. V torek, 27. aprila so tako or- ganizirali že tradicionalni spo- minski izlet v Cjozd Martuljk. od tod.pa do spominskega obeležja na špiku, posvečenega tragične- mu dogodku. Tukaj .so s kome- moracijo obudili spomin na svoje solovariše-planince. Na obeležje so položili tudi venec. Viktor Horvat POLJČANE Pri planinskem domu na Boču Praznik dela 1. maj bodo šte- vilni delovni ljudje občine Slo- venska Bistrica že tradicionalno praznovali pri planin^lcem domu na Boču. Letos bodo ta praznik delavci občine Slovenska Bistrica proslavili skupno s prebivalci so- sednje občine Smarie pri Jelšah. Na ta pomembni dogodek se vsako leto skrbno pripravijo tudi člani planinskega društva Poli- čane. ki so v soboto. 17. aprila organizirali akcijo čiščenja poti na Boč. označevali so poti z marka- cijami m urejali okolico planin- skega doma. Podobno akcijo so organizirali tudi v nedeljo. 25. aprila. VsaKoletosenapraznik 1. maja zbere ob planinskem domu na Boču dva do tri tisoč ljubiteljev planin, ob lepem vremenu pa je udeležba še večja, saj pridejo tudi planinci iz številnih društev seve- rovzhodne Slovenije. Viktor Horvat TEDNIK - 29. april 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 SRL - ČLANICE: DRAVA-ISKRA ŠENTJERNEJ 18:18(9:12) Z borbenostjo do točke Stadion Drava, gledalcev 100, sodnika Hartman in Dolgov (oba Murska Sobota); DRAVA: Farič. Gomilšek Rimele. Kelenc 3. Vičar 6. Novak. Galun, Zupane, Kmetec 7. Sinek 2. Sitsenfrai; ISKRA: Rešetič, Škoda2, J. Kovačič5, Gorišek I, Kastelic3, Foršet 4. Radešček 1. Cerne 1, M, Kovačič 1, Dolar, Zagorc. Kos. Sedemmetrovke: Drava b (5), iskra / (D) 1/ključitve: Drava 2, Iskra 8 minut. Članice RK Drava so po treh slabih igrah tokrat zaigrale nepri- merno bolje, z veliko več želje in borbenosti. Rezultat tako zavzete lere, je točka, ki sojo osvojile proti eni najboljših ekip v republiški ligi — Iskrij IZ Šentjerneja. i Domačinke so do točke prišle v zaključku drugega polčasa. Večji deli srečanja so bile namreč gostje v prednosti večkrat tudi petih zadetkov. Na] polovici drugega dela so gostje povedle kar s 16:10 in kazalo je, da jel srečanje odločeno. Vendar se domača ekipa ni predala. Kmetčeva je zaustavila organizatorico ijgre Šentjerneja Kovačicevo, ostale igralke pa v obrambi zaierale zelo dobro. Razliko so vztrajno zniževale in na veliko veselje gledalcev izenačile na 16:16. Gostje so nato .še dvakrat povedle, vendar so domačinke izenačile, z malo več sreče pa bi lahko celo zmagale. Toda neodločen izidjenajpravičnejši.čepravjegostujočaekipa imela na sojenje veliko pripomb. To je razumljivo, saj bi z obema točkama Iskra na lestvici prevzela vodstvo. V prihodnjem kolu (včeraj) se je Drava ha Ravnah pomerila s Fužinarjem, v soboto, 8. maja, pa se bo doma pomerila z Burjo iz Škofij. 1. kolar J SNL: PTUJ-TRIGLAV 1:3 (0:1) NEPRIČAKOVAN PORAZ Stadion Drava, gledalcev 150, sodnik Horvat (Murska Sobota); PTUJ: Veselic. Čuš. Kozoderc, Malek, Radolič. Ceh Fmeršič, Žitnik (Kodričl Drevenšek (Hameršek), Vogrinec. Krainc: — TRIGLAV: Beton, Legat, Valant, Ovsenik,Tkalec, Grubič, Krivic, Jakara. Mokič (Gros). Čotman, Murnik. STRELCI: 0:1 (24) Mokič, 0:2 (57) Murnik, 0:3 (61, ll-m)Mumik, 1:3(86. 11-m) fmeršič; IZKLJUČITVE: Vogrinec in Radolič (oba Ptuj). V pomembnem srečanju moštev iz spodnjega dela lestvice so Ptujčani nepričakovano izgubili z gosti iz Kranja. Igrali so premalo povezano in premalo borbeno^ zato je zmaga igralcev Triglava popol- noma zaslužena. Ti so vedeli kaj hočejo, namesto točke pa so proti slabim domačinom osvojili kar obe. V nrvem nolčasu so si v nenovezani in slabi ieri domačini orilerali le dve pravi priložnosti ki pa jih Krajnc (zadel je vratnico) in Vogrinec nista izkoristila. Gostie so poveaii po udarcu s kota, Ko je odbito žogo Mokič z bližine poslal v mrežo. Drugi polčas so domačini želeli začeti bolj agresivno in napadalno, vendar jim to zaradi številnih napak ni uspelo. Posledica je verjetno tudi izključitev Vogrinca, kiiga je sodnik v sedmi minuti drug^a dela zaradi udarjanja igralca brez zoge poslal v slačilnico. Drugi zadetek so gostje dosegli na enak način kotprvega. v kazenskem prostoru doinačih seje najbolje znašel Murnik. E)omacini so poskušali tudi z desetimi igralci urediti vrste, vendar so prejeli tudi tretji zadetek. Po prekršku Maleka v kazenskemnrostoru je M urnik povišal na 3:0 za Triglav in srečanje je bilo odločeno. Častni zadfetek so domačini dosegli štiri minute pred koncem, ko je gostujoči branilec v svojem kazenskem prostoru igral z roko. Enajstmetrovko je Emeršič izvedel zelo zanesljivo. Dve minuti pred koncem je že tako slab vtis še dodatno pokvaril Radolič, kije dvakrat udaril nasprotnega igralca brez žoge, sodnik paje tudi njemu pokazal pot v slačilnico. Tako se je sicer zelo slabo srečanje končalo v napetem ozračju. Ptujčanom tokrat ni šlo. Dobro, to se y športu kaznuje s porazom. Vendar pa sta ob tem levjo uslugo moštvu naredila tudi Vogrinec in Radolič. Nepremišljeni nešportni potezi ju bosta veljali nekaj tekem neigrania. In to ravno sedaj, ko je za Ptuj vsako srečanje pomembno in bi potrenovali močnejše in bolj izkušene igralce. Moštvo Ptuja je sedaj še vedno na predzadnjem mestu, v prihod- njem kolu pa se bo v eosteh pomerilo s Primorjem. Pred srečanjem Ptuj—Triglav je mladinska ekipa Drave igrala 1:1 z vrstniki Mure iz Murske Sobote. Zadetek za Dravo le dosegel Potočnik. 1. kotar NAMIZNI TENIS Sezona uspešno končana Na lil. selekciiskem turnirju članic SRSI. in II. skupine v Kranju sta tekmovali tudi igralki NTK Petovia, Tamara Kampuš in Sonja Ma- rinkovič. ' V I. skiipini članicje Tamara Kampuš zasedla 6. mesto, v II. skupini pa Sonja Marinkovič 2. mesto. S tem tekmovanjem so igralke zelo uspešno zaključile tekmovalno sezono 1981 /82 v članski konkurenci. MŽ SRL - VZHOD - MLADINCI Drava-Velika Nedelja 14:20(5:10) Mladi rokometaši Drave so bili gostom iz Velike Nedelje enako- vredni le v začetkih obeh polčasov. V nadaljevanju paje prišla do izraza boljša pripravljenost gostov, domačini niso uspeli zaustaviti odličnega Cvetka. Drava: Korpar, Tumpej, Pušenjak 3, Vukašinovič 6, Gobec 1, Milunič, Habjanič, Rajšter, Klajderič, Žmavc 2, Terbuc 2, Žemljic; Velika Nedelja: Preac, Zorli 2, Zoreč I, Meško I, Skok 2, Cvetko 10, Jurkovič 2, Korpar 2. I. k. SRL - VZHOD - MLADINKE Drava-Slovan 17:7 (10:3) Mladinke Drave so dosegle svojo prvo prvenstveno zmago, ki jim bo spodbuda za nadaljnje delo. Gostje iz Vranskega so premagale zane- sljivo, odločila je boljša pripravljenost, predvsem znanje. Drava: Rižnar, Lah 8, Korošak 2, Vršeč. Šoba, Bezjak 1, Šteharnik. Črešnik 2, Potočnik, Hentak 4, Horvat. 1 k. Zmagi in poraza mladih Pionirski ekipi RK Drava sta sodelovali na prvih turnirjih za republiško prvenstvo. Pionirji so na turnirju v Šoštanju premagali do- mačine z 11:9. izgubili pa z Usnjarjem z 10:14. Pionirke so igrale v Mariboru. S Polano so izgubile s 5:6, premagale pa Branik z 8:1. 1. k. SKL - ČLANICE: KOPER-PTUJ 53:63 (2423) Za konec zmaga v gosteh članice košarkarskega kluba Ptuj so v zadnjem kolu tekmovanja v republiški ligi za sezono 1981/1982 zmagale v gosteh in osvojile enajsto mesto. Z zmago so se rešile zadnjega mesta in verjetno tudi kvalifikacij za obstanek v ligi. Za razliko od prejšnjih srečanj so tokrat veliko bolje zaigrale v drugem polčasu, izkazala pa seje Jelka Sirec. PTUJ: Kornik 16, Vogrinec 10, Kukovec 5. Jelka Sirec 20, Majda Sirec 12. L k. LETNA KONFERENCA TVD PARTIZAN PTUJ Izvolili novo vodstvo V minulem obdobju so v telesnovzgojnem društvu Partizan Ptuj delovale tri sekcije: gimnastična, nogometna in boksarska. Gimnastična se ob pomanjkanju vaditeljev srečuje z velikim prostorskim problemom in pomanjkanjem terminov za vadbo, kljub množičnosti med mladimi. Nogometna sekcija bo v svoje vrste poskušala pritegniti še več občanov tn urediti igrišče v Ljudskem vrtu. Boksarji so dosegli izredno veliko. Kljub skromnim pogojem osvajajo republLške naslove, dobro pa se uvrščajo tudi na državnih prvenstvih. Tudi njih tarejo finančni in pro- storski problemi, v tem času pa se pripravljajo na ustanovitev samo- stojnega kluba. Na letni konferenci, kije bila v petek, 23. aprila, so po pregledu poročil o delu razrešili dosedanje ter izvolili novo vodstvo. Izvršni odbor bo v prihodnje vodil Tone Komel. Ob koncu so sprejeli še program nadaljnjih aktivnosti s katerim se bodo poskusili uveljaviti v vseh ptujskih krajevnih skupnostih. 1. kotar MOTOKROS Šegula in Špuraj v državnem prvenstvu Na znani motokros progi v Jastrebarskem je bilo prejšnjo nedeljo tekmovanje za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 250 ccm. Nastopilo je 42 tekmovalcev med njimi tudi člana AMD Ptuj Peter Segula in Stanko Spuraj. Dirka je bila pred 60(X) gledalci. V prvi vožnji je imel smolo Spuraj, ki je moral odstopiti zaradi okvare in je do konca ni mogel popraviti, šegula je v prvi vožnji vozil odlično ter bil osraouvrščeni, v drugi dirki pa se je poznalo, da mu primanjkuje kondicijske pripravljenosti saj je bila proga naporna in zahtevna. Zmagal je Avbelj—Lukovica 40 točk pred Glogovičem—Marof 39 točk Spiljarjem—Jastrebarsko 36 . . . 15. mesto Segula 19 točk itd. Naslednja dirka bo 2. maja v Šentvidu pri Stični, kar lahko ljubitelji motokrosa povežejo s prijetnim prvomajskim izletom. anc 12 - NAšT DOPISNIKI 29. april 1982 - TE]>NIK O ŽIVLJENJU, DELU, SREČKA PLOHLA IZ HRAJIGOVEC Prav milo bi se storilo naključne- mu popotniku, ki bi se podal v ta kraj. Posebej še v sončnih dneh, ko ožarijo vinogradniška rebra, ko se ponuja zares prava slika tega kraja, ki je ne daleč od Tomaža. Precej široka asfaUna cesta vijuga med hišami, v večini obnovljenimi. Tisti aan, ko sem obiskal ta kraj, je rah- lo deževalo. Mahnil sem jo po poti, ki se odcepi od glavne ceste, mimo travnika in vrtov. Redko naseljena vas sem pomislil, ko sem šel mimo nekaj vaških dvorišč, nato pa proti Plohlovi domačiji. Se vedno je rosilo in veter se je gnal okrog hiše, jaz pa sem stopil pod kapnico in prisluhnil tišini. Po- mislil sem, kaj če morda ni nikogar doma. Toda zaslišal sem ženski glas, še preden sem jo pozdravil, me je gospodinja nagovorila in po- vabila naj stopim v kuhinjo. Sedel sem za mizo, gospodinja pa je pospravljala zlikano perilo, medtem se je odvijal najin po- govor. V njenih očeh je bilo opaziti drobne solze, ki so se spuščale po zgaranem licu, toda v trenutku ni- sem mogel razumeti kaj pomeni bridkost v njenih očeh. Otožna mi je dejala, da je pred leti izgubila moža, ki se je ponesrečil s traktor- jem. Povedala mi je, da sta se ved- no razumela, čeprav je včasih prišlo do pomanjkanja, saj sta gradila hi- šo, pa tudi na kmetiji je bilo precej dela. Delala sta in hkrati vzgajala svoje tri otroke. Krojila sta si lepšo bodočnost, vendar dolgo ni bilo ta- ko, kruta usoda je iztrgala iz njiho- ve sredine moža — očeta. Vztrajna mati in polna ljubezni do svojih otrok ni obupala nad življenjem, saj se je tolažila s tem, da ima otro- ke in da jih mora spraviti do kruha, trud je bil poplačan, saj jo otroci spoštujejo in jo imajo radi. Najstarejši sin je poročen, zgra- dil si je novo hišo in se tam naselil, torej ne daleč vstran od domačega kraja. Najmlajša je Marija, ki bo kmalu dopolnila osemnajst let, kot priučena šivilja pa je zaposlena v šiviljskem obratu pri Tomažu. Marija pravi, da ji nobeno delo ni pretežko. Pokojni mož oz. oče, Franc Plohi je bil izredno delaven, sodeloval je tudi v raznih druž- benopolitičnih organizacijah. Ni bil navaden kmet, ob kmetovanju seje ukvarjal še z lončarstvom, bil je znan daleč naokrog kot dober rokodelec lončene posode. Plohlovi imajo lepo urejeno kmetijo, ki jo bo verietno prevzel sin Srečko, saj je njegov odnos do dela pokazal dobre rezultate, če- prav je zaposlen v ormoški bol- nišnici kot bolniški strežnik, se mu v domačem krogu ne zaustavi delo. Dolgo čakanje se mi je splačalo, saj je končno prišel Srečko, nekoli- ko premočen od gostega dežja. Sto- pil je v kuhinjo, vedel je zakaj sem prišel. Ko se je preoblekel v suho perilo, je radovedno čakal na moje besede. Na njem sem najprej opazil veliko zdravja, in ker zdravje pomeni srečo, je bilo tudi to opazi- ti. Povedal sem mu zakaj sem pri- šel. Srečko pravi takole: Nisem lončarski mojster kot je bil to moj oče, vendar me je že od mladosti veselilo to delo, saj je neke vrste umetnina, posebno takrat, če mi kaj uspe, kar lahko podarim sorodnikom ali prijateljem. Ze kot majhen otrok, sem rad zahajal v očetovo delavnico, opazoval sem ga kako je izdeloval vse mogoče stvari, pozneje sem sam. poskusil, vendar mi ni tako uspelo kot očetu. Pred leti mi je uspelo narediti izred- no lepo majolko, tisto sem hranil. mi veselo pove Srečko, in jo pokaže na polici v dnevni sobi. Povabil me je v delavnico. Ko sem stopil čez prag, in se ozrl po tem prizorišču, me je objela misel, da je vse to pustil oče svojemu sinu, da bi mor- da tudi on poskusil delad tako kot oče pred leti. Majolk in majolčic pa tudi druge posode je bilo tukaj razstavljenih kar na nekaj policah in ena je bila lepša od druge. To okolje je malce pregrobo za tako ustvarjalno delo, sem pomislil, sicer pa to pomeni ne- kakšen konjiček za njega le kadar mu dopušča čas, predvsem ob sla- bem vremenu. Sicer pa so mu oči bolj gorele, ko sva se pomenkovala o njegovem de- lu in njegovi ustvarjalnosti. Kaj mora imeti vsaka majolka, sem ga radoveden vprašal? Mislim, da se prav gotovo ponavljajo nekateri li- ki; Srečko ni nič prikrival svojega dela, pravi, da mora vsaka imeti grb kakšnega mesta, prepletena je z raznimi motivi in čim originalnejši so, tem lepši so. To pomeni, da je tvoj izdelek od začetka do konca ročno delo? Tako je. In vsaka majolka je dnigačna. Niti ena ni drugi podobna in tudi to je veliko vredno. Cim dlje sva posegala in pletla razgovor, tem več sva si imela po- vedati. Rekel bi, da je to za Srečka res pravi konjiček, pa čeprav nima od tega nobene koristi, ponosen je, da lahko stopa po očetovih stopi- njah. Slikarji se zaljubljajo v nekatere svoje slike; mar se je zgodilo, da si se tudi ti zagledal v kakšno majol- ko? Včasih katero in me tako pritegne, da jo prav težko dam iz rok, in Se dolgo potem mislim na- njo. Ko majolki krojiš pisano obleko, na kaj navadno misliš? Oči so mu zagorele kot otroku, ki mu na le- pem daš sladkorček. Človek mora biti pri tem delu zbran in miren in misliti mora na lepe stvari. Katere pa so to? Vem, da bi takoj naštel te njegove lepe stvari, ampak je bila vmes rahla moška nečimernost, prikupno nagajanje radovednemu moškemu, kajti vse to kar sem v tem trenutku izrazil z besedami, je njemu zaigralo v nasmehu. Življenje, ki ga živi tukaj med tem poslikanim blagom in ki mu vzbuja neizmerno veselje, kot petindvajsetletnemu fantu se rahlo spremeni dom. Če si lahko pred majolkami privošči lepe misli in da se počuti včasih kot na oblakih, mora zaradi sto in sto drugih del na kmetih stati na trdnih tleh. Oboje pa mu pomeni vse, vse, kar je hotel v življenju. To je Srečku Plohlu videti, kajti že dolgo nisem opazil med domači- mi ljudmi take sloge kot jo imajo v tem družinskem krogu, ki bi tako živeli za svoje delo. Ko sem se spre- hodil s pogledom po bližnji okolici, se mi je zdelo, da sem tu doma med tem poslikanim krajem in prijazni- mi ljudmi. Besedilo in pdsnetek: Viktor Rajh Srečko Plohi pri delu v očetovi, sedaj njegovi delavnici. VEČ POZORNOSTI 00 ZSMS SESTRŽE Čeprav beseda o naši mladinski organizaciji velikokrat doseže pravo mesto v sredstvih javnega obveščanja, bi dodal to, da je vse to premalo za mladino, ki dosega nadpovpr^ne uspehe glede na dru- ge organizacije. Običajno se besede nanašajo le na velike akcije, ki se izvajajo pod najtežjimi pogoji za mladino. Pozabljamo na delo naše orga- nizacije, ki je kontinuirano in na vseh področjih. Morda del tega priznava OK ZSMS Ptuj, del KS Majšperk, toda vse to je premalo. Mladina potrebuje psihično, poli- tično pa tudi materialno podporo. Menim, da delo mladinca-mladin- ko osvobaja le tedaj, če je nagra- jeno, pa naj si bo le z lepo besedo s strani KS ali OK ZSMS. S KS ; Majšperk smo se precej povezali, ' toda še vedno niso stiki takšni kot i bi morali biti glede na delo, ki smo '\ ga že in ga še bomo opravili v KS. | Menim, da bi OK ZSMS Ptuj mo- rala bolj slediti delu osnovnih orga- . nizacij izven samga centra, saj • mislim, da je pravo jedro delav- , nosti ravno na deželi, kjer iščemo ; izhode iz neprimernih življenjskih : pogojev, kjer se srečujemo s pro- ; blemom vode, nakupa, prometnih ^ zvez, s problemom prostora za : družbenopolitično delo, da o \ rekreaciji in športu sploh ne govo- \ rimo. ] V 15. številki Tednika smo pre- \ čitali, da naše delo sega že v druge i krajevne skupnosti (Pragersko) in j na osnovi tega spet sklepamo, da je : v naši mladini veliko elana za delo, j ki ga je treba še povečati s stimula- j tivnimi merami od strani KS in ob- ■ »čine. i Naj dodam še to, o čemer se • malo govori, pa mislim, da naša j mladina spet zasluži priznanje, lepo i besedo od strani Komunalnega ; podjetja Ptuj. Morda inšpektorji ; hodijo po naših cestah tako redko,. da ne vedo, da naša mladina dva- : krat v letu pokosi travo in očisti \ bankine po vsej vasi. Velikokrat se • napravi tudi kakšna luknja na cesti- \ šču, pa se ne sramujemo vzeti lopa- ' te in jo zakrpati. ] Veliko fizičnega napora naši | mladinci-mladinke vlagajo v grad- ; njo večnamenske zgradbe, ki bo ; namenjena za trgovino, za vaščane, i pa tudi prostor za mladino. Sred- : stva za material niso vzeta iz zraka, pač pa od trdega dela in prispevka vseh vaščanov Sestrž. Nisem točno ■ seznanjen s sedanjim stanjem, a '■■ vem, da se je še pred nedavnim zavirala gradnja s strani nekih ur- i banističnih in komunalnih inšpek- ' torjev. Menim, da bi ravno v našem j primeru in še podobnih, morali biti i ljudje vezani na dokumentacijo tis- j tih, ki bi gradnjo še pospešili, ne pa zavirali, saj vendar gre za gradnjo i družbenega pomena. Lahko bi k j temu dala besedo tudi OK ZSMS ' Ptuj, ki ve, kje se naša mladina ses- ; taja, svet potrošnikov, ki ve, da je neobhodno potrebna trgovina in ' prostor za družbene organizacije. ; Ko sem že omenil delavnost naše I organizacije na vseh področjih, naj ■ omenim eno teh, ki se imenuje' kmetijstvo. Menim, da je ravno pridelava hrane naša skupna skrb. ' Veliko k temu pripomore mladinec- \ ka, ki z veseljem pomaga pri obde-1 lavi kmetijskih površin in z medse- bojno korajžo dajemo drug druge-1 mu pogum, da se da tudi na kmetiji - živeti, da smo vsi enaki, ko se zbe- remo na sestanku, od študenta, di-; jaka, delavca in mladega kmeto-; valca. Menim, da je naša mladina: Sestrž zares usmerjena ki družbenemu napredku v vseh sme-i reh, zato se ji naj posveti veliko več pozornosti. i Milan S. j „MLADI Z GORIC" Pred kratkim je po daljšem zatišju zopet izšla prva letošnja Številka glasila OK ZSMS Lenart ,,MLADI Z GORIC". Pred leti so mladi izdali nekaj številk glasila, vendar pa so zaradi šibke kadrovske zasedbe Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS, ter nizkih finančnih sredstev, namenjenih tej de- javnosti, morali prenehati izdajati glasilo. ,,Mladi z Goric" je osrednji medij obveščanja med mladimi v lenarški občini o celoviti aktivnosti v vseh sredinah, kjer le-ti delajo. Želijo zagotoviti vsestran- sko kroženje informacij med osnovnimi organizacija- mi ZSMS, Občinsko konferenco ZSMS, okolja, kjer se družijo mladi, v sredinah kjer delajo, tako da se bo čutil utrip mladih. Prva številka glasila ,,Mladi z Goric", prinaša informacije o volitvah delegatov v samoupravne in- teresne skupnosti in družbenopolitične skupnosti; mladih z Lenarta je vključenih 367 ali 28 %, ti pa bodo kot delegati prenašali želje in hotenja, katere imajo mladi v svojih okoljih. Velik del glasila je posvečen mladinskemu prostovoljnemu delu v občini Lenart ter ZMDA ,,Istra 82," katere se bodo udeleži- li brigadirji lenarške občine. Objavljajo prijavnico za sodelovanje na ZMDA ,Tstra 82", v okviru MDB ,,Srečko Rojs-Niko" prij vnice čakajo, išče. o le še brigadirje! Zanimiv je pri; pevek o štipendijski politi- ki v občini, kjer se mladi bojujejo za usklajenost viši- ne štipendij. Predstavljajo najboljšo osnovno or- ganizacijo ZSMS Cerkvenjak, ki je bila najuspešnejša med organizacijami mladih v krajevnih skupnostih, v preteklem letu. Dosegla j^ najboljše uspehe na pod- ročju vključevanja mladih v krajevno samoupravo in delegatski sistem, mladins ;em prostovoljnem delu in usposabljanju mladih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Glasilo ,,Mladi z Goric" ureja uredniški odbor, ki si je delo porazdelil po področjih v sestavi: Manica Sajd, Jasna Firbas, Miran Zoreč, Marlena Domajnko, Mirko Zmavc in Borut Guzelj. Prva šte- vilka je izšla v dvesto ciklustiranih izvodih, namenje- na pa je mladim v osnovnih organizacijah ZSMS in organih OK ZSMS Lenart. Le tako naprej, led je prebit! Drago PAPLER Po novinarski šoli tudi novinarski dnevi ,,Mladinski tisk mora biti kar največ v skladu z revolucionarnim razvojem naše družbe in kar naj- bolj angažiran. Mladina ima kaj povedati in to mora storiti brez zadržkov. Torej ne le o naj- pomembnejših vprašanjih, temveč tudi, ko gre za umetnost, film, zabavo mladine, šport in podobno. Zveza socialistične mladine bo toliko privlačnejša za mlade ljudi, če jim bomo omogočili, da v okvi- ru svoje organizacije, to pomeni tudi s pomočjo tiska, izražajo svo- je želje in hotenja. Vloga mla- dinskega tiska v idejnopolitični vlogi mladine je velika, velika pa je tudi njegova odgovornost, Mla- .dim je treba vsestransko po- jasnjevati aktivnosti, probleme s katerimi se soočamo in ukrepe, ki jih sprejemamo za njihovo rešitev. Mladinska glasila morajo biti pri tem na višini revolucionarnih tradicij in današnjih odgovornih nalog, ki so pred mlado generaci- jo," je v intervjuju za revijo ,,Mladost" dejal tovariš Tito. Mladi moramo več pisati o sebi in o delu, o problemih s katerimi se srečujemo, premalo je ocen, ustvarjalne kritike. Informacija mora mobilizirati mlade ljudi za akcijo. Informirati moramo vsi in o vsem, a kvalitetno. ,,Dober gospodar, stremi k boljšemu", pravi star slovenski pregovor. In prav mladi bi ne bili mladi, če ne bi hoteli življenje napraviti boljše, lepše, zanimivejše. To pa bomo lahko dosegli le, če bomo kvalitet- no obveščeni, kar je pogoj za vsa- ko akcijo. Ne pozabimo besed znanega francoskega misleca in filozofa: ,,Napredek je delo nezadovoljnežev" (Jean Paul Sart- re). V okviru Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Ptuj in aktiva mladih novinarjev, ki so v mesecu decembru in januarju, obiskovali .,Novinarsko šolo". smo izdali izredno izdajo glasila OK ZSMS Ptuj „GREMO NA DELO". Glasilo je bilo uvod v sledečo akcijo ,,Novinarski dne- vi", ki imajo namen preorati ledi- no, ki vlada v večini osnovnih or- ganizacij ZSMS na področju mla- dinskega informiranja in izobliko- vati sistemske oblike po or- ganizacijski in vsebinski plati OO ZSMS, kot tudi pri delu samega Centra za obveščanje in propagan- do. Akcija pom.eni praktično spoznavanje dogajanj v našem vsakdanjem delu in življenju, sku- šala bo zajeti najširša področja mladih . . . Novinarski dnevi omogočajo, da se mladi, po uspešni Novinarski šoli, kjer so se seznanili z osnova- mi novinarskega dela, na podlagi pridobljenega znanja in izkušenj lahko aktivno vključijo v družbeni sistem informiranja, pridobljeno znanje pokažejo tudi v konkretnih akcijah. Skupaj s člani predsedstva O''' ZSMS so obiskovali osnovne organi7.acije ZSMS v organizacijah združenega dela, da ocenijo in- formiranje na tem področju, obe- nem pa njihovo delo afirmirajo. Akcija je široko zasnovana, mladi se bodo odpravili v osnovne or- ganizacije ZSMS v osnovnih šolah, obiskali mlade v krajevnih skupnostih, udeležili orientacijske- ga tekmovanja, spoznali probleme in uspehe delovanja športnih društev, spremljali priprave na sprejem pionirjev v mladince. Zabeležili bodo dejavnosti in prireditve ob mesecu in dnevu mladosti, pohoda po^oteh revolu- cije v Mostje, spoznali trud Kluba mladih, pogoje dela v domu učen- cev, spremljali štafeto mladosti, prireditve ob prazniku dela, komemoracije ob 2. obletnici smrti tovariša Tita, se vključevali v razprave ob dokumentih XI. kongresa ZSMS. Mladi bodo so- delovali v razgovoru s člani ured- ništva revije Antena, (podobno kot je bilo v februarju z revijo Mladi- na), obiskali mladince prostovoljce v enotah TO, spremljali športna tekmovanja ob mesecu mladosti, razprav jali o zaposlitvi po konča- nem šo anju mladih v kmetijstvu, kulturi. Največ se pričakuje od akcije ,,Mladina in prosti čas", kjer naj bi mladi informatorji odšli med mlade, v mladinske sredine in lokale ter skušali razjasniti naj- bolj žgoče probleme mladih od alkoholizma, mladinskega prestopništva, narkomanije, zainteresiranosti za mladinsko prostovoljno delo ter vključevanje v družbenopolitično in družabno življenjf Najuspešnejši mladi novinarji bodo prejeli ob zaključku novinar- skih dni novinarske izkaznice ptuj- ske Občinske konference ZSMS in okrepili skupine za obveščanje pri področnih konferencah mladih iz krajevnih skupnosti, mladih v vzgoji in izobraževanju, mladih v kmetijstvu in mladih delavcev, s prispevki pa sodelovali v časopisih javnega obveščanja, ter združene- ga dela. Novinarska izkaznica ne bo samo nagrada za minulo delo, ampak tudi sredstvo, ki bo mladim novinarjem olajšal novinarsko delo. Pri izdelavi kriterijev za pridobitev izkaznice, smo se delno zgledovali po kriterijih, ki jih je postavila Republiška konferenca ZSMS za akcijo ,,Mladi novinar". Mogoče pa se bo ob prizadev- nem delu, izpolnila tiha želja nas vseh, da prične ponovno izhajati glasilo OK ZSMS PTUJ „Gremo na delo", ki je zaradi finančnih problemov izšlo le enkrat, vendar pa bi bilo za celovito informiranje v letu kongresa ZSMS zanesljivo potrebno . . . DRAGO PAPLER TEDNIK - 29. april 1982 OGLASI IN OBJAVE - 13 14 - ZA RAZVEDRILO 29. april 1982 - TEDNIK TEDNIK - «p"" 1982 OGLASI iN OBJAVE - 15 mali oglasi PR()[)AM hišo z gospodarskim pt)siopjem in I ha zemlje. Naslov v upravi. PRODAM 250 litrov zelo dobre- ga kvintona in 500 kg krompirja Igor. debelega in semenskega. Slameršak. Zabovci 64, Markov- ci. PRODAM prikolico za osebni a\to. nosilnost 500 kg. Anton Korenjak. Bevkova 18. Ptuj. PRODAM Zastavo 750 v dobrem stanju. Ogled od 14. do 16. ure. Bombck. Prešernova I. Ptuj. P.RODAM motorno kolo TO- MOS S 15 SLC. prevoženih le 3000 km. z dvema čeladama za 21.000.— din. Slanic, Mariborska cesta 26. Ptuj. PRODAM gradbeno parcelo za vikend. Viktor Sernč. Krčevina59 pri Ptuju. UGODNO PRODAM barvni te- levizor GORENJE ELEKIRO- NIK. Informacije po telefonu 772-954. PRODAM 8 mesecev brejo kravo simcntalko. staro 5 let. Terezija Grabar. Jiršovci 57. Destrnik. PRODAM po delih Zastavo 750. Lovrec. Kraigherjeva 31. Ptuj, popoldan. PRODAM traktor ŠTORE 404. pogon na vsa kolesa. F-'ranc Kri- žanec, Sestrže 26. Majšperk. PRODAM obračalnik PETIN- GER. SIP ŠEMPETER za trak- tor Ludvik Medved, Sestrže 29, Majšperk. PRODAM težko vozno kravo, staro 9 let. brejo osem mesecev in dobro mlekarico. Marija Hojnik. Polenšak 7. UCiODNO PRODAM sobno kredenco. Zg. Hajdina 70. NA NOVO vam nudi fasaderska in zidarska dela Alojz Kozel, Vel. Varnica 38, Zg. Leskovec. PRODAM zmrzovalno skrinjo. Hcrcga. Med vrti 5, Ptuj ali tele- fon: 772-057. PRODAM avto FIAT — 750, dobro ohranjen. Zg. Hajdina 88. IŠC'I'M varstvo za leto dni starega otroka na domu. Levanič, Potr- čeva 23/10. Ptuj. UGODNO PRODAM hladilnik Gorenje 175 literski. Ivanuša, Skolibrova 8, Ormož. PRODAM gradbeno parcelo z načrtom in vso dokumentacijo za lepo medelažno stanovanjsko hišo ter nekaj zemlje in gradbe- nega materiala v bližini akumu- lacijskega jezera v Markovcih pri Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM sedežno garnituro in termoakumulacijsko peč 5 KW. Gregorčičev drevored 3. Ptuj. PRODAM puhalnik, malo rab- ljen. Janez Jakolič. G rajenščak 75, Ptuj. PRODAM ALI ZAMENJAM mansardno stanovanjsko hišo v Rogoznici pri Ptuju. Ivan Žnida- rič. ml. Promet na vodah akumulacijskega jezera HEFormin Obveščamo vas, da borno te dni na vseh dostopih v akumulacijski bazen naše elektrarne ponovno namestili opozorilne table, daje vsak dostop vjezero prepovedan. — akumulacijski bazenje zaradi alpskega značaja reke Drave sicer večji del leta res jezero. Vendar v popoletnih mesecih, ko pretoki n:ir;isitMo to ni vpc nedolžno ie/ero. Predvsem sredina bazena se snre- meni v izredno hitro deročno matico, ki je lahko usodna past za nič hudega slutečega rekreativca. — vsliko približevanje jezovnim napravam s strani akumulacijskega jezera je živ jensko nevarno in mora biti preprečeno. — enako velja za 30 kV daljnovod, ki križa bazen nizvodno žele- zniškega mostu. Stališča DEM do prometa v bazenu z motornimi čolni, alede na škodljiv vpliv na gradbene objekte bazena, tu ne bi ; ponavljali. Opo- zarj;imo pa. da kota bazena niha med obratovanjem med kotoma 22(J,00 in 219.00. v izrednih razmerah pa tudi znatno nižje. Tako lahko v kratkem časovnem razdobju na jezeru nastanejo plitvine, ki lahko povzročijo težke nesreče z motornimi čolni. Ker smatramo, da promet po vodah jezera ni urejen niti za moto- navtiko niti za uporabo v druge rekreativne namene, ne moremo prevzeti nase odgovornosti za eventualne nesreče, ki se lahko ponovno dogodijo. Glavna ovira, da promet na vodah jezera še z odloki ni urejen, je razhajanje mnenj predstavnikov občine Ptuj in DEM glede motonav- tike. To "pa ne bi smelo biti ovira, da ne bi z ustreznimi odloki uredili načina in pogojev uporabe jezera v druge rekreacijske namene, ter v ta namen ukreniti vse nolrebno za varnost ohrnnnv Vse dotlej dokler pa normativne ureditve o načinu in pogojih varne uporabe jezera v rekreacijske namene ni, smatramo, da je vsaKrsna uporaba jezera v te namene nevarna in smatramo za dolžnost, da na to opozorimo pristojne institucije, oziroma s prepovedjo preprečimo. v. d. vodje TOZD Danilo ŠEF. el. ing. KGP Ptuj TOZD Avtopark TURISTIČNA AGENCIJA PETOVIA Slovenski trg 6 telefon 773-120 SPOMLADANSKI IZLETI - GRADEC: 3. in 8. maja 1982 avtobusni izlet na spomladanski velesejem - DUNAJ: 15. in 16. maja 1982 avtobusni izlet v glavno mesto Avstrije z ogle- dom kultufno-zgodovinskih znamenitosti - BEOGRAD: 29. ir> 30. maja 1982 dvodnevni avtobusni izlet z ogledom grobnice maršala Tita, Avale in kulturno-zgodovinskih znamenitosti našega glavnega mesta. SE PRIPOROČA Turistična agencija PETOVIA Dežurstvo prehrambe- nih trgovin SOBOTA, 1. maja 1982 ne bo dežurne prodajalne SOBOTA, 8. maja 1982 prodajalni KOLONIALE in KEKEC TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 30. APRILA: 8.50 v šoli: TV koledar. Nem- ščina. Glagolica; 10.00 Porčila; 10.05 TV v šoli: Zgodovina, Iz kockice. Risanka, Ne vprašajte mene. Potovanje v New York, Risanka, Izobraževalna reporta- ža. Zadnje minute; 17.25 Poročila; 17.30 Kaj je novega na podstrešju, .:adnji del otroške serije; 18.00 Telestart 81. zabavno glasbena oddaja; 18.30 Obzornik; 18.45 Ekonomsko-politični sistem: Or- ganizacija dela; 19.05 Psihofizič- na rekreacija: Zlati klub; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20,00 Po- zdrav prazniku, prenos koncerta; 20.45 Ne prezrite; 21.00 Modni utrinki; 21.05 Ti dnevi, ta leta; Filmska kronika 1959; 21.50 Spremljajmo-sodekijmo, športna oddaja; 22.00 W. Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka; 22.45 Alan Stivell, glasbena oddaja; NEDELJA 2. MAJA: 9.15 Poročila; 9.00 Živ-žav. otroška matineja; 10.15 S. Pavič: Vroči veter, humoristična serija; 11.10 TV kažipot; 11.30 Narodna glasba; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 15.45 Visok pri- tisk, zabavno glasbena oddaja; 16.30 Poročila: 16.35 0.sem film- skih pričevanj — Hrvatska: Iz oči v oči... ; 18.00 Športna poročila; 18.15 Država v državi, doku- mentarna oddaja; 19.00 Zlata ptica — KarelGrabeljšek: Pet proti enajstim; 19.10 Risanka; 19.22 TV in radio nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 M. Šečerevič: Nepokorjeno mesto, nanizanka; 21.25 Človek brez meja: Za vse življenje, dokumentarna serija: 22.00 Športni pregled; 22.45 Po- ročila; PONEDELJEK. 3. MAJA: 15.20 Poročila; 15.25 Mesta: Sidnev, angleško-kanadska serija; 16.10 Severni rt. kandski film; 18.00 Znana, neznana Jugosla- vija: Kostanjevica; 18.30 Obzor- nik; 18.45 P. Voranc: Solzice, od- daja za otroke; 19.05 Zlata ptica— Sergej Vošnjak: Kruh, ki ga ni bilo; 19.15 Risanka; 19.20Cikcak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Tone Čufar: Ščurki, posnetek predstave SNG Maribor; 21.20 Aktualno: v krčih razvoja; 22.00 V znamenju; TOREK. 4. MAJA: 9.00 TV v šoli; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli; 14.30 Glasbena cxidaja; 15.00 Prenos iz hiše cvetja; 15.30 Okteti pojo; 15.50 TV: Ži- vljenje na skalni obali Ritmična ura. Živa voda: 17.20 Poročila; 17.25 Slovenske ljudske pravljice: Ančica in pisana mama. 17.35 Po poteh spominov, glasbena odaja; 18.05 Pisani svet: Bela krajina; 18.30 Obzornik; 18.45 Čas. ki živi V bratstvu je moč; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19,30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Zadnji po- zdrav, dokumentarni film; 20.10 O Titu pripoveduje Miloš Minič; 21.10 Premor: 21.15 P. Turri- ni—W. Pervny: Alpska saga. av- strijska nadaljevanka; 22.40 V znamenju. SREDA. 5. MAJA: 9.00 TV v .šoli: TV v šoli. Ne pozabi. Makedonija. Zanimivo potovanje: 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli; 17.40 Poročila; 17.45 Ciciban, dober dan: Čudno, da se ladja ne potopi; 18.00 Družina Smola, madžarska risana serija; 18.30 Obzornik; 18.45 Primorska pevska pomlad; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Moram se vrniti, kitajski film; 21,50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.55 V znamenju; ČETRTEK. 6. MAJA: 8.55 TV v šoli: TV koledar. Plavanje, Elektronika, Potočni rak: 10.00 Poročila; 10.05 TV v .šoli; 15.40 Šolska TV: Življenje na sklani obali. Ritmična ura. Živa voda; 17.05 Poročila; 17.10 Mladi virtuozi: Klarinet; 17.30 Mi smo mali i^uizikanti: Monika in har- monika, češka glasbena serija; 18.00 Mozaik kratkega filma: Triptih in V iskanju Šuteja, jugo- slovanska tilma; 18.30 Obzornik; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19,55 Vreme; 20.00 Stu- dio 2; 21.30 Sremska fronta-Kota 122. dokumentarna oddaja 22.10 V znamenju in poročilo z 8. kon- gresa ZK Makedonije; PETEK. 7. MAJA; 8.50 TV v šoli: TV koledar. Francoščina. Glagolica; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli; 15.30TV v šolr: Francoščina, Glagolica; 17.25 Poročila; 17.30 Mak ob progi. 1. del otroške serije; 18.00 Domači ansambli; Ansambel Ja- neza Kalška s solisti; 18.30 Ob- zornik; 18.45 Ekonomsko-politič- ni sistem: Osnovna načela in me- rila uspešnosti gospodarjenja v TOZD; 19.05 Prihofizična rekre- acija: Savna: 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Včeraj . .. za jutri: Trenutki svobode, dokumentarna serija; 20.40 Modni utrinki; 20.45 Ne prezrite; 21.00 W. Atteway: Skag. nadaljevanje in konec: 21.50 Spremljajmo-sodelujmo, športna oddaja; 22.00 Poročila z 8. kongresa ZK Makedonije; 22.15 Nočni kino: Konformisl, italijan- ski film; 23.55 Poročila; SOBOTA. 8. MAJA: 8.00 Poročila; 8.05 Ciciban do- ber dan: Čudno, da se ladja ne potopi. . . ; 8.20 Mladi virtuozi: Klarinet; 8.35 Mi smo mali mu- zikanti: Minika in harmonika; 9.05 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje; 19.35 Pisani svet: Bela krajina; 10.40 Mesta: Sidney. an- gleško-kanadska serija; 10.45 Pred izbiro poklica poklici v la- djedelništvu; 11.15 Po sledeh na- predka: 11.45 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Prisilno mrtev; 12.30 Ljudje in zemlja — ponovitev; 13.30 Poročila; 15.55 Ljubljana: Rugby Jugoslavija: Švedska, prenos 17.30 Kupil sem očka. sovjetski mladinski film; 18.45 Naš kraj: Orehova vas; 19.00 Zlata ptica: .Martin Krpan; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.55 Vreme: 20.00 TV križanka: 21.45 Zrcalo tedna; 22.00 Poročilo z 8. kongresa ZK Makedonije: 22.30 Chisum. ameriški film; 00.15 Poročila. GOSTJE IZ POBRATENEGA ARANDJELOVCA V PTUJU Mladi naj krepijo bratske vezi! Delegacija iz pobratene občine Arandjelovac. ki so jo sestavljali člani predsedstva občinskega sveta ZS Srbije in predsedniki akcijskih konferenc sindikata po- sameznih dejavnosti, je pripoto- vala v Ptuj v petek zvečer. Po- zdravili so jih predstavniki ptuj- .skega občinskega sindikalnega sveta in se zadržali z njimi v pri- jateljskem pogovoru. V soboto, 24. aprila, so gostje obiskali delovno organizacijo Pe- rutnina in si ogledali proizvodni proces ter se seznanili z delovnimi uspehi, pa tudi s težavami tega velikega kolektiva. Zalem so se .udeležili slovesnoti v Mostju, kjer soprejeli srebrni znak sindikatov Slovenije. ro ogledu pokrajinskega mu- zeja je bil v Ptujskih toplicah de- lovni sestanek, na katerem so po- leg predstavnikov sindikata so- delovali tudi predstavniki neka- terih organizacij združenega dela ptujske občine. Ugotovili so, daje gospodarsko sodelovanje dokaj uspešno, so pa še neizkoriščene možnosti, kijih ponujajo naravne danosti pobratenih občin. Zato je prav. da gospodarsko sodelovanje razvijamo in poglabljamo na vseh možnih ravneh. Seveda ni priča- kovati, da so možnosti neomeje- ne, je dejal med drugim Janko oezjaK. predsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Prizadevati si je treba, da bo sodelovanje resnično temeljilo na medsebojnih brat- skih vezeh, da bodo vanj vključeni vsi delovni ljudje in občani, po- sebej pa še mladina. Ta bi morala okrepili vezi z mladino iz Aran- djelovca, tako na kulturnem športnem kot na ostalih področ- Jih. Predstavniki Arandjelovca so se s tem popolnoma strinjali in predlagali, da bi sodelovanje po- globili tudi tako, da bi družine iz ptujske občine preživljale letni oddih v Arandjelovcu in obratno. Ptujčani so tudi predlagali, da bi v Arandjelovcu organizirali mla- dinsko delovno brigado, ki bi se udeležila Zvezne mladinske de- lovne akcije Slovenske gorice 1982. Predstavnike Arandjelovca je zanimalo tudi. kako se v ptujski občini lotevamo zmanjševanja administracije, kako je urejeno nagrajevanje dela \ neposredni proizvodnji in kakšno mesto za- vzema v ptujskem gospodarstvu in negospodarstvu inovacijska dejavnost. Dobili so ustrezne od- govore in se dogovorili, da bodo z izmenjavo izkušenj na teh pod- ročjih prispevali k še boljšemu delu. Po pogovoru v toplicah so si gostje ogledali še znamenito vin- sko klet TOZD Kletarstvo Slo- venske gorice, srečanje pa za- ključili na skupni večerji v hotelu Petovio. Delegacija pobratenega Arandjelovca je odpotovala iz Ptuja v nedeljo zjutraj, na poti proti domu pa so se ustavili še v Kumrovcu in v Stubiških topli- cah. N. Dobljekar Delegacija sindikalnih delavcev iz Arandjelovca skupaj s sindikalnimi delavci ptujske občine. Foto: I. Ciani Vse kar je veliko, raste iz žrtev. v soboto, 24. aprila, je več kot 8.000 občanov ptujske občine krenilo na pohod Po poteh revo- lucije. Sagadinov, Lackov, Osoj- nikov, Kvedrov in Kramberge- rjev odred so krenili vsak po svoji poti do Mostja, med potjo so ob- i.skali spominska obeležja iz NOB in položili vence, padlih za svo- bodo pa so se spomnili tudi s kulturnimi programi in se jim poklonili z molkom. Ko so pohodniki prispeli do gozdička Laze. na kraj. kjer je bila poslednji junaški boj Slovensko- goriška Lackova četa. se je tam pričela osrednja slovesnost v spomin na ustanovitev Osvobo- dilne fronte slovenskega naroda in Lackove čete. Najprej so ko- mandnti odredov predali raporl predsednici OK SZDL Ptuj Ma- rici Fajl in komandantu ptujske vojašnice Milovanu Stankoviču. Zatem je Janko Vogrinec. pred- sednik občinskega odbora ZZB NOV v slavnostnem govoru opi- sal prehojeno pot od osvoboditve do danes in opozoril na naloge, ki so pred nami v tem času. Posebej je poudaril prizadevanja mladih za ohranjanje tradicij naše revo- lucije in izrazil skupno prepriča- nje, da bomo nadaljevali prido- bitve narodnoosvobodilnega boja. Na kraju poslednjega boja Slovenskogoii.ške — Lackove čete so vojaki v soboto svečano zaob- ljubili, da bodo branili domovino, njeno suverenost, da bodo razvi- jali tradicije NOV, bratstvo in enotnost naših narodov in nrod- nosli. Zatem je Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj predal Miloradu Radakovi- ču, predsedniku občinskega sveta ZS Srbije Arandjelovac srebrni znak slovenskih sindikatov, predstavniki pobratene občine pa .so predali spominsko vazo iz marmorja ptujskim predstavni- kom. Medtem ko so člani ptujskega gledali.šča. pevski zbori osnovnih .šol Olga Meglic in Tone Žnidarič in ptujski pihalni orkester izvajali kulturni program, so vojaki pod- pisovali svečano zaobljubo. V imenu družbenopolitičnih orga- nizacij in skupščine občine jim je čestital predsednik supščine Franc Tetičkovič. Slovesnost, ki so seje udeležili tudi predstavniki varaždinske in mariborske obči- ne, je pokazala, da je vse več mladih, ki se vključujejo v to ve- liko manifestacijo. Več kol 11.000 udeležencev se je po zaključeni slovesnosti udeležilo tudi dru- žabnega srečanja, ko so starejši obujali spomine na težke čase med vojno, mladi pa so jim pri- sluhnili z željo v srcu, da se ne bi nikoli več ponovili. Več v pri- hodnji številki Tednika. N. Dobljekar Janko Mlakar izroča Srebrni znak ZSS Miloradu Radakoviču. Foto: L Ciani ORMOŽ Prireditve ob prazniku Prejšnji petek in soboto so v ormoški občini izvedli prireditve v počastitev dneva OF, združene s sprejemom štafete mladosti. v petek dopoldan je po ob- močju občine potovala občinska štafeta, zvezno so popoldan po- zdravili na Kerencičevem trgu. nato pa predali nosilcem v občini Ljutomer. Pred prihodom zvezne štafete so v Ormož prispeli pred- stavniki občine in krajevne sku- pnosti Vrnjačka Banja. V soboto dopoldan ie bila po koncertu godbe na pihala v Domu kulture proslava dneva OF s po- delitvijo priznanj O F. državnega odlikovanja in podjiis listine o Eobratenju krajevnin skupnosti »rmož in Vrnjačka Banja. O vlogi in pomenu Osvobodil- ne fronte, današnjih nalogah SZDL in nalogah, sprejetih na kongresu slovenskih komunistov, je udeležencem in gostom govoril predsednik OK SZDL Drago Zabavnik, srebrne znake OF so za dolgoletno aktivno družbenopo- litično in družbeno delo prejeli Ema Ivanuša od Miklavža. Drago Mesaric od Tomaža. Alojz Slavi- nec iz Ivanjkovc. Feliks Stropnik iz Ormoža in Vili Trofenik iz Ve- like Nedelje. Za tem je predsednik SO Ormož Tone Luskovič Franiu Križniančiču podelil red republi- ke z bronastim vencem, s katerim ga le za dolgoletno uspešno delo odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Sledil je podpis listine o po- bratenju "krajevnih skiipnosti Vr- njačka Banja in Ormož, ki sta iih po krajših nagovorih podpisala iji izmenjala predsednika svetov Živorad Topličič in Feliks Stro- pnik. Po prisrčnem nastopu ok- teta iz Ivanjkovc je de.cgacija iz Vrnjačke Banje v parku piri gradu zasadila spominsko drevo. I. kotar S proslave v Domu kulture (foto I. kotar) ČRNA KRONIKA v tedim od 19. do vključno 26. aprila so miličniki postaje milice Ptuj in oddelko v posredovali v slirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev ter dve hudi telesni poškodbi. Glavni vzrok nesreče je bila tokrat neprimerna hitrost in neprevidno prehitevanje. V primerjavi s kr- vnim davkom je materialna škoda na vozilih neznatna. NEPRIMERNA HITROST V soboto. 24. aprila ob 22.20 je prišlo do zelo hude j:irometne ne- sreče na lokalni cesti izven naselja Hlaponci. Voznik osebnega av- tomobila Maksimilijan Florjančič iz Lasigovc je peljal po lokalni cesti iz smeri Dornave proti Po- lenšaku. Izven naselja je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levi ovinek in ga uspešno zvozil, zatem pa zapeljal na levo po neutrjeni Dankini."kjerje najprej oplazi! dve manjši drevesi, zatem pa čelno trčil v nekoliko močnejše drevo in ga izpulil. Pri tem je sopotnika v avtomobilu Janeza Kokola (46 lel) iz Hlaponc 38 vrglo iz avto- mobila, kjer je obležal mrtev. V avtomobilu sta bila še dva sopo- tnika, vendar sla z voznikom vred ostala nepoškodovana. Na vozilu je za okoli 80.000 din materialne škode. S KOLESOM PRED AVTO- MOBIL Do hujše prometne nesreče je prišlo v nedeljo. 25. aprila ob 8.35 na lokalni cesti izven naselja Grajena. Voznica osebnega avto- mobila Marjana Zorca iz Ptuja je peljala pravilno iz smeri Ptuja proti Vurberku. Koje pripeljala v Grajeno v bližino hise st. 12. jije z desne strani s kolovozne poti pri- peljal kolesar Franc Knestl iz Grajene. Ko ga je voznica zagle- dala je zapeljala nekoliko v levo. da bi se mu umaknila in pri tem tudi zmanjšala hitrost. Vendar kolesar tega očitno ni opazil, saj je zapeljal naravnost pred avtomo- bil. Pri trčenju je dobil kolesar hujše telesne poškodbe in je na zdravljenju v ptujski bolnišnici. -O M Pri setvi koruze ne varčujmo s kvalitetnim semenom Kljub sorazmerno kasni in hladni pomladi te dni začenjajo ali pa bodo v nekaj dneh začeli sejati koruzo. Pred kmetovalci je izredno pomembna naloga: pridelali mnogo več koruznega zrnja in koruze za pripravo silirane krme kot doslej. Dosedanje izkušnje so pokazale, da prireja mleka ali mesa ne more biti zadostna m gospodarna niti ob pomanjkljivem krmljenju niti ob uporabi nakupljene koruze. Zaloje več kot razumljivo, da je bila v razvojne načrte kmetijstva vključena tudi naloga, da je nujno ne le povečati površino, namenjeno pridelovanju koruznega zrnja in silažne koruze, temveč pomembno povečati tudi hektarski pridelek te poljščine. Ker staro pravilo »kakršna setev, taka žetev« še vedno velja, lahko prav sedaj. t. j. ob setvi, pomembno vplivamo na to. ali bo žetev obilna ali ne. Temeljne prvine dobre .setve, ki zagotavlja dober pridelek, .so naslednje: — pravilna priprava njive za setev, vrhnji sloj tal naj bo raven in drobno grudičast, kar najbolje dosežemo z uporabo predsetvenika; — izbor sort. ki so glede ranosti prilagojene podnebnim razmeram, ki torej pravočasno dozorijo; — uporaba izključno samo potrjenega hibridnega semena, ki daje za tretjino večji pridelek kot navadno seme, vsekakor ni vseeno ali dobimo s hektara površine le pet ton namesto sedem ton, koruznega zrnja; — pravilna setev, pod čemer razumemo čim bolj enakomerno izmetavanje semena v gostoti, ki jo zahtevajo posamezni hibridi, tako setev najbolje opravimo s sodobnimi sejalniki. Pri nas je še vse preveč razširjena navada, da za setev uporabljajo seme navadnih starih .sort ali pa zrnje, ki ga naberejo v posevkih hibridnih sort. Omenili smo že. da je pridelov^anje starih domačih .sort zelo neprimerno. Negospodarna pa je tudi setev zrnja, nabranega v posevkih hibridnih sort. ker je hektarski pridelek za okoli 15 %, t. j. za okoli tono na hektar manjši. Čeprav seje potrjeno hibridno seme letos zelo podražilo, je vendar uporaba tega semena še vedno gospodarna: v odvisnosti od hibrida stane potrjeno hibridno seme za setev enega hektara okoli 2200 do 3800 din. vrednost povečanega pridelka zrna z enega hektara pa znaša več 20.000 din. če zamenjamo stare domače sorte s hibridnimi, oziroma okoli 10.000 din. če sejemo potrjeno hibridno seme najnesto zrnja, nabranega v hibridnem posevku. Semenarska podjetja so za letošnjo spomladansko setev zagotovila zadostne količine kakovostnega semena priporočenih hibridnih sort. Od zadružnih organizacij in samih kmetov pa je odvisno, ali bo to seme tudi posejano na slovenskih njivah. Kmetijski inštitut Slovenije Zavod RADIO-TEDNIK Ptuj z izdajatelj- sko-programskim svetom, uredništvom in delovno skupnostjo bralcem Tednika in poslušalcem Radia Ptuj, zlasti še dopisnikom in sodelavcem čestita ob prazniku dela in jim želi prijetne prvo- majske praznike! Bralce Tednika obveščamo, da bo na- slednja, 18 številka Tednika izšla v četrtek, 13. maja. osebna kraniha RODILE SO: Felicita Murks, Draženci 38 — Milana; Ida Kukovec, Kraljevci 1 — Petra; Marija Škafar, Strnišče 11 — dečka; Sonja Vogrinec, Zg. Hajdina 67 — deklico; Alojzija Berghaus. Mestni vrh 25/a ~ Natašo; Blanka Vaupotič. Titov trg 10 — dečka; Milena Pavlica, Zidanškova 27 — Vesno; Metka Martinčevič, Poštna ul. 1, Ormož — Tamaro; Jelka Fijačko, Po- brežje 42 — Saša: Milica Kos, Žetale 30 — deklico; Mira Jur- kovič, Volkmerjeva 11 — Grego- ra; Marinka Kolenko, Ziherlova pl. 8 — deklico; Ljudmila Pulko, Dobrina 41 — dečka; Tatjana Peterka, Mota 15. Ljutomer — Danila; Katica Cvetko. Ziherlova p!. 10— Tino; Jasna Čerček. Kr- čevina 12 — Tanjo; Antonija Ki- rič. Vičanci 53 — Marka; Jožefa Cesar. Zg. Jablane 36 — Borisa; Majda Mar. Formina 23 — De-* jana. POROKE: Franc Arnuš. Deslcrnik 47 in Cvetka Krajnc. Lcvanjnci 29: Ja- nez Veselic. Moškanjci 91 in Šte- fanija Čeh. Spuhlja 15; Dragan Vodosovski. Vičavska pot 3 in Dušanka Živkovič. Kvedrova 1; Antun Kramer. Draženskac. 28in Darinka Travnikar. Apače 168; Mirko Potočnik. Krčevina pri Vurberku 155 in Veronika Sekol. Krčevina pri Vurberku 155; Silvo Horvat. Pobrežje 31 in Verica Hascmali. Skorba 60/a; Silvester Beranič. Lovrenc na Dr. polju 46 in Katarina Unuk. Pongerce 23; Jožef Pislak. Naraplje 28 in Dra- gica Cernejšck. Sitež 3; Frančišek Pcscrl. Maribor. Cesta proletar- skih brigad 61 in Vida Šober. Maribor. Cesta proletarskih bri- gad 61: Mirko Tikvič. Mestni vrh 38 in Vera Toplak. Grajena 9; Petar Djukič. Maribor. Zemljiče- va 23 in Sonja Ncdelko. Bodkovci 37; Janez Domajnko, Mala vas 35 in Marija Petek Gorišnica 154; Zdravko Kaisersbergcr, Stogovci 35 in Irena Zver, Slape 10. UMRLI SO: Janez Pihler. Ivanjkovci 35. roj. 1948. umrl 18. aprila 1982; Tere- zija Mere. Podiehnik 75, roj. 1900, umrla 20. aprila 1982; Ana Savli, Stoperce 77. roj. 1917. umrla 24. aprila 1982; Marija Vodopivec. Lahopci l33./oj. 1901. umrla 25. aprila 1982; Štefanija Serdinšek. Nova vas pri Ptuju 58. roj. 1921, umrla 25. aprila 1982. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Ceiotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen nied proiz- vode, za katere se ne plačuje tiMoeljni davek od prometa pro- izvodov.