K poloiaju v Bol^ariji. V Bolgariji se že 14 dni udejstvuje najbujže nasilje. To je pravzaprav že višek nasilja, ki se je začelo 9. junija 1923» ko se je polastila oblasti sedanja bolgarska vlada. Prej je vladala v Bolgariji zemljoradni^ka stranka in njen 7oditelj Stambolijski je bil vladni predsednik. jPred vojno, pod vlado kralja Ferdinanda, nemžkega rodu in nemškega mišljenja, je Stambolijski 7 najtežjih okolnostih začel organizirati kmetsko ljudstvo, a ko njegova organizacija še ni bila posebno močna, je on kot voditelj imel že toliko poguma, da je kralju odločno zaklical, da s protiljudsko politiko spra^lja v, nevarnost svojo glavo. Kralj se ta opomin ni zmenil ia ko je po nasvetu svojib slabih svetovalcev in po svojeaa nenuškem mišljenju med s^etovno vojno stopil na straa Nemčije ter napovedal Srbiji vojno, je takoj vtaknil pogiunnega Stambolijskega v ječo ter bi rtra bil vzei tudi ^lavOj če bi ostala vojna sreča še dalje na stratti Nemčije. Predno ga je zaprl, je Stambolijskiju še pri- govarjal, naj se rajši uda, knict&ki voditelj pa je odvmil: »Storitc kar hočete, moja glava pa le trdnejš^ stoji ikol Vaša.« Ob koncu svetovne vojne je bil Slarrnbolijski mož spoložaja in nove Bolgarije. Kralj; Ferdinand se je moral ¦umakniti v Nemčijo, prestol je pa zasedel njegov sin Boris, eeludi bi bil Stamliolijski prav lahko proglasil republlko. Z nrinistri nekdanje Ferdinandove vlade je zemljoradimka vlada postopala odločno, a pri tem se je vse reševalo javno in vsako usodo je zapečatilo redno sodišče. Stambolijskijeva vladna politika, izšla iz kinetov in namenjena za lunete, je bila y marsičem. res pretrda za meščane, da pa tudi v tem ni šla predaleč, je najboljše razvidno iz tega, da so privrženci prejšnjib režimov snovali in kovali zaroto ter jo končno tudi izvedli na najokiuilnejši način. Oblasti so se polastili s lem; da so zeruljoradniške voditelje in samega Stamibolijskega divjaško iimorili, svoje pristaše oborožili, široke ljudske sloje pa postavili izven zakona. Od dneva do dneva sedanje bolgarske vlade je bilo Jiujše. Vsled ogromnih izdalkov za vladne pristaše na npravnih mestih in pod orožjem so strahovito narasli davki, da je bilo prav kmalu daveno hreme na vsakega prebivalca zvišano za 800 levov, narastla je draginja. Državljani, ki niso bili zapisani v vladni stranki, so se j>a prav kmialu znašli brez vsch pravic in poleg ogromnib bremen še vedno v posesti in življenju ogroženi od razdivjanih vladnih pristašev. Nasilje rodi nasilje in lako so se tudi delavski in kmetski sloji lotili nasilnih sredstev, katerih se poslužuijeta vlada in njeni pristaši. Ob znanih atentatih v Sofiji je bolgarska vlada tarkoji razširila vesti, da je to vse skupaj delo luje agitacije, in sicer na eni strani od boljševikov, na drugi strarai pa držav, ki dajejo zavetje preganjanim pristašem zemljoradniške stranike.. S temi vestmi je hotela bolgarska vlada prikriti najprejj prave vzroke nemirov in atentatov, polcm pa opravičiti zapoeeto ubijanje in za~ tiranje vseh svojih nasprotaikov. Žrlve atentata v. sofijski cerkvi sv. Nedelje še niso bile pokopane, ko so vladni .pristaši že poklali in postreljali par sto zemljoradaiikov in delavskih agitatorjev. V enem dnevu so bile že vse ječe prenapolnjene in na tisoče jetnikov so stlačili v, kasarne. Za nove jetnike pa so začeli delati prostor s lem, da so ponoči sto in. stotere pomorili. Sodišča s tem iiimajo posla, življenje hi srart je v roikah oficirjev in oboroženih vladnih ipristašev, ki so se stekli skupaj od vseh vetrov za krvniško delo. V oJjoroženi vladnl službi so Ijudje. ki ne poznajo nobenega zakona in nobenega ^lovečanske^a čiita, kar se vidi najboljše v tem, da so ogrožaLi celo vdove umorjenih zemljoradniških vodi{eljev. Po mestifa se oesto ponoči čuje močno stieljanje. Ljudje so najprej mislili, da so kaki novi nemiri, sedaj pa že vedo, da vladiii ljndje pobljajo svoje vjete nasprotnike, Z vestmi o boljševiški in drugovrstai tuji prevralni agitaciji zasleduje bolgarska vlada tudi ta cilj, da bi ji mednarodna konferenca dovolila zvišati vojsko. Mnogo se govori, da je ta cilj tudi dosegla, to je pa gotovo, da so Angleži pravilno označili povode krvavih bolgarskih dogodkov in da londonski listi tudi ugotavljajo ter dokazujejo, kako so bolgarski vladni agenti tudi ponarejali rusko-sovjelske prevratne pozive. Po angleški sodbi ni tre])a nobene tuje agilacije in pomoči za obupne čine v deželi, kjer že par lel vlada najhiijše nasilje. Bolgarska vlada dolži in obtožuje ludi našo državo, češ, da imajo pri nas bolgarski zemljoradniški begunci posebno podporo, ko aočejo domov, četudi jim je ponujeno pomiloščcnje in popolna svoboda, inda se naša vojska s posebnimi nameni zbira in ulrjuje ob bolgarski meji. Naša vlada je odločno zavrnila krivične bolgarske obdolžitve, zavrniti pa ne more v drugem oziru sokrivde nam nesrečno usodo bolgarskega naroda. V Beogradu so popolnoma prezrli in zamudili za sporazuinevanje tako ugodno dobo pokojnega Stambolijskega, ki bi bil pripravljen toliko žrtvovati za dobre in prisrčne odnošaje s sosedom in bratom. še-le potem, ko so Stambolijskcga zarotniki že umorili, so se v Beogradu spomnili, kaj je zamujeno. Ob odločnem protestu ogromne večine srbske javnosti so koncem lanskega leia celo Cankova, sedanjega bolgarskega viadnega predsednika sprejeli v Beogradu in mnoga znaimenja še danes razodevajo. protiljudske zveze in nakane med oblastniM v Beogradu, Sofiji in Bukarešti.