CI FVFI ANfWIf A AHiEHflCA || M^HM M . M imA^Bl ^ ■ HHM^H JT ' M wiib V hluHIVlpMll M nillfinUIII NEODVISEN LIST ZA SLOVjpSKE DELAVCE V AMERIKI. " -,........ " ' ■ ■ ■ 1 jf " " ..... ' «T. n. HO. 39. CLEVELAND, OHIO, rPETEK, n. APRILA 1913 VOL. Vt Mestne novice. Otroci Warren Sole za zažtraj- frali, ker m bojijo, d* se j šola radi slabega zidu J podere. I t OBLASTI GROZIJO. J —>Nad 500 otrok Warren šo-f le, o katcTi smo že zadnjič poročali, da je v slabem stanju, je v torek zastrajkalo. Protestirali so proti temu, da bi se opeka, ki je vsa očrnela od ognja, rabila pri zidavi nove šote, ki j« v gradnji. Ta štrajk šolskih otrok je pa šolsko oblast »ilno razjezil. Šolski superintendent Frederick je zagrozil otrokom, da pridejo pred mladinsko sodišče, starišem je pa dejal, da bodejo kaznovani po šolskih postavah, če takoj svojih otrok ne prisilijo v šole. štrajkarji so kričali onim otrokom, ki so ostali v šoli razne psovke kot "skab", izdaji-ce itd. Vnelo se je tudi več bojev med štrajkarji in "skabi". / Dečki so metali kamenje v šolo in naredili precej škodi na oknih. Konečno je prišla policija, ki je dečke razpršila. V sredo so se otroci vrnili v šolo. —'V Clevelandu je 74 odstotkov Ijoidij, ki so bili rojeni v inozemstvu, ali# katerih stariši so bili rojeni iavtfn Zjedinjenih držav. Pravih Amerikancev bi bilo potemtakem v Cievelandu samo 144.000 proti 464.000 prebivalcev inozemskega rodu. Pa vendar vlada mesto samo nekaj "ajrišev." —Saloon i bodejo v nedeljo zaprti, tako je sklenila saloo-narska liga pri posvetovanju v sredo popoldne v Hollenden hotelu. To se reo:, veČina soloo nov zaprtih. Saloonarska unija pa bo počasi na to delala, da se bo ob nedeljah zaprla sploh vsa trgovina, da se časopisi ne bodejo tiskali, sploh, da se ustavi vsako delo, ker postava je enaka za saloone in j za vse trgovine. In če hočejo ' baptisti samo saloonarjem nagajati, bodejo pa saloonarji drugim. —-V Cleveland je dospel v sredo g. Kornelij Gotnip, da obišče gostilničarje, ki prodajajo povsod znani "Triner". Mudil se bo tu kaka dva tedna. —Morilec Kinney, ki je mc-s*ca februarija ustrelil kapitana Byrnsa, pri katerem je hotel ropati, je v sredo priznal svoj zločin. Izjavil se je, da je hotel v resnici ropati, toda revolver se mu je "potoma" sprožil. Ustrelil baje njegov to* variš Johny the JCid. In morilec se je tudi izjavil, da bo policiji povedal, kje je ta lopov, če ne bo dobil preteške kazni. Državni pravdnik se je pa izdavil, da mora sodnik obsoditi Kinneya na smrt. Porotniki se niso se zjedinili. —Inženirji so se izjavili, da je nevarnost tukaj, da se podre Superior viadukt. Štirji podstavki so se premaknili in naredili škode za $40.000. Najeti so bili poselbni delavci, ki so delali noč m dan, da odstranijo vsaj začasno nevarnost. -—The Parish - Bingham Co. bo v najkrajšem času postavila novo tovarno na Madison a ve. in W. 1x2 St. Tovarna bo veljala $100.000. —Državni nadzornik tovaren Uniac je v sredo zagrozil, da Ibo zaprl vse nabiralce cunj in odpadkov, če takoj ne očistijo svojih prostorov. Razmere v teh prostorih 10 tako nezdrave, da vedno več lj*udij oboli. hiša imenovala, bo stala na 628 Eagle a ve. Poslopje bo imelo kst nadstropij, rin bo zidano z opeke. Veljalo bo $60.000. Dosedaj je nabranih že $30.000. V treh mesecih se prične z de-L lom. Tam se bodejtf'zbirale vse delavska unije, in y .poslopju se Ibo nahajal tudi klub za de-! lavce. —"Major Baker se je podal v Columbus, da prosi za posebno postavo, ki naj bi odpravila davek na mestne bonde. Na- t dalje bo tudi zahteval, da se ( naredi postava, ki dovoljuje j m>£stu, da prodaja bonde v raz- j nih svota-h od $50 naprej. 2u- , pan pravi, da dosedaj pokupijo ' vse bonde bankirji, ki dobijo j od njih lepe procente, a župan > bi rad dal priliko tudi delavcem, . ki so si prihranili nekaj denar- ' ja, da kupijo z njim mestne \ bonde, ki nesejo v.dno najinenj ' po 4 in pol od sto, a v bankah dobivajo samo po 4 od sto. | —Kdor ima prvi papir že 1 dve leti, ali kogar prvi papir 1 bo star do 30. junija dve leti, < ta naj nikar ne zamudi iskati takoj drugi papir. Letos imamo 1 važne volitve v Clevelandu, 1 treba Ibo voliti župana, mestne 1 odbornika in mnogo Jrugih 1 uradnikov. In kar je še bolj va* ' žno, volivci bodejo morali od- 1 ločiti o mestnem čarterju, kak- 1 sna bo prihodnja mestna vlada. Vse to je velikanskih kori- 1 stij za Cleveland in treba je skupnega dela vseh volivcv, 1 da si ustvarimo najbolje živ- : ljenske razmere, ki »a mogoče. 1 Slovenci, ne obotavljajte se in 1 pridno iščite državljanskih pa- * pirjev. Če se jih \t:e oglasi na- ! enkrat, ki bi radi vložili prošnjo za drugi papir, tedaj preskrbimo, da bo sodnija odprta zvečer, ker s tem prihraniim marsikateremu Jfak* dolar pri delu. Naša naloga je. da bodrimo rojake neprestano ,kr to je zanje le korist, nam pa nalaga veliko dela. Tudi slavni poli- 1 tični klub bi se lahko nekoliko zganil iz spanja. Kaj imamo v Clevelandu politični klub v % e-snici samo za eno sej d na leto? —»Kdo je kriv spanja na ck-velandskem slovenskem dramatičnem odru? Kaj,nam je prinesla letošnja sezona? Videli smo nekaj fare, veselih iger, nekaj zgodovinskega, toda 'ne-sne moderne drame/ ki sega globoko v življenje in mišljenje posameznikov, smo krvavo pogfrešalil. Ko^ko navdušenja je bilo pred leti aa slov. dramatiko. In danes? Človeku se resnici milo stori, ko vse spi spanje nezavednosti. Ali v Clevelandu v resnici ni več dobrih igralcev? Ali nam preti popolna smrt v dramatiki? Ali ni škoda tisočakov, ki. trohne na raznih odrih v podobi lepiih kulis in priprav? Zakaj neki so dramatična društva toliko žrtvovala, če jim ne nosi ta denar nobenih obrestij. Raje bi se denar vložil obrestonosno na banko. In kje so govori, da se združijo dramatična društva r V oblakih. —'Bivši policijski načelnik Clevelanda Fred Kohler ne more dobiti popolne pokojnine. Zadovoljen mora biti z $62.50 na mesec. —Ko se vrne župan vasice East Cleveland nazaj na svoje mesto iz Daytona, kjer služi Sedaj kot vojak, bo moralo pred njega kakih 100 gostilničarjev, ki so obtoženi, da so imeli odprte gostilne pretečene raedelje. V Clevelandu ni sodnika, ki bi sodil gostilničarje, in tako -bo vaški župan to stvar uredil. —-Plačajte račun v našem uradu, da ne pride k vam kak nepošten kolektor in odnese vase denarje. Zadnji čas je do petka, 111. aprila do 10. ur/e /jutra j. Mir bo kmalu. Evropske velesile so mnogo dovolile 'Balkancem, samo da m sklene mir v najkrajšem času. ^mmmmm ČRNOGORSKI KRALJ. London, 10 aprila. Balkanske države so poslale 5. aprila evropskim velesilam noto, pod katerimi pogoji bodejo sklenile mir. In evropske velesile so sedaj odgovorili?. Kakor se poroča, so velesile precej dovolile Balkancem, tako da je vse upanje za mir v neposredni bližini. Objednem so velesile odgovorile, da je bilo potrebno zapreti vso obalo jadranskega incrja, ki se razteza od prve črnogorske hike do izliva reke Drini?, ker velesile nikakor ne pustijo, da bi se dovažale nadaljne vojaške čete pred Ska-der. Bulgarom sd priznali prihodnjo' mejo, ki bo šla v ravni črti od Enos dn Midije. S tem so dobili Bulgari nekaj sto kvadratnih kilometrov več ozemlja. Tudi Grki §0 precej poto-laženi, ker so jim velesile obljubile. da jim izročijo večino egejskih .» tokov. Velesile so pr.j nasprotovale dejstvu, da bi morali Turki plačati kako odškodnino Balkancem, sedaj so »e pa izjavile, da ho to vprašanje rešila posebna finančna komisija, ki se zbere začetkom cjnuega meseca v Parizu. Velesil: si pridrže pravico, da označijo mejo prihodnje države Albanije. Baje so Srbi prenehali pošiljati nadaljne čete pred Ska-der, kar pomeni, da ima blokada jadranskega morja svoj 11 pij i v, Kral Nikrla črnogorski je kot^čno sklenil, da se odpove prestolu, če Jxxlejo velesile v resnici nastopile proti njegovi kraljevini. To se je uradno po trdilo v črnogorskih diplomatič-11 i h krogih. Baje sta se srbski in črnogorski kralj skupaj dogovorila o vsem tem, Črnagora in Srbija s<5 združite, kralj Nikola pa zapusti državo s celo svojo družino. Kraljeva črnogorska družina bo dobila pokojnino, dočim si pridrži kralj Nikola za svoje potomce pravico, da lahko nasledujejo kot kralji na srbskem prestolu. Ves položaj je odvisen št precej od tega, če Bulgari premagajo Turke pri Čatalji. Poroča se, da se pripravljate obe vojski na odločilen boj, ki se vrši že v nekaj dnevih. Sedaj je tam v»; mirno. Oglas. Sleparski oglasi. Tekom zadnjih par let so se sleparski oglasi tako pomnožili, kar se tiče zdravil, da je moralo več držav narediti postave, ki so prepovedale take oglasie. Kdor da oglas v list, mora ga~ rantirati, da je vse resnica, kar piše. Mfi smo bili vselej mnenja, da se naše ljudi ne sme sle-pariti. Več zdravil jie tu, katera so ljudje sami odobrili, kakor na primer Trinerjevo ameriško grenko vino, o katerem priča tisoče pisem, da je ravno tako, kakor je pisano. Ponavljamo, da je narejeno iz čisttetga californijskega vina in iz zdravih zelišč, ki omajo učinek na človeško telo, posebno v boleznih želodca, pri zgubi apetita, telesni slabosti, zaprtju in posledicah, ki izvirajo iz tega. Po lekarnah. Jos Tri-ner, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, 111. _— Pri nas plačate lahko vse račune za plin. Prihranite ■ pot in odstotke. .. * c> • • . v i'' Ml® ri -. H* 4r *M JlS*#tUI 4*u*t »».•,» r. >fe Boj se lične. V Belgiji se pripravljajo na krvav frtrajk, in delavci po- M iiljajo svoje otroke iz ] dežele. 1 I ■ ■ - VOLIVNA PRAVICA. | Bruselj, Belgija, jo. aprila. I V Belgiji se pripravljajo, da i uprizore generalni štrajk, ki naj se prične v pondeljek zve- I čer, 14. aprila. Delavci zahte- 1 vajo splošno in enako volivno 1 pravico. In ker se pričakuje 1 krvavih bojev. J katerih ibo pre- 1 ti.klo mnogo krvi. je že mnogo delavcev odposlalo svoje otro- 1 ke iz dežele, da 80 varni pred ' bojem. Vsa železniška zveza bo ustavljena, in vlaki, ki sedaj « vozijo, so polni mater z dojen- 1 ci in druzimi otroci, ki se s»eli- j jo v druge države, da bodejo varni pred krogljaml, ki bode- 1 jo žvižgale. Enajst tisoč družin se preseli v Francijo, v 1 Nemčijo in na Nizozemsko. Štrajk vprizorijo socijalisti, da 1 prisilijo belgijsko vlado, da podeli vsem moškim, ki so pol- 1 noletni volivno pravico. Če bo 1 ta štrajk 11 s p šen, tedaj se bo 1 p. kazal kot močnof orožje v 1 političnih vprašanjih'. Bufalo, N. Y„ 10. aprila. 2a-.osten položaj vlada v tem mestu. Zaštrajkali so vsi usluž- ■ benei cestnih želeajnic, in v mestu so se pričeli wltki nemiri. Kompanije so fe izjavila, da sprejmejo sio^r vse 'uslužbence nazaj, toda nikakor ne-čejo priznati njih unije. Mesto Buffalo je kakor vojno taborišče. 3000 vojakov narodne garde patrolira po jugstnih uli- .r— •• > T's t M-—' - 1.1 * lil ______m cah. in Tsf imajV^bvSTje, da ostro streljajo na množice, ki pokaž.jo znake nemira. Toda navzočnost vojakov ni pomirila prebivalstva, pač pa je to še bolj razjezilo meščanstvo. Ko je nastopila tema, se je začela bitka z meščani in vojaki na vseh konceh. Mnogo je bilo ranjenih. Okoli 7. ure zvečer je skušala kompanija pričeti z vožnjo po mostu s pomočjo milice, toda kmalu je spravila vse svoje vozove zopet v remize. Okoli J1. ure ponoči je druhal na Niagara cesti posekala nad 500 drogov, na kateriih so napeljane žice, prerezala je vse žice. ter iz,ru-vala železne tire iz zemlje. In ljudje so tako mirno delali, da je bilo vse dogotovkjno, pre-dno je prišla policija in vojaštvo. Okoli šeste ure zvečer je kompanija skušala zopet z vožnjo. Pri Tonowanda in Niagara St. pa je napadla velikanska množica osolbje. Policija je prihitela in s palicami tepla po množici, dočim so vojaki z na-nasajenimi bajoneti silili med množico. In ker je začelo leteti kamenje in je nekdo tudi z revolverjem ustrelil, so priče-j ' li streljati tudi vojaki. Trij." | ljudje so dobili smrtne rane in bodejo umrli, veliko jih je pa prebodenih z bajoneti. Štrajkarji so se izjavili, da se vrnejo na delo, če kompanija prizna unijo, česar se pa kompanija odločno brani. Kompanija j(2 prosila vrhovno sodišče. \ da odpošlje še več vojaštva v mesto. k —V zalogi imamo posebne \ listine, katere bo moral imeti L vsak gostilničar po novi posta- > vi. To so dovoljenja, ki jih dajejo stariši svojim mladoletnim otrokom, da smejo hoditi v gostilno po opojne pijače. Vsak > gostilničar bo moral imeti za i vsakega otroka, kateremu pro-! da pijačo, posefbno listino ali dovoljenje od starišev. Zadnji teden je policija zaprla že dva gostilničarja, ker nista imela i takih dovol-jenj. Kdor jih potre-i huje, naj se oglasi v naši tiskarni. kjer dobi poceni. , fa jg; iiM&i Naši dopisi. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik. Prosim priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu Clev, Amerika. Želim nekoliko opisati delovanje naših slovenskih rojakov v Indiana-polisu. Ne bom veliko govoril o slovenskih podpornih društvih, ki jih imamo tukaj v našim mestu ze osem, in ki vsa prav dobro napredujejo. Pač pa hočem spregovoriti o neki bolj važni stvari, ki se sedaj razširja v Indianapolisu. Tudi v naši nasellbini si hočejo Slovenci poboljšati svoje stališče. Kadi bi dobivali svoje vsakdanje potrebščine po nižjih cenah, kakor jih pa s: daj kupujejo. In v ta namen se je zbralo 5. aprila veliko zavednih tukajšnjih rojak- v in ustanovila se je Slovenska ^Zadružna Zveza, (konsunino društvo), ki ima namen si ustanoviti svojo lastno delavsko prodajalno in mesnico. S te,n si bodemo gotovo nekoliko pripomogli, tla bodemo laglje nosili vsakdanja hrenu na. ki leže na naših ra-manih. Pri dotični seji so bili tudi takoj izvoljeni začasni uradniki, katerih imena so sledeča .Josip Pušnar predsednik, Louis Rudman tajnik, Louis Bučar blagajnik, nadzorniki so pa Frank Stanič, Frank Lu-žar in I posta vodajalci. Wilson je mnenja, da se mora c Inina na živila takoj znižati, da s. s tem od poni ore draginji. Wilson je v svoji poslanici posvaril truste in velike korpora-cije. da je čas, da nehajo že enkrat s pritiskanjem ' naroda. Sedajna vlada, se je izrazil Wilson, je tukaj, da pomaga pri prostemu narodu in ne trpela nob-nega izžemanja naroda od strani trustov. Kdor se nt bo hotel ravnati po predpisih, bo moral trpeti. V kongresu se snuje postava, ki bi dovolila $500.000. da se postav\ stavba za podpredsednika Zjedinjenih držav. Nadalje namerava vlada kupiti p ;slani-ška poslopja v večjih mestih Evrope, ker sedanji poslanci morajo plačevati silno visoko najemnino, iz česar izvira, tla pridejo na itaka mesta saVno bogati Jjttdje. Predložen je nnda'je zakonski načrt, ki bo določal, da se dekli.'tam ne sme plačati za njih delo manj kot $9.00 na teden, in dekleta izpod 15 let ne smejo biti nikjer uslužbene. Senator Root bo predložil zakonski načrt, da bodejo morate tudi ameriške ladije plačevati davek, kadar 'bodejo pasirale panamski prekop. Sedajna postava pravi, da plačajo davek samo inozemske ladije, ameriška so pa proste. o Mlad gospod, ki je prišel do spoznanja, da človek najhitreje obogati, če priženi veliko doto. je izvedel, da ima krčmar "Pri zlati gosi" prav čedno in pridno hčerko. Mladi gospod je - začel tak.oj zahajati v to krčmo ■ in se je krčmarju in njegovi hčeri hitro prikupil. Ko je bil hi prav dobro znan in je imel 1 tudi gotovost, da bi ga hčerka rada vzela, se je zaupno obrnil 1 . do krčmarja. Povejte mi vendar kot prijatelju, koliko dote boste pa dali svoji hčerki? Dote? Ljubi gospod, kje naj ' jo pa vzamem ? Nič dote ? Nič! A, slišite, to je pa ž»e nesramno, • da imenujete svojo gostilno pri zlati gosi! 1 t -o Kožno zdravje. Vzdrževanje kože v zdravju ' je zelo važno. Kakor hitro koža zboli, se slabo počuti celi ustroj. Koža, kakor drugi deli 1 života je tudi podvržena boleznimi. Večina teh bolezni se lahko ozdravi s pomočjo Seve-rovega zdravila zoper kožne bo-1 lezni (Severas Skin Ointment) Rabi se lahko v slučajih prišča, slanega toka, garji, lišaja, ofclo-točnika in drugih srbečih opah-kov. Cena 50 centov. Naprodaj v lekarnah. Izdehije ga W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. (Advert.) iift ■ vi ... vi. i > i? 91k .'1 '• fi nVv - i'4T > ,-*v in •.•■»•' »W.. , ■ K n • : 7L- ha . ' .'«: Kritičen položaj Zdravje papeža Pija X. se jc tako poalabialo, da pričakujejo kardinali skorajšnjega konca. KDO BO NASLEDNIK? o- Rim 10. aprila. Stanje papeža Pija X. je skrajno slabo, in v vseh krogih pred vlado je mnenji?, da papež ne bo več okreval od »svoje bolezni. Zdravniki morajo papežu neprestano dajati posebna zdravila, da ga obdrže pri življenju. Papež boleha na pljučnici, kateri se je pridružil še kašelj, nadalje vnetje sapnika in ima tudi precejšno naduho. Papež sam pa ne misli, da je konec že tako blizu. Včeraj popoldne se je s strahom čudil, kako je časopisom rrfogoče toliko pisati o njegovi bolezni. Izrazil se je, da časopisi iznajti, jo vse druge ibolezni, kot mu pravijo zdravniki, tla jih ima. Ob' njegovi strani t-o njegove sestre, dva strežnika in tieki redovnik, ki se peča s kemijo. V Rimu je zbranih na tisoče potnikov, ki neprestano sto- ( jie pred vatikanom in čakajo poročil. Ves dan je padal obi-len dež, kar pa 111 premotilo ljudij, da bi se umaknili. Kritični položaj papeževe bo- f lezni je seveda dal povod raz- i nim špekulant jn, da mislijo, | kdo bi bil naslednik papežu p;-ju X. Kardinal Kampolla j||| siiveda v prvi vrsti. v pošte v pa pride tudi kardinal Casperri,^ Maffi, Kerrata in oba br*t«^ Vanutelli. Dražestna gospodična Viede'ljo?' dopoldne izvršen roparski? umor. Neki neznanec je ubili stavbnega nadzornika Herb-; sterja ter ga oropal hranilniške knjižice. Policijski pes ni nM česar opravil. ■ DENARJE V 8TARO DOMOVINO poilljamo: 50 kron ................za 10.3$! 100 kron ................za 200 kron ........ za 40.90 300 kron ................za 61.35: 400 kron ................za 8i.8c 500 kron .............za 102.25 1000 kron ................za 204.00 2000 kron ................za 407.00 Poitarlna J« vitat« prt Uh avetalk Doma m nakazana avota pepalaan* Izplačajo broz vinarja odbitka. Naia donarn« poilljatvo Izplatelo c. kr. po«nI hranilni urad v 11 •» 12 dnoh. Denarja nam poslati ja najprllUnOja do 9604)0 v gotovini v priporočana« j aH raglatrlranam pismu, vafijo masko po Domoatlc Postal Monoy Ortfar | all pa Now York Bank Draft. PRANK IAKSIR | •2 Cortlandt St.. Now York, N. V. | ALI PODRUŽNICI •104 81 Clair avo* N. E. CLEVELAND, O. 1 ........... ",j Caaopk, je najbolje # V zadregah svojega spomina. ———— Kom polj ski. Prav zanimivo je opazovati in primerjati spomin posameznih oseb. Včasih jc tako različen, kakor so si ljudje med seboj različni. Cesto se pa dobi tudi pri spominu posameznikov precej podobnosti. Nekateri ljudje imajo čudovito ddber >p®min. Se v poznih letih se prav lahko spominjajo posameznih doživljajev iz otroških let. celo od drugega leta naprej. Nam se zde sedaj taki dogodki takp malenkostni in neznatni, da se iskoro ne splača o njih govoriti. Vendar so ino-rali biti zelo važni za mlado otroško dušo. da so se skero nebdbrisljivo utisnili v spomin. Čudno pa je, da si take osebe tudi v poz ne j žili letih zapomnijo v resnici malenkostne in malo važne stvari, s katerimi so prišle jako malo v doti-ko, ali so jih videle samo "mimogrede. . feat, z dolgimi strlfecimi m sče-tinastimi obrvi, temnega obraza in z velikimi črnimi brki, ki so pa bili posejani z belimi in sivimi rušami. Ne čudite se, da sem ga še precej natančno opisal, kljub i svojemu slabemu spominu. Ta - drvar tni je napravil dovolj pre- - glavice, zato sem si ga tem - bolj ogledal, ko sva prišla po-i zneje vendar enkrat skupaj. - Glavne potez« sem si le zapom- ■ nil .Če pa beče kdo vedeti, ka- • k še 11 klobuk ]z imel, kakšne ! barve suknjo in srajco, ta pa ■ mora že mojo ženo vprašati, i Ona ho gotovo vedela, ker je • videla, ko sva midva govorila. Z možakarjem si takrat nisva bila edina. Radi razlike dveh krc n, pri sežnju sva se razšla. Par tednov potem se srečava na ulici. Ko me je pozdravil in nagovoril, sem ga takoj spoznal. "Ali vzamete drva?" "Seveda i>o tisti ceni, kakor sem vam zadnjič obljubil." I "Vsaj eno krono primaknite i pri sežnju." "Ne morem, sem ž- zadnjič; i preveč o nate ^osebno. Ce se ne mo- i- tim ima|lp$lanki autorjevo ime r Brunčko. Ali mi vi veste kaj i Zadnji stavek sem končal ne-j - kam bojazljivo, ker sem opazil i začudeni pogled svojih znan-S c. v. Posebno pa me je debelo i gledal moj "gospod jurist", ka- - terenju Je igral okrog usten J prijeten in zadrževan smeh, ki - mu je pa posili ušel črez ogra-» jo ter se prijel tudi drugih, da "o se od srca smejali seveda . na moje veliko začudenje. » "T0 sem vendar jaz!" mi po- ■ ve med smehom, "ter se vam zahvaljujem za ugodno kritiko." "J ► Smejali smo se vsi. Zakaj tu- ■ di meni ni preostajalo drugega ■ da sem všaj s smehom zakril I svojo zadrego. III. ! Nedavno sem bil po opdrav- i kih v Mariboru. Vračal sem se i domov ob treh popoldne. Bilo < je krasno popoldne neke nede- I Ije koncem februarija. Čerav- j no še zima po koledarju, je bil < v resnici najlepši pomladanski « dan. ki je vai>il meščane iz tes- ; nih sob ven v božjo prirodo. j Zato je bito vse živo občinstva j na peronu prostornega južne- j ga kolodvora, ko sem vstopil I jaz obložen z raznimi večjimi 1 in manjšimi zavitki v rokah. Če s človek pride z dežele poredko š v mesto, se nabere toliko prt- ( ljage, da mu je že često nad- s ležna. || s ' *! J"'' L' 1) . i >- me poL^ve^ZTo ni°res, 1-1 e tudi ne tiosl fpfebHJ raznih ij figur. Morda. je pa moj spomin bolj "pameten", kakor jaz in se noče obložiti z nepotreb-il nimi (bremeni. i- V tolažbo pa mi je, da bodo 0 moji otroci imeli boljši spomin t- nego jaz. Morda so ga podedo-n vali po materi. Po meni ga go-;i tovo niso. Da pa bodo moji otroci v tem oziru boljši od a svojega očeta, imam že zdaj a dokaze. * Pred tremi leti sem bil z Na- - do, ki ima sedaj šest let v svo- 1 jem rojstnem kraju. In še se- - daj mi včasih pripoveduje posameznosti iz poti in iz doma, - na katere se mjaz že davno po- i zabil. §e celo jedi ve našteti, ; 1 ki sva jih vžila doma. Jeseni sem šel z nekim go- ; spotlom na izprehod v Vuze- j - nico. Spremljal naju je moj j ; triinpolletni Branko. Na poti i » smo srečali nekega gospoda, o - katerem vem par smešnih do- - godb. Mož je bil nekdaj zapo-I sij en v tujini in se je sedaj na-i selil v Dravski dolini kot pen- - zijonist. Ker sem videl penzi-. jonista, sem se spomnil neke : smešne dogodbe o njem ter • jo začel praviti svojemu prem-I Ijcvalcu. Penzijonist je namreč kupil nekoč dve mladi kozi posebne vrste od nekega železniškega uradnika. Mislil je, da je dobil par. Imel jih je par let skupaj ter jih negoval s po- i sebtio pozornostjo, ker je na- J mefraval s tlistq pais mo delati 4 pozneje dobr« kupčije v našem < kraju. Drugo Teto je vedno pri- j čakoval mladiče. Žrvalici pa sta I lepo živeli s-k'irpaj ter se vese- J lili gospodarjeve strežbe. Mla- 2 dičev pa ne ni bilo od nikoder. { Skrbni kozjerejec je nekoč po Jj tožil to gorje pri živini svoje- g miL,znancu, ki je bil pri njem ^ na obisku. Gresta gledat v hlev In znanec pove na veliko presenečenje za koze vnetemu penzijonistu, da ne bode imel od tega para nikoli zaroda, ker sta obe kozi. Ta dogodek sem torej pra- A vil vpričo otroka svojemu spre- ( z ženo in otr|ci zopet v VUze-nico. Nam nasproti pride do- tični penzijdnist-4cozjerejec. Na to je nas opozoril Branko, ko že ne more gladko .govoriti. Za-čtfl je praviti prav glasno: "Lej, lej, koza gle, koza." K sreči dotični poznavalec koz ne razume slovensko. Drugače bi nas pripravil predober spomin triinpolletnega otroka v nemalo zad^rgo. Torej tudi predober spomin ni vselej na mestu; posebno pri ctrocih ne, ker spravijo lahko starše v velike zadrege. Naša tiskarna je slovenska linijska tiskarna. n mmmmmb I •JES » I KRUH je narejen v pekarri tako čist, kakor od vaše matere, druga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-cetji. Tke Jacob Laub Baking Cmpuj 4919 LORAIN AVE. I SLOVENSKO PODJETJE ZttVRniJpm proi« ognju Iti drutf-im ney-ufdam. ;; POSEBNOST ! Varnostni bondi za dru«tvenr uradnike po 25c od 1100.00 na leto. — Javni notar. — Poiasnla in nasveti zastonj. August Haffner, 1107 E. 61st St. N UROLJŠE KMODKC Ofl OUftni/C SLOVENSKEGA IZDhJLK A Oil uMUUIlt Sloveimkp l>of>i*o Zve/«*, IZDELUJE JIH JOHN BRESKVAH, 352$ St. Clair-ave, Člani sezite po teh smodknh. Najoofte Sbmnsko-ai^leSls sfovoica. Prirejen« za slovenski narod, s MMmuqcm več strokovnjakom je založila Slorenic Pubtmhing Cow, 82 Cortlandt SWBkw Y«rk, N. Y. Cena v platna Temi »1. Midva z ženo včasih prere-šetavava dogodke minulih let. Seveda pridejo pri tem tudi več ali manj znane osebe v poste v. Jaz se navadno spominjam takih doživljajev jako medlo in površno, ker niso bile zame posebne važnosti. Posebno imena posameznih oseb se mi kaj hitro zgube iz spomina, »ko nisem bil ž njimi ponovno in dalj časa >v dotiki, žena pa mi ve povedati vse podrobnosti. Našteje mi posamezne ose-he, anekdote in se ve c.lo spominjati na obleko posameznikov, četudi je bila samo enkrat i njimi skupaj in še takrat sa-mo kratek čas. Če mene kdo ^vpraša, kakšne barve »o tci mojega najboljšega prijatelja, ^nin ne bom mojfel zanesljivo J odgovoriti. Ona pa 1>i menda l&Mco povedala o vseli mojih in svojih znancih. Dostikrat se amejeva cb takih prilikah. Ženi »e smeje meni, da ne vidim, aH pa tako hitro pozabim celo take stvari, ki s.^ morajo opa-; /Iti n aprvi pogled ter se jih je lihko zapomniti. Jaz se pa smejem njej, ker nosi take ma-lenkosti po svetu v svoji gla-vi. i Pa naj 'Ixxle po vasem. In tako sva se pogodila v eni ■ minuti. Preje sva se pa pogajala ceh- pol ure, pa še ni bilo i nič. Vzrok njegovi popustljivosti je bil pa v tem, ker je rab'1 denar. Dal sem mu takoj nekaj krcn na kup, in on je cMjubil, da mi pripelje tekom štirinajst dni drva na dom, In tako svfl ae ločila oba zadovoljna. On je dobil nekaj denarja in meni so bila obljubljena drva po primerni ceni. Pa minulo je štirinajst dni, pretekel je mesec. Možakarja pa ni bilo več na izpregled; še manj pa drv. Sicer sem se tolažil, da pa je kaj važnega zadržalo in izpolni vsaj v drugem mesecu svojo obljubo. Ko pa še drugi mesec ni bilo nič ter se približevala mr/la jesen, za njo je pa kukala starka zima. so me pa le zaskrbela drva in tiste krone. Poleg tega • em bil še poizvedel, da je do-tičnik drvar, ki kupuje stoječe drevesa od kmetov ter potem prodajo drva. Torej je bilo čisto možno, da mi je odnesel denar in me pustil z drvrni na cedilu črez zimo. Zato sem se zaklel, da ga vzamem pošteno v roke, kadar prideva skupaj. če tnli beseda ne pomaga, tožba mu tudi ne bi, ker mu nimam česa vzeti. > Pred nekaj leti sem prišel pr-• vič v gostoljubno Pahernikovo : hišo v Vuihredu. Tam sem se j seznanil z domačimi in s par i drugimi gospodi, ki so se mu-I dili slučajno tamkaj. Seveda smo si povedali drug drugemu . svoja imena, kakor se to spodobi v pošteni družbi. Moj spomin ima že od nekdaj te muhe, da si,posebno imen ne obdrži za dalj časa, četodi jih uho razločno čuje. Ne vem, kdaj so se mu tako zamerila. Tako izkušnjo imam že dalj časa. In v Vuhredu se je ta moja trditev zopet potrdila. Sedeli smo nekaj časa pri kupici vina ter se pogovarjali toinono. Ker pa je bilo še dovolj časa za na vlak ter smo se sedenja naveličali, nas je povabil gospodar 11a par partij keglanja na domačem keglišču. Sli smo. Mene je posebno zanimal krepak go spoti čedne zunanjosti, ki je imel nekaj nad dvajset let. Ko sva se seznanila, sem slišal njegovo ime, a pri ke-glanju sem ga bil že pozabil. I.e še toliko sem vedel', da je jurist. Drugi so ga ogovarjali z imenom Lev: a jaz nisem 'bi) na čistem .ali je to krstno ime. priimek, ali pa kar tako pri- 1 djano ime, ki se marsikaterega 1 prime v krogu ožjih znancev I in prijateljev. 1 1 Ko stojim na peronu ter motrim številno občinstvo, pride ■ naenkrat k meni moj tovariš Tonček iz Maribora. Bil je kakor vedno. Kot bi ga vzel iz škatljice. Tudi brke je imel zavihane po vseh pravilih. On ima že to lepo navado, da hodi skrajno čeden okrog. Tega jaz nimam in z menoj vred še marsikdo drugi ne. Za roko je peljal mlado damo, ki je nosila ščipalnik, ki ji je prav tako dobro pristojal, kakor zdrave rdeča barva na okroglem licu. Mbj tovariš Tonček se je pred dobrim telom oženil. Ž njim in njegovo takratno nevesto, seffafijo njegovo ženko. sem bir že parkrat skupaj v družbi in sem mislil, da jo poznam do dcfbra. Moj spomin pa /lasti za ženske nima prav nobenega smisla. To je njegova najslabša stran, ali pa najboljša. kakor vzame kdo. O tem sem se ponovno prepričal zadnjič na peronu v Mariboru. Torej Tonček pride s svojo damo naravnost k meni. Četudi se nosi prav snažno, kakor sem preje omeniT. vendar nima v sebi nobene nadutosti ter se prav nič ne sramuje tudi slabše oblečenih "rodoljubov"' z dežele. On se mi celo odkrije, jaz mu pa pokimam v Sedaj je čas za nove spomla- 1 1 " ■ i 1 danske obleke. . , * 1 ti- '" L Ne prenaglite se pri nakupu spomladanskih oblek. Oglejte si prej mojo veliko zalogo vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju. K \ t Mene torej Beg ni obdaril pr posebno dobrini spominom,, |jkakor vidim p<> drugih. Otroš-kih let jaz nbem nikolj imel. vsaj spominjam se ne na nje ||prav nič. Kaj malega bi pove-|#ll še le od svojega sedmega leta naprej, ko sem začel hc-|qtti v šolo. Prav nič ni boljše v sedanji moški dobi. Moj spomin me je spravil že večkrat v prav občutne in jako sitne zadrege, ker me je -zapustil ra-. vno takrat, ko bi ga bil najbolj Jcrvavo pkJtrebcval. Mene ne sme nihče vprašati za rojstni dan mojih otrok. To se pravi; I vpraša lahko, a j a/, mu nebom vedel povedati kar gladko. In to je vendar jako važen dogodek za hišnega cčeta, kateri bi menda že imel še prostora v moji glavi, saj čutim večkrat nje praznoto. Tudi nimam toliko otrok, da ibi njih rojstva ne obdržal kolikor toliko "kr-ščan-ki" sp min. Četvero jih jo fedaj. Ce jih bode še več, potem si bom menda še manj zapomnil. Da pa boste videli, v kake zadrege me često pripravi moj spomin, kadar me pusti na ce-lu, hočem tu navesti par do-«.•5 god k o v, katerih se še spominjam. Iz tega naj vidijo moji znanci in prijatelji, da mi prav I brez skrbi zaupajo še tako !■„ikrfvnostne in tajne stvari. Po meni gotovo ne pridejo v javnost iz enostavnega vzroka, f ker jih bom hitro porabil. % Kdor pa ima boljši spomin cd mene, pa naj hvali Boga, da se f? mu tie godi tako, kakor «e je % godilo meni v teh-'e slučajih: I. Lansko lt*to mi je prišel neki mož iz okolice ponujat drv. da bi jih kupil za zini<\ Sicer je bilo še proti koncu poletja in jaz nisem rabil tako nujno drv, vendar sem se začel z možem pogajati, ker take reči ni nikoli preveč pri hiši. Moža sfm videl it večkrat preje, ker je prodal tudi mojemu sosedu r par srinjev in je imel res le-I pa drva. Bil je majhen in čo-i koncem tretjega meseca pa srečam zopet na ulici moža, ki je moral biti moj drvar, kakor mi je povedal spomin. Jaz (sem že zbral celo ploho besed predno sva prišla skupaj. "N-c, vi ste pa lep možakar!" je bil moj osorni nagovor. Mož me začudilo pogleda itv pravi smehljaje: "Zakaj pa, gospod?" "J.ej ga no; zdaj pa še vpraša zakaj? Ze pred dalšimi tremi meseci ste mi prodali drva, na jih še sedaj niste pripeljali, četudi ste obljubili, da mi jih tekom štirinajst dni postavite na dom. Ali mi daste nazaj tistih deset kron, ali bom vas pa tožil." Mož me gleda še bolj začudeno. "Se motite; jaz vendar vam uhem prodal nikakih drv." "Tako?" Seveda je bil() sedaj začudenje na moji strani. Nisem vedel ali se res motim, ali pa je možakar tako predrzen in taji. Ogledal sem si ga bolj natanko in zdel se mi je vedno bolj podoben mojemu drvarju. Čo sem hotel zliti nanj vso iezo iti srd, da si upa tajiti, kar se domislim, da me je moj spomin pogesto že varal in morda me vara tudi sedaj. Zato je moj ^las znatno zgubil na vvoji ostrosti pri nadaljnem pogovoru. "Ja, kaj niste vi tisti drvar iz Gor t i ne?" "Seveda ne. Jaz sem doma I iz Vižinge." "Tako? Pa ste čisto podobni tistemu, ki je meni prodal drva, a jih ni pripeljal." Povedal sem mu celo zgodovino žalostne kupčije. Nazadnje sem ga še moral prositi oproščenja in osramočen oditi Še tisti teden sem naletel na drugega nvcia, o katerem lr U>il trdil z vso goto'-ostjo, da jr Zame je pa bil ta dvom zelc neprijeten. Važne pogovore smo nadaljevali tudi med ke-glanjem. In ravno mladi gospod Lev je mnogo govoril z menoj ter me vedno egovar-jal s pravim imenom. Jaz sem mu odgovarjal in tudi izprase val ter se pri tem skušal izogibati pravega ogovora. Kako je to silno, ve le tisti, kateri je bil že sam v ^kern položaju. Vej zadregi sem se izognil de loma s tem, da sem ga ogovarjal kot jurista ali pa visoko-šolca. To se je pa še celo mojim ušesom čudno zdelo, kaj Še-le drugim. Se enkrat vprašati po imenu hi že pri prvem znanju priznati slabe strani svojega spomina, pa zopet ne gre. Sicer bi bilo pa to se najbolj pametno, kakor se m u videl pozneje, ko sem se blamiral. Med pogovorom smo prišli tudi na narodno obrambno del>\ "Slovenski Branik** je ravno tisto leto prinašal zanimive članke o splošnem naro-dnoobrambncm delu. zlasti pa o jezikovni meji na Štajerskem laz sem se takrat spomnil tistih člankov in tudi imena pisateljevega. Ker sem nekje cul, da je autor tistih člankov viso-košolec, me je zanimalo zvedeti kaj ženske suknje za spomlad s širokim ovratnikom od $5.00 do $15.00. Ženske dežne suknje iz najboljega roberja po $4.95, kakor tudi otročje kape za dež po $1.25 in $1.50. Ne pozabite, da imam veliko izbero ženskih bluz raznih barv, svilnate in druge od 50c do $6v00. Posebnost za pomladne otročje suknje po $4.95. Še mnogo drugih sukenj za otroke od $1 do $5. Vsem bodočim nevestam naznanjam, da imam jako lepo zalogo poročnih oblek najnovejšega kroja. , Fine volnene obleke za neveste, lepo okinčane od $6.50 - $12 Svilene poročne obleke s čipkami vsake barve od $9 do $25. Importirani venci, tančice in šopki za neveste. Glejte na oglas, ki bo skozi cel mesec v vsaki številki. K k -< J r f *v '< M o O i i i . > Si ti v > JERNEJ KNAUS, 6129 ST. CLAIR AVE. . - ■ -»i. i)- Solnoe- sc je nagibalo čez gore, njegovo obličje je rudelo od prozorne nebeške svetlobe kot obraz dekleta, ki žari v prvi srečni ljubezni. Dolge sence so padale čez gozdove, ki so šumeli za vasjo, čez polja je šla skromna pesem. Otožena je bila kot pesem pastiTja, ki se poslavlja od planin. Lenka in Ivan sta stopala ob pjftoku med travniki. Počasi sMsl stopala s sklopljenimi gla-jflami, s težkimi srci in molčala. Iv an se je poslavljal od nje. Ju-Bri odide v svet, v tuji, mrzli Kvet in bogve kdaj se vrne, da ■stisne desnico dekletu, ki ga je | ljubil. Tam pod hruško sta sedla J kraj vasi. Otožnost je ležala nad jesensko pokrajino, zadnji žarki so se poslavljali od gora, čez polje je vel tih veter, potok je žuborel malomarno med kamenjem in se zaganjal ob korenike drobnega vrbovja in leskovja. Ivan je pogledal Lenko, globoko v oci ji je pogledal, kot bi hotel prodreti v dno duše, prijel jo je za roki in jo vpra-šal s pritajenim, šepetajočim glasom: "Lenka, ali mi ostaneš zvesta, čeprav se ne vrnem dolgo?" Lenka je odprla velike, lepe / oči, ustnio? so se komaj zga-' nile in odgovorile in počasi: "Vedno te bom ljubila, Ivan." Le to sta govorila tisti večer, ker so bila srca preveč polna, ker sta se duši pogovarjali o ljubezni m čustvih, ki jih ne more' popisati pero. Nad njima je pel ptič žalostno popevko. Zelo je ljubil dom, zato mu je bilo neprijetno, da ga mora skoro zapustiti. ♦ * * • Čez dolgo se je vrnil Ivan iz tujine. Zopet sta stopala ob potoku. Solnce je lilo zadnje žarke čez gozdove in vas, od gora so se plazile fantastične senc?, polja so polagoma jela dremati. Lenkina lica so se smehljala, njene ustnice So blestele kot rob vinske čaše, v kateri kipi vino, njeni črni, žametni lasje so prijetno drhteli. Dolgo je hrepenelo dekle po njem, danes se je vrnil, da jo pritisne na srce fn se ne loči od nje nikdar, da ji sezida gorak varen J dom in jo popelje vanj. Ivanove oči so foile uprte v tla, njegov obraz je bil otožen. Čez leto sta se mu zarezali dve globoki brazdi, ustnice so bile stisnjene kot ustnice otroka, ki ga je zadela nesreča in mu pri-vro vsak trenutek solze izpod dolgih trepalnic. V srcu mu je ostalo hrepenenje po nekdanjih dneh in po dneh, ki jih je preživel v tujini. In Lenka ni čutila, da je njegova duša razdvojena. Zato mu je položila roko na ramo in ga je pogledala v oči. v tiste skrivnostne, tajnostne oči. "Kaj ti je, Ivan? Zakaj si tako otožen ?" Ivan se je zdramil, ji pogla- • dil drhteče lase, v očeh so za-blestel« solze. "Ubogo deklet" je šepnil. Lenka ga je razumela, zakrila si je obrazi in zajokala. "Lenka, ne jokaj!" "Sedla sta pod "hruško. Solnce je zašlo, noč je priveslala iz »gozdov in z gora. In pripovedoval ji je dolgo zgodovino svoje nezvestobe, svojih blodenj. Lenka je verno poslušala. Kapale so biserne solze med drobnimi prsti, svetlikali so se žametni lasje v mesečnem soju. Ko je Ivan končal, se je izvil iz dekletovih prsi klic: "Kaj zdaj?" Pogledale so ga modre, lepe oči? nagnila se je k njemu mala glavica, da ^fcuje odgovor, Presunil ga j»e pogled, videl je njeno čisto dušo, tako polno ljubezni in tihe odpovedi, in v svojem blodnem življenju tako mnogo strupenih rastlin. Sanjala je noč nad naravo, sanjale so zvezde na nebu, v stari hruški se je nalahno poigravali ^ ^ t - m - - , ♦ TI O, pOS( laltO 5 firUOCKI lil : ---T skromnimi kočami, videl je va- j lujoce žito in sadno drevje po vrtovih, ki se nagibi je'k nizkim | oknom in šepeta pozdrave za- j prtim čašam cvetočih rož. Zjasnilo se je v njegovem srcu, sklonil se je k dekletu in rekel: "Ali mi odpuščaš, Lenka?" 1 "Odpuščam," so dahnila nežna usteca in se doteknila lahno Ivanovih. Za vasjo je pel slavec veličastno himno ljubezni in pomladi. * * * * 1 ." „ i Ivan m Lenka sta se posta- , rala. Njeni lasje so bili beli, j lica uvela, upadla, v očeh je umirala moč življenja. Na mehkih posteljah sta ležala, na *olj- ] -ni'h blazinah. Bližala sta se ] smrti. Prav nič se nista bala, ; le to sta želela, da umreta skti- : pno. Vse dni starosti sta pro- j sila Stvarnika za to milost. "Deo; nimava. Kako bi živela drug brez drugega!'' sta si za-trjevals. In Bog ju je ušlišal. i Tih večer "je bil. Skozi okna \ je drhtelo v sobo pomladno i zelenje in cvetje, iz vrta se je j širil opojen vonj vrtnic in nageljnov, čez polja je vel lahen veter. i Ivan je »obrnil pogled na | Lenko in šepnil s tresočim gla- ( som: "Kako lepa godba! Ali čuješ Lenka?" Res sta čula tihe, prijetne j glasove, ki so se vedno bolj 1 bližali. Čisti so 1>i1i ti glasovi , in polni miru, velika nebeška tolažba se je razlegala iz njih. ' Luna je vzšla izza gora, pogledala v sobo in se nasmehnila. Ivan in Lenka sta jo videla i in sta si podala mrzle, uvele 1 roke. i Skozi okno je dihala veliča- 1 stna pomladna noč. opojen vonj cvetja in zelenja je drhtel tje do Ivanovih in Lenkinih meh- i kili vzglavij, slavčkova pesem i1 je donela v zraku. i "Kako krasno petje, Lenka!" "Kakšni glasovi, Ivan! — Lahko noč, Ivan!" "I^ahko noč. Lenka!" Zaprle so se njune oči za večno. NASI ZASTOPNIKI. i Sledeči rojaki bo pooblaščeni po- < hirati naročnino, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih našel- : bin ah. v COLORADO. Rockvalle. Ant. Bole, Box 18 Pueblo, ....L. Vidmar, »03 B. B. «t. Colorado City, Louis I^auahln, 314 So. «th St. Trinidad, J. Novak. 312 W. Main St CALIFORNIA, San Francisco, Jakob Laušiu, 2110 — 19th St. ILLINOIS, Chicago, Prank Mravlja, 2069 W. 23 rd St. Springfield, Anton Kuinlk. 1201 So. 19th 8t. Jollet, John Jevltz 1306 Cora St. La ftalle, - In okolico, A. Štrukelj # 1202 Main St South Chicago, John Golob, 3545 — 95th 8t. Waukegan, Fr. Osredkar Box 546 No. Chicago, Fr. Osredkar Box 546 586 No. Broadway. 1 INDIANA. Indianapolis, Al. Hud man, 737 Holmes ave. Clinton, John Jarc, Bex 183 KAN8AS, E. Mineral, Ig. Schluge, Box 47 Kansae City, Peter Schneller, 613 North 4th St. Breezy Hill, John Lapajne, Box 61 Radley, Kana. L. Mlinar, P.O.Box 94 Mulberry, Fr. CrepinŠek MICHIGAN. Ironwodd, Jos. P. Mavrln, i 132 Luxmore St. Mohawk In okolico, J. Kocjan Box 26 MINNESOTA. Ely, Jo«. J. Peehell Box 165 Gilbert, Louis Vesel. Chlaholm, John Arko, Box 826. MONTANA. Great Falls, Math Urtlc, 3326 No. 6th ave. Anaconda, M. J. Kracker, 613 B. 3rd St. K lain, Mike Burger, /Box S2 Roundup, Frank Koren, ^Box 489) ( E. Butte, F. Bounchar, 30 Plun^dK. , Rad Lodge, Louis Jeller, Box 47. OHIO. Barberton, In okolico, Al. Balant, 112 Sterling ave. Newark, John Gabroviek, 24 — 13th St. OREGON. Oregon City, M. Vldlc, Box 241 PENNSYLVANIA. Foreet City, John Oaolln. Box 492 Moon Run, Fr. Strmljan, Box 238. Manor, Frank Demiar, Box 253. Crab Tree, John Tome, Box 94, , Meadow Lands In Cannoneburg, b. Lenasl, Meadoy Lands, Box 63. Broughton, Inn okbllco, Ant. Demiar, Box 185, Johnstown, Fr. Prestavec R.D. no 2 Conemaugh, Fr, Preetavec, Box 174, Steelton, A. Hren, 229 So. Front St. Lucerne, A. Vozelj, 83» Bennet Se. Pittsburgh In Allegheny, Ignav Pod vaanlk, 4734 Hatfield 8L Cta ridge In okolico A. Pratchek. Box 361 Clarldge Pa. UTAH, SMfe tiSk^f01JuJuttA Bloc 563 --:-----* Superior, Ant Vehar, Box 153. Dlamondvllle, J. Olobočnlk Box U. WASHINGTON. Enum Claw, Jos. Malnarltch. Isaaquah, Paul Koa, Box 12H Black Diamond, G. Porenta, Box 701. WISCONSIN. Milwaukee In West Allia, Ant. Hren, 493 Park St. Milwaukee. Shebdygan, John Grandič, 1119 Jitfitrth 8th SL DRUŠTVA S. D. Z. Društvo it 1. Cleveland, Ohio. Predsednik John tullč, 1197 B. 61 Str.; tajnik Anton Ofitir, 6030 St. Clair ave.; blagajnik Ant. Vardjau, 6401 Bonna ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdlnovl dvorani 6021 St Clair ave. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. f. M. Seliš-kar, 6127 St. Clair ave. Društvo it. 2. Cleveland, Ohio, Predsednica Helen« Perdan, 1114 B. 63 Str.; tajnica Jos. Rarfinger, 1164 Norwood Rd.; blagajnica Helena Mail, 1101 B. 63 Str. Seje se vrše vsako drugo nedeljo 'v mesecu ob 2. uri popoldne v mali Knausovi dvorani 6131 St. Clair ave. Zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St. Clair ave. „ Društvo it. ' 3 Cleveland, Ohio. Predsednik John Hodnik, 5611 Carry ave.; tajnik Adolf Petrič, 6127 St. Clair ave.; blagajnik Jos. Kalan. 6101 St. Clair ave. Seje se vrSe vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern 6202 fit. Clair ave. t Druitvo it. 4 Cleveland, Ohio. Predsednica Ivana Gornik, 1075 B. 61 Str.; tajnica Mary Colarič, 1)188 EJ. 61 Str.; blagajnica Ang. iibert, 6124 Glass ave. Seje se vrfie vsaka drugo sredo v mesecu v J. Grdinovi dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik Dr. f. M. Sdlškar, 6127 St. Clair ave Druitvo it. 6 Cleveland, Ohio. Predsednik Frank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar, 3857 T-ake Hide ave.; blngajnlk Fr. Centa, 6009 St. Clair ave. Seje se vrfte vsako druKo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knausovi dvorani na 6131 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. StllSkar, 6127 St. Clair ave. Druitvo it. 6 Nottingham, Ohio. Predsednik Jo«. Kapudlja, box 143. tajnik Frank Lopatlč. box 465,; blagajnik John Fabec, box 143. 8eje ae vrfte vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos, Drogov lču ob 9. uri rlu-traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke. Druitvo it. 7 Cleveland,1 Ohio. Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Seiiškar, 6127 St. Clair ave. Druitvo it. S Collinwood, Ohio. Predsednik Joalp DemSar, 695 B. 162 Str.; tajnik lg. Medved, 15511 Saranac Rd.: blagajnik A). Levar, 1018 Ivanhoe Rd. Seje se vrfte vnako drugo nedeljo v mesecu na 15507 Saranac Rd. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. Fr. Fowler. D-uitvo it. 9. Cleveland, Ohio. .. Predsednik John Menard 1127 E. 63 8t„ tajnik John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Jos. Lunder 891 Acldisnn Rd. — Seje se vrše vanko 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Grdlnovl dvorani 6021' St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar 6127 St. Clair ave Druitvo it. 10 Newburg, Ohio. iPredsednik Ig. Baznik, 8117 Aetna Rd., tajnik Fiank Stavec. 8117 Aetna Rd„ blagajnik Jacob Jančar, 3600 E. SI St. — Seje se vrie vsako 3. nedeljo v mesecu v John Slmoničevl dvorani 3723 B. 77 St. ob 2. uri popoldne. Društveni zdravnik dr. F. Kuta, 7326 Broadway S. B. ' Druitvo it. 11. Cleveland, Ohio. Predsednica Fany Hudovernlk, 1243 B. 60 St., tajnica Ivana Jeršan, 1091 Addison Rd., blagajničarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje Be vrae vsak 2. torek v mesecu ob 8. uri zvečer v John Grdinovi dvorani. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Druitvo it. 12. Cleveland, Ohio. Predsednik L. J. Pire, 6tl9 St. Cladr ave. tajnik John Tomaiič, 6026 St. Clair ave., blagajnik Nik. Vidmar, 1145 B. 60 St. — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu Ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern. Društvenhslasi. EDINOST 81. Nar. Pevsko Pod. Sam. druitvo Ima svoje redne mesečne aeje vsako drugo nedeljo v meaecu v Marko Bra-teljnovl dvorani, 31. cesta in St. Clair. Rojaki so uijudno vabljeni k obilnemu pristopu. Sprejemajo se od 16. do 40. leta. — Predsednik John Straus, 1371 B 41 St.; I. tajnik Fr. Makše, 1405 B. 41 St.; blagajnik John Turk, 3956 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje društveni tajnik. 29 mar. 13 . .........-....... >i SV. JANEZA KRSTNIKA, it.37 JSKJ Predsednik Louis J. Pire, 6119 St. Clair ave.; tajnik d van Avsec,, 3858 St. Clair ave.; blagajnik A. Zakraj-iek, zastopnik Ant. Grdina, 6127 St. Clair ave. — Druitvo plačuje lepo tedensko podporo. 8aje se vrie vsako tratjo nedeljo v meaecu v John Grdinovi dvorani. 6021 St! Clair ave. Društveni zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St. Clair ave. 1. april 13. SAVA it. S7 S. S. P. Z. Ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdina 60'!1 St. Clair ave. — Predsednik Jos. Po* lanc 1101 E. 63 St.; tajnik M. Golob. 4714 8L Clair av; blagajnik T. Jereb, 1268 B. 55th St. — V druitvo se sprejemajo rojaki od 16 do 56. leti. Torej imajo rojaki, ki ao prekoračili 45. leto, lepo priliko, stopiti v druitvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $600.00 smrtnlne. 1. feb. 18. Dr. SRCA JEZUSA ima svoje redne seje vsako drogo nedeljo v meaecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. — John Pekolj predsednik, 6011 Bonna ave,; Math Oblak tajnik, 1133 B. «0 fet.; J. Brus rač. tajnik; John Levstek blagajnik 1111 B. 66 StT F. Levstek in F. Ko-mtdar odbornika. Marial A. Skulj- Sam. kranjsko k at podp. druitvo i ima redne mesečne seje četrto ne- f deljo v mesecu ob 2 url pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18 do 30. leta $1.50od 30. do 36. lata $2.00 I)AYS AND FRIDAYS. Beml br l (>('•< J Kin rata* * (Kratocn* In tbeCitjr tl'lrve' ml «t«l dirwbcrt, Ad-er. t twin* r tM <»n mjuOt. » " T«L. CUY. PRINCETON 18» Katercd *« aroint-claM matter January Oth 1*09, at HW J»o»t office at Cleveland. O. ■ader the Act <»f March .1, 1H70.______ No igFri'. April 11*13 Vol VL ————————————— leta, in ki "biva v New Yorku, je sla na "sprehod" v Panamo. Kadar bodemo mi tako stari, tedaj se bodemo lahko peljali* na sprc Vero prodajajo Spomnimo se še vsi, kako nesramno je Avstrija v preteklih dnevih nastopila proti Črnogorski. Zahtevala j t? od nje, da mora pustiti Skader, zahtevala, da se mora popolnoma odreči Skadru, ki pripada Albaniji. Toda med drugimi zahtevami je 4>ila tudi ena, ki je bila tako smešna, da je vredna, da jo našim čitateljem nekliko bolje naslikamo. Avstrija je namreč zahtevala od Črnegore, da mora razložiti Avstriji, zakaj je baje čr-nagora z orožjem prisilila nekaj mohamedancev in katolikov, da so prestopili v pravoslavno cerkev. Na to nesramno zahtevo je Crijagora odgovorila, da hoče ves položaj razjasniti, toda da ne bi kdo Črnigori očital pri-stranost, jw Čmagora sama predlagala, naj J-e imenuje posebna komisija, katere člani bodejo Avstrijci in Italijani, in ti naj potem preiščejo ves položaj, To je pošteno. In Črnogorska vlada je tedaj še pristan la, da je v Jiko mohamedancev ' in katolikov pn silo, da smejo prestopiti v pravoslavno vero. Črnogorska' Vlada je sicer izjavila. tla naj nekoliko počakajo. toda ker.so dotični mo-hamedanci in katoliki ponovno prosili, jim je dovolila vstop v pravoslavno cerkev. Vse to smo napisali, da bodejo naši prijatelji bolje razumeli ves položaj. Avstrija je že pamtiveka smatrala in bahata, da je za-ščitnica katolikov v Albaniji, in znano je tudi, da je potrošila silno mnogo tisočakov za albanske šde in zavode ter cerkve. Toda, ljudje božji, nikar ne mislite, da je avstrijska vlada tako pobožna, da Ibi radi vere to delala. Ilognasvaruj, ne. Vse to »i je delalo iz političnih namenov. In to se najbolje sedaj dokazuje, ko 'bi morala Albanija postati samostojna, seveda le na papriju, dočim se za svojo samostojnost nikdar bojevala ni, pač pa hoče s pomočjo Avstrije še isto strgati Črnogorcem iz rok. kar »o si slednji »krvjo pridobili. Pa četudi postane Albanija samostojna, Avstrija t.' države m naredila za to, da bi še nadalje postavljala cerkve in šole v teh divjih krajih, oač pa edino iz namena, da Avstrija v Albaniji zastavi vsako pot napredku srbskega in črnogt r-skega naroda, da ne morejo u-živati sadove svoje krvi, da ne postanejo premočni in se otresejo avstrijskega upljiva. Jasno kot beli dan je v vseh diploniatičiiih krogih K v repe, da so frančiškani, ki so opravljali službo božjo po naročilu Avstrije v Albaniji, bili zajed-no politični špijoni in politični agenti Avstrije, ki so /a svi je umazano delo prijemali vse nauke in plačila iz Dunaja potoni avstrijskih konzulov. M^d temi redivvniki je bilo tudi veliko Hrvatov, ki so s podočjo znanja svejega jezika si šteli v veliko čast, če so mogli Avstriji storiti kako uslugo s tem, da so izdali kak skriven načrt slovanskih balkanskih narodov. Mi smo od vedno, odkar smo začeli samostojno misliti, bili trdnega prepričanja, da se vera ne sme nikdar prodajati, ni-' k dar izrabljati v spekulantske, politične svrlK, ker > tem se i veri največ škoduje, in vera §e j primrazi tudi onim, ki pričakujejo, da ,vidijo v veri nekaj 1 višjega, stalnega, ki ne sme slu-i /iti koristim posameznika, pač i pa vsem ljudem na svetu. Zato je pa delovanje Avstrije v Albaniji, s pomočjo šole in cerkve, tako sramotno in ni-; zko, da ni večjega sramotilnega priimka za Avstrija kot jt j ta. da je Avstrija zaščitnica ka-j tolikov. In sedaj, ko bi morali I uživati balkanski narodi sado-i ve svojega truda in krvi, je j prišla stara na dap, in rA Lak o, kakor ona hoče. Gorj:'i Dokler se v Avstriji dopušča, da se v imenu "apostolskega kralja", ki dobi tolikokrat blagoslove od papeža, postopa t narodi huje, k&kor so Turki postopali s s-vojo rajo, dokler se krade ljudem najbolj primitivna pravica prostega govora in časopisja, dokler se narodu ne pusti do besede, dokler morajo slovanski narodi v Avstriji zbirati hsraške vinarje za vinarjem, da si postavljajo svoje lastne šole, dote-daj bi morala Avstrija, sovražnica vsega, kar je slovansko, morala pustiti pri miru Arnav-te, naj oni verujejo, kar hočejo, ker če prodaja država, ki nosi ime "zaščitnica katolikov", vero očitno naprodaj, tedaj spre-vidi vsakdo, da je v Avstriji pri vladi vera le svrha v dosego p litičnim namenom, v dosego čimdalje hujšega jarma za Slovane. Noben pameten in moder človek ne bi zameril Avstriji, če bi bila njena plemenita m poštena želja narode v Albaniji pripeljati na pravo versko pol pač pa bi Avstrijo v tem vsakdo podpiral, toda ko vendar vsakdo p zna avstrijske namene z vero v.Albaniji, tedaj moramo reči samo, gorje narodu, li kateremu prihaja Avstrija pod krinko vere, da ga politično podjarmi. In če bi bilo Avstriji v resnici kaj do katoliške vere, kaj do kihtijanstva. tedaj Avstrija ne bi bila še danes turška zaveznica. tedaj Avstrija ne bi mirno gledala stoletja in stoletja.,kako so padal; krščanske glave na Balkanu, kako so se palile krščanske vasi, kako je turški polmesec zlorabil krščanske matere in device! Če bi bila Avstriji kaj do krščanstva, tedaj se ne bi trudila v potu svojega obraza, da oslabi meč krščanskih narodov, tedaj ne bi prispevala za mohamedanske šole. in da ni danes že zdavnej vr/en polmesec iz Kvrope, seje zahvalni Avstriji, ki naskrivaj podpira mohamedanske Turke proti krščanskim narodom. In taka vlada se imenuje katoliška zaščitnica katolikov taki vladi je na čelu "apostolski in jeruzalemski kralj"! Oj sra motne irifhije! -T-o- Nadaljevanje iz prve strani. Dopisi štrajk v Akron, Ohio. Tovari-riši, vse te štrajke je povzročila delavska nezadovoljnost. Dandanes je že taka pravica, da eden izkorišča tisoč drugih. Vse, kar napravite, lastujejG drugi, in tako je posledica, da je na eni strani veliko bogastva, na drugi pa veliko revščine. Marsikateri izmed vas si želi boljše življenje in boljšo bodočnost. toda kako se to doseže, marsikateremu ni znano. Kompanisti so vedno močno organizirani, ker se zavedajo svojih koristij. Pri tem tudi ne gledajo na narodno ali versko prepričanje. In s svojo organizacijo so dosegli bogastvo. katero jv izdelalo delavstvo. In ravno v tem so dokazi, ki silijo delavce, da se tudi oni organizirajo, ker 50 delavci prisiljeni od strani kom-panistov, da se organizirajo za svoje človeške pravice. Je že taki) na svetu, da ako si delavec svojega položaja ne reši sam. drugi mu tudi ne bo pomagal. ker drugi so zadovoljni, da živijo na tvoje stroške. Ali ne kaže to naravnost, da se vsi skupaj združimo, ker gremo in hočemo iti naprej z duhom časa, ker si moramo zbolj-šati položaj, da pripravimo boljšo bodočnost sebi in otrokom našim. Dandanes se beseda organizacija ali unija & z nekako svetim strahom izgovarja med našim ljudstvom. To pa največ raditega, ker nimajo pojma o tem, ker mislijo, da je vse dobro. samo da delajo. Toda jasno je, da to ni vse, da se samo dela, treba je tudi misliti, koliko časa se bo delalo, koliko časa je dslavec mlad. In če si postal star. pa nisi imel priložnosti, da bi si kaj prihra- .■'/SB*'. ■ -I Amerik, iwktor je razvidno iz statistike, cena živil vedno narašča, ptače ostanejo pri starem, in če pride kriza, tedaj kdo bo stradal In stradali bodejo delavci v času, ko Aur.riki, postane lahko vsak . veleposestnik, kar se tiče zemlje. če le spolne postave, ki so . predpisane. Pri tem nam dajejo najlep-• še vzglede nemški in češki na-: seljenci. Redkokdaj bodejo šli ) v tovarne, v' mesta, ker imajo - toliko pameti, da nečejo svoje- - ga življenja staviti vsak dan - v smrtno nevarnost za borih . par centov. In vlada Zjedinje- - nih držav veliko raje pripušča i take naseljence v Ameriko, ki I hočejo na zemljišča, kot delav- - ce, ki hočejo v tovarne, ker boljši kot delavski, in drugič ker ve, da bo dobila od farmarjev več dobička kot pa od delavca. Le redko hodijo Čehi in Nemci v rudokepe in tovarne. To vedo tudi naši slovenski delavci, ker redkokdaj bodejo dobili pri najbolj teških in umazanih delih češke in nemške delavce v večjem številu. In zakaj ne. Zato ker so pametni. Oni vedno študirajo, kje naj dobijo z lažjim, bolj gotovim in stalnim delom več zaslužka kot v tovarnah in. premogovnikih. Dokazano je, da se poljedelstvo dandanes v Ameriki vrlo dobro izplačuje. Ameriški farmer je danes tisti človek, ki najbolje olbstoji na celem svetu. Kdaj se je slišalo v Ameriki, da je propadla ta ali ona kmetija, kakor v stari domovini? Nikdar. Seveda, jih tudi nekaj propade, toda 'vselej le radi tega, ker je lastnik len in ueče delati ali pa zmožnosti nima raditega. In v istem času propadajo v Evropi kmetija za kmetijo, in bivši gospodar se mora podati s trebuhom za . kruhom. Znano je nadalje, da je velik del srednje velikih farm v Ameriki lastnina Nemcev in nekako desetina, v rokah če-škiHi naseljencev. Zato si pa tudi lahko razlagamo velikanski upljiv, ki ga ima nemški in češki element v Ameriki. Posebno so danes Nemci v iZjedinjenili državah tisti element. s katerim Amerikanec računa v vsakem slučaju, naj si bo političen ali gospodarski, dočim za Slovence, Hrvate, inPoljake. ki opravljajo najtežja dela po Ameriki, skoro ni-lče ne vpraša. Te narodnosti ostanejo Amerikancu vedno na nižji stopnji, ker Amerikanec je mnenja, da so zadovoljni ti narodi tudi s kamenjem, o? se jim ga da v zaslužek. Ame-rikancemv so dobrodošle delavne roke omenjenih narodov, cer za najmanjšo plačo opravljajo najtežja dela, ker ti ljudje za dolar ali dva na dan nosijo vsak dan svojo glavo v smrt. In dočim naš ubogi narod rije vsak dan kot krt pod zem-11 jo, da zasluži ravno toliko, da zivečer, ko pride lačen od dela, ne strada, prihajajo drugi narodi, osobito češki in nemški, sem v Ameriko, se naselijo na kmetijo in po dveh ali treh letih trdega obstanka, imajo že toliko, da jim je bodočnost za vedno osigurana. Vprašanje nastane sedaj, ali slovenski narod ne zmore istega, kakor drugi? Ali ni naš narod ravno tako krepak in delaven kot je romski ali češki. Ali se ne razume na gospodarstvo pri kmetiji? Na vse to moramo odgovoriti, da je tiaš narod ravno tako zmožen kot vsak drugi, le volje in resnega dela ter poduka pri tem še nimamo. Mogoče j-e kriva tudi "rajska doiina" v Califor-niji.. kar je bil nekak prvi poskus narediti slovensko farmar-sko naseH)ino. Vendar tedaj so bile razmere drugačne, ker šlo se je za celoto, ki težje uspeva, kakor posameznik, ki se laglje preživi. Slovenski narod je kmečki narod. In nikjer na svetu ne dobi Slovenec boljše prilike, da si pridoJbi svojo lastno zemljo zastonj ali pa napol zastonj, kot ravno v Zjedinjenih država.h. Zato pa priporočamo našim ljudem, da premišljujejo o tem. Saj vendar ni Slovenec samo za to ustvarjen, da bi neprestano prelival svoje krvave srage za bogate kompaniste. Enkrat mora vendar nastopiti doba, ko bodemo imeli tudi nekaj tisoč slovenskih farmarjev v Ameriki. Vlada gre novim poljedelcem povsod na roke, in vaši bodočnosti ter boljši bodočnosti svojih otrok ste dolžni, da se otresete velikonvest-nega dima, podzemeljskih rovov in krvavo rudečih tova-ren, ter odidete ven na deželo, kjer imate sveži zrak, najlepšo priliko za obilo dela in vese-^ lje na stara leta. Kmetovalci ste, in tega posla bi se morali v tej deželi tudi držati. Kmečki stan je najlepši stan. --!-^- Slovenci v Rock Springs. Wyo. in okolici se opozarjajo ' i ' I t J _ • A J^EBO C0BK cigarete kdo k d ^^^^^^^^^^^ cigarete ker Vuk prodaplec proda | f f »3 n ^ lili! Ia^^^ 1 I GEO. TRAVNKAR, Old Bank Cafe Fina domača slovenska gostilna a najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino. izvrstni likerji in šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE. voiral 55 ce»te. t . X *r GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM. ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00 Tine pijače. Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. 'Poskusite samo enkrat, in ; zadovoljni bodete. Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. I Pri večjih naročbah dajemo znaten popust: NIZKE CENE. I Vaiboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom $13.50 j Drržnik. finega okusa, 5 galon s sodom.....$13.50 ; Najboljša domača slivovka, 5 galon s sodom $13.50 ! Vnibojje rudeče žganje, 5 galon s sodom ....$12.25 ! Pravi rum, 5 galon s sodom...............$12.50 j Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50 VINA: k * • _____ ; Rudeče naravno domače vino, 50 galon r sodu $25.00 ; Belo naravno domtiče vino, 50 galon v sodu $30.00 ! Belo naravno domače vino, 50 gdlon s sodom $35.00 Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj ; niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pi-| jače v zalogi in se priporočamo za številna naročila. Prva Nlovenwkw družbi i š OHIO BRANDY DISTILLING I 6102—04 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIO. i i KDOR HOČE DELA ^ c Mr Veltkt Hlo«eni»ko • Aiiffleikl Tolma« ti c d« m bo lahlco in hitro bre« učitelja priučil »nsIcMiiie. Knjig* obsega »lov. angl. razgovor m vaakdanlo potrebo, navodil* ta angl. pisavo, aptaoranje I anflciklh plaetn in kako ae Doatane amerikanaki drtavljus. Vrba tega kitflg* j ima dosdaJ n*j*c4.H »lov. angl. In angl. aloT. slovar. Knjiga trdo iaokusno v ; platnu vesana (nad 439 stranil stane tta.OO In se dubi pri: i V. J. KUBELKA, 538 w. M5 SL, Ne« Y*rk, M. T, t Bdlno in nsjve^e salolnlAtvo slov. angl. In rasnih slov. PIMte po centk. NIZKE KOLONISTNE CENE na ft«v»ro*Zapad In Jugo»Zap«d / potom . j NICKEL PLATE ŽELEZNICE. Listki so veljavni od 15. marca do 15. aprila. Vozni listki s a tja in Mm vsaki prvi in tretji torek t mesecu. Spalni vosovi, direktna zresa, nizke cene. Jedilni rozovi pri vlakih. Vpraiajte. % . E. A. Alters, 6. P. & T. A. Cleveland, Ohio. Berite in učite se! -r— J Kadar mislimo, da smo najhujše prestali, tedaj pride šele največje zlo. {Siromaku imajo skrbi, kaj bodejo jedli, bogat rm pa imajo skrbi, kako bodejo jedli. Tudi največji sitnež nam naredi veselje, kadar se ga znebimo. Za sekunde sreče večkrat 1 Jf plačamo z urami nesreče. Ljudje so vedno pripravlje- . n> kaj storiti za svoje zdravje, toda vedno šele tedaj, kadar je • zdravje zgubljeno. Narava nam je dala dvoje očesa, da enim gledamo, z I drugi m pa zamižimo v slučaju •potrebe. Hjprsikdo se ponosno imenu-|;je svojega lastnega gospodar-ja, pa le je suženj samega sebe. Čudno je, da se deklice za-S ljubijo v tiste navade moškega, I ki takoj zginejo, kadar se prične (*ifeon. v * *y < >■ Kratkovidni vidijo dobroto I Sele tedaj, kadaf je šla mimo Tesko je povetlati, če je hu-| dobi j a človeku že prirojena, tali če ?e jo človek šele pozneje havadi. Včasih je tudi napačen od-KffovOr pravilen. Neki učitelj je ftfltkj^ zapovedal učencu, naj sklanja "sreča"j In učenec je dejdl. "Jaz čakam, ti čakaš, on fičaka. Mi čakamo vi čakate, oni čakajo. Ves svet čaka na sre- Gotovo je, da je poljubovan-je nevarno, ker radi poljubov je nastalo največ zakonov. Torej proč s poljubi t Ljudje niso nikdar zadovoljni. Kadar jim mečlje usoda srebrne denarje v naročje, tedaj tarnajo, zakaj niso zlatniki. Obraz marsikatere ženske vedno kaže praznik, ker je vedno fUdeče poslikan. Mnogo deklic, katere so zapustili njih ljubek i. -e obesi — * na druzega ljubčka. , DdUrota se tisočkrat povrne —pravi pregovor. Čudno, da se x" Ameriki še ni ustanovil noben trust za dobrote, ker vender ta dobrota nosi tisočerne obresti. ,*j Mi vsi želimo, da bi nas ljudje visoko cenili, samo davčni uradniki ne. Življenje postaja v resnici vedno bolj drago. Raki, ki so bili prej po 50c funt. so -edaj T dosegi i ceno 75c na funtu, fc Neki max i/. Huntingtona, Ark. išče že dva tedna svojo it no, ki mu j? pobegnila r ne-, ki m sostanovalcem. X< rec! Strašen prizor iz človeške j podivjanosti se poroča iz New S Vorka. N'eki 7oletni sin je! j skušal umoriti svojo dvainde-Ivetdesetktno mater! I Senator Rrot je baje imel! krasen govor ob priliki smrti J milijonarja Morgana. Veliko j le pi i bi bil ta kovor, če bi ga njogel govoriti kak delavec, kar j t pa nemogeče. baje jakn /.'dovoljen, ga sreča nek nevarno zgle-e in kričal, dokler ni postal hripav — toda zastonj, nikogar ni (bito od nikoder. Ko se je naredilo jutro, začuje kopitanje konja. Še enkrat zbere vso svojo moč in zakriči: • , a vam zgodilo" "Usmilite se me, kajti nesrečen sem," zdibuje zvezani bankir. "Včeraj sem se v t*m igoz-du zgubil in napadel me je ropar. Privezal me je ob to drevo ter me popolnoma izropal. Odšel je v nadi, da moram jaa tukaj lakote in žeje konec vzeti." "Čudna zgodba je to, ki jo pripovedujete...... j *uV)da resnična je, prisegam vam!" M * "In ropar vas je privezal ob drevo/' "Na to drevo — saj vendar vidite." "Zakaj se pa niste oprostili, ko je ropar odšel."' nadalju-je jezdec z vprašanji. "Saj nisem mogel. Ix>pov je razumel svoj posel prav dobro. Vezi so tako dobro zavozlja-lie, da čimbolj vlečem, tem hu-Ae se zadirajo v mojo kožo in j meso." f "Tako, tak-o, vi ste popolnoma brez pomoči, in vse vam je odnesel, ste rekli ?" , "Vse, razven nekaj bankovcev, katere sem imel skrite v telovniku, in katerih slučajno ni mogel dobiti." "In vi se v resnici ne morete brez tuje pomoči oprostiti svojih vezij?" "Da, popolnoma (brez pomoči sem, in čakati mofam, da me vi odvežete in tako rešite groznega položaja." "Hm — mrmra jezdec, ko skoči s konja — hm... to j pač sitno delo, no in ker se , nikakor ne morete braniti, in ker ste popolnoma brez pomoči, tedaj vam bom jaz vzel še one bankovce, katere vam je prvi ropar pustil, oziroma po*: i»bi l" In jezdec najde denar, ga Vtakne v svoj žep, skoči na konja in odjaba. veselo žvižgajoč. Zapomnite si, da je poštena pot najboljša pot. Zapomnite si, da kdor leži na tleh, dobi gotovo brce. in kdor se na druge zanaša, je gotovo vedno zapuščen. Sicer vrana vrani ne izkljuje oč«. toda v tej povesti Sfllo pa videli, da je to včasih vseeno resnica. mRm . HSWi f > ' BP *: ~ ° Profesor izve. da se najpo-pednejši dijak njegovega razreda uči malajskega jezika, ker se misli odpovedati študiranju in postati pomorski razbojnik. Pokliče dečka pred sebe, da bi ga posvaril in ga vpraša: Ali je res, kar sem slišal — da se učite malajskega jezika? Dijak; Ali lcai rrati* ? Kako se no J * * : In cel gozd? Tatatatata-tatatatata.... Profesor stegne ccko in priloži dijaku zaušnico, * * » Župnik sreča zaradi svoje velike pobožnosti znanega moža in ga ustavi. Slišite, kaj naj pa to pomeni — že šest tednov vas ni bilo pri maši. To pomeni, da ne maram v nebesa priti. Kaj? Ne marate v nebesa? Ne, ker je Um nioja ta. stara. * * * Mali Pepček zagleda svojo -učiteljico in hiti k njej, kakor da ji ima nekaj posefl>no važnega povedati. Gospodična, gospodična — jaz že znam žveplenke na hlačah užigati! Tako? Ali jih znate vi tudi na hlačah užigati? .* * * Zidar je padel z drugega nadstropja, a na srečo je priletel na kup slame. Med tem. ko st je ječaje pobiral, je prihitela iz hiše gospodinja s kozarcem vode. Oh, revež, je zaklicala, po-l krepčajte se. Zidar je pogledal v kozarec iij vprašal: Prosim, s katerega nadstropja bi pa moral pasti, da bi mi dali kozarec vina? RAZNO. Živ pokopan. Ko so v Szat-mani prekopavali pred letom umrlega Gyrka, so dognali, da je bil Gvrko živ pokopan. Ko-staijak je bil obrnjen in nesrečnež je v smrtnem boju pod zemljo strgal v obupu obleko. Kako nastane iz drevesa časopis. Neki ravnatelj papirnice je napravil zanimiv poskus, v kater, m času bi bilo mogoče napraviti iz debla časopis. Zjutraj ob 7. 35 minut je dal posekati tri drevesa. Lubje so deblom vzeli in les pripeljali v tovarno. Les so izpremenili v papirno maso do 9. ure 34 minut. Takrat je bila papirna pola gotova, Z avtomobilom so pripeljali papir v tiskarno. In ob ir. uri zjutraj so ljudje i i na tistem papirju (brali najnovejše novice. Torej je bilo treba le tri ure in 5 minut, da se je č?sopis napravil iz materije dreves, na katerih vejah so zjutraj še ptički prepevali. Svet res hitro napreduje. Grozna nevesta. Iz Maka na Ogrskem poročajo: 25 letnega instalaterja Janeza Nemetha je pregovorila njegova ljubica, sestra mlinarja Jožefa Szendi-Horvatha, naj se zavaruje za 8000 kron in naj da izstaviti polico na lfjeno ime. Komaj je bila polica veljavna, je nevesta skupaj s svejim bratom tiinori-a svojega ženina ter vrgla truplo na železniški tir. Vlak je truplo raztrgal na kosce. Dekle je pri zaslišanju priznala zločin. Obenem je izpovedala, !a je že osem mež pregovorila, da so se zavarovali na skupno vsoto 52.000 kron. Vseh osem mož je umorila. Garderoba nemškega cesarja. — Garderoba obsega deset velikih sob. v katerih je 300 vojaških unifrom, raznih mečev in drugega crožja. Pomanjkanje zdravnikov v Srbiji — Okoli 40 vojaških zdravnikov leži bolnih po raznih bolnišnicah; od tifusa v Kumanovu, v Xegotinu, v Bi-tolju. Zdravnikov primanjkuje, zato s^ hoče srbska vlada zopet obrniti za pomoč na slovanske zdravnike. Turčija izganja albanske notable. — Feczi 1)ej, bivši vali na kosovem, advokat Gjako in bivši policijski ravnatelj Halil v Bitolju, so izgnali iz Turčije. it. marca so morali iz Carigrada v albanske gore. Otrok v goreči postelji. — V Trstu je pustila gospa To-mafič svojo dveletno hčerko Marijo v varstvu 4 letnewjhruge hčerke, ko je šla na tr^iaku-koffovat. 4. letna hčerka pa se je igtala z vžigalicami in zažgala pestelj 2 letne Marije. Pritek'a je na krik soseda, ki je se je otvori dne 26. marca prvi nemški kongres za antialko-holično vzgojo mladine. Kongresu bo predsedoval državni kancelar. Malijglasi. POZOR! »Spodaj podpisani se priperoi I čam rojakom v Clevelandu za vsakovrstna zidarska dela. Sprejemam mala in velika dela, zidanje "frajhanje" in cementna dela, katera izvršim v popolno zadovoljnost. Dela so narejena 'garantirana in po najnižji ceni. S spoštovanjem John Molle, 5608 Bonna ave. —ri.-23-35 ;- Takoj dobijo delo moški delavci. Vprašajte National Screw in Tack Co, Stanton ave. in E. 75th St. (29) Mlado dekle, staro od 16 let naprej, dobi službo kot knji-govodkinja pri New York Dry Cleaning Co. 6428 St. Clair... --(30 1 1 1 '— m- Pridna mlada slovenska deklica dobi službo kot hišina. Lahno opravil-o. Blizu Clevelanda. Vprašajte v uredništvu. (3O NAZNANILO. Samostojno, kranjsko katoliško podporno društvo sv. Jo-i.fa je pri zadnji mesečni seji sprejelo in potrdilo predlog, da se za mladeniče opusti vstopnina za dobo enega leta in sicer so mladeniči stari od 18-25. le" ta prosti vstopnine. Torej sedaj se zopet lepa prilika nudi onim ljudem, ki še niso pri nobenem društvu. Ponavlja naj se, da ne veste ne ure ne dneva, kdaj vas zadene smrt ali bolezen, in v slučajih se za takega, ki ni bil pri nobenem društvu, nerado prispeva. Mladi rojaki, stopajte v to dobrodelno društvo, in sploh vsak rojak, ki še ni pri društvu, naj upošteva ta oglas. Bratski pozdrav. j F. Kosmerlj, tajnik. HARWAttD PARK, poprej Raus park. Independence in Fleet ave. Vzemite 55. ceste karo. Zberite si sedaj prostor za .piknike, ker čas je kratek, dokler je park odprt. Je tudi izven mesta, in ne bo nadlegovanja radi pijače. Poizvej-te na 3676 E. 59th St. Bel. tel. 574 —. —J. Witucki, Jos. Nied-balski, lastnika. -Fri29-35 _m___, NAZNANILO. Iz urada Sle v. Lovskega dr. se naznanja, da člani« gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se vrši v nedeljo, 13. aprila. Vsak član mora priti na sejo radi važnih vzrokov. . John Grdina, predsednik. ZAHVALA. Bratski Slov. Sokol. Cleveland, O. Zahvaljujemo se vam najbolj bratsko za bratsko ljubeznji-vost, katero ste nam izkazali ob priliki naše" zabave, dne 6. aprila 1913, ob priliki, ko ste nam posodili vse potrebne stvari. Vedno smo vam pripravljeni na bratsko proti-uslugo. So-kolski Živijo. Nazdar. Za hrvatski Sokob Ivan Petris, starejši na, Srečko Matan-V, tajnik. NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem sprejel v svojo trgovino g. Rud. Perdana, ki je opravičen mene zastopati v vseh poslih, tičočih se moje zlatarske trgovine, Fr. černe, slovenski urar in zlatar, 6034 St. Clair ave. Cleveland, O. - (34) NAZNANILO. Cenjenemu o1>činstvu 'uljttd-no naznanjam, da se mi je posrečilo dobiti boljše slovenske gramofonske plošče iz stare domovina. Kdor jih želi, naj se kmalu zglasi, ker zaloga bo ^ TTVanlr r- PI a X|K LcTTir Delo dobijo delavci Vfondri ' Najlepša prilika za dobre delavce. Začetna prfaČa 20c na uro Stalno delo za yedno. The Ferro Machine Co. Hubbard ave. in E. 66 St. Vzemite Broaway karo do -6. ceste. --m-(29) Dve posamezni sobi se oddajo v najem. Postelje so v sobah. Vpraša naj se na 5919 Prosser ave. (32) .■i ",>*' ............. FARME! Kupite farmo! Aker samo $10.00, če so hiše na farmah, velja aker $16.00. v Chases Lake, N. Y. Očiščena zemlja in jako rodovitna. Blizu velikih mest, ob progi New York Central železnice. V mestu je pošta, telefon, šola,. cerkve, tovarne, žage. Nizki davki, ev-ropejska okolica. Vprašajte ali pišite E. Mihalyi, Chases Lake, N. Y. ft (30) -- POZOR! Za Collinwood znižane cene. Xa/nan jam wem, posebno tistim1, ki so popraševali za ene ali druge vrste čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno blago. Se priporočam rojakom za udeležbo. (41) Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116. Pohištvo naprodaj za 3 ali 4 sobe. Vse novo. Posebno pripravno za mlade poročne pare. Vsak naj si ogleda, predno •kupi. Vprašajte na 3843 St. Clair ave. ' (20) POZOR! Takoj dobijo delo dobri, stalni, pcrabljivi možje za vsakovrstno,delo v foundry in strojnici. Potrebujemo mnogo do^ brili in močnih ;nož za molder-je helperje. Lepa prilika za iz-učenje. Vprašajte pri The Ferro Machine Co. Hdbbard ave. in E. 65th St. Vzemite Broadway kane. (27-34) PAZITE i Kupujte ženfske' in otročje potrebščine, suknje, ofoleke z kketom, kiklje, bluze, korzete, spodnjo - obleko in vse drugo pri meni, ker so cene mojemu blagu vedno najnižje. Torej, če si želite pri nakupovanju prihraniti kaj denarja, pridite k meni, predno greste drugam. Oglejte s-i fino izbero omenjenega blaga, in prepričali se bodete, da imam bolje blago, in da so cene v resnici nižje kot kje /drugjt. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega pod-uzetja se najtopleje priporočam, in van/>bom vedno hvaležen. (34) BENO LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave. Pazite na pravi naslov. Tretja vrata od Addison Rd. Naprodaj je na 1044 E. 71 St. velika hiša za dve družini, 12 sob, kopališče zgoraj in spodaj, velik lot, in škriljeva streha. Se proda po jako nizki ceni. Pokličite na Cuy. Tel. Princeton 437 R- (29) Hi$E NAPRODAJ. Okoli slovenske cerkve. Hi ša. 7 sob, za 2 'Iružini, velik lot, cena $2300. $400 se plača takoj, drugo pa na majhn« obroke. Hiša za dve družini 11a 61. cesti, velik lot. hlev za konje, cena $3000. Plača se $500 takoj, drugo na male obroke. V slučaju bolezni se počaka. Nova hiša v Notting-hamu, za 2 družim. Proda se ako se plača le par sto na njo, drugo na obneke. Dvonadstropna hiša in šest lotov, proda se poceni, lepa prilika za Slo-venoa. Se mnogo drugih hiš in 16 lotov naprodaj. Na 45. cesti imam hišo za dve družini, škriljeva streha, cena samo $2700. in še 16 drugih hiš, katere vidite lahko zapisane na tabli pred stanovanjem. John Zulich, 1197 E. 61 St. (32) _ $100 nagrade. Sto dolarjev nagrade dobi. kdor mi pripelje nazaj sina. ki se je zgubil 19. marc*. Star je 14 let in pol, ima črtaste lase. Aostro-Americana ; S. S. CO. Dlrektaa voin)a m«d ! New Yorltom In J | AvNtru-Oyrako NIZKE CEHE. II Fina podvorba, električna ; h luč, izvrstna kuhinja, pros- ; ■ to vino, kabine tretjega ras- ■ reda na ladiji Kaiser Franc • Joseph I. in Martha Wa- j; shiugton. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Kompanija ima sledeče dTorljake: ' £ Kaiser Fran* Joseph I., Martha Washington, Lanra, Allen, Aryen- ■ h tina, Oceni«, in noT« ladije M le ] £ delajo. Za vse podrobnosti se obr- ; £ nite na generalne agente. Phelps Bros. & Co.;[ 2 VuhingtM St Mew York, N.l. if ali pa na pritnane agente t Z. D. in Canada ! h > < K Priporočam se vsem rojakom v nakup lep*, awAsralh he trpei- nlh spomladanskih in letnih oblek tor eafeenj. Prtdsh* eMofce po mori In to narejene. Priporočam m Mm ato* «aH>—s v napravo uniform In Izvriujem vea dnaga htojslho sarsNh. Priporočam tudi ovojo veliko relope voek salUli patnkHlH* IV Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. "Bi Telefon Princeton 2402 W SvoJkavqJNnl POROČNI PARI - POZOR! Zastonj 1 Zastonj! Zastonj! Fotografski zavod Liebich Studio vam da na razpolago en avtomobil zastonj, če ae fotografirate pri nas. Prosimo, da pridete. Popolnoaaa zastonj. LIEBICH STUDIO, 1841 EUCLID AVL TELEFON NORTH 1196 J Pozor Slovenci! « » Naznanjava, da prevzameta ▼ Me vsakovrstno barvanje hiš, po jako nizkih cenah. Dele je izvrstno. Nadalje papirava vse sobe ▼ vale pep al— zadovoljnost Slovencem se priporočata / ' ' M.Žorž & J.Boncha COMPANY 5911 St. Clair Ave.' j OZON Up jetlčnih. Če imate hud kašelj, krehatt in pljujete, če imate bolečine v ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in ste sploh slabi,"pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — jetike, Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je OZON S samim OZONOM so ^se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bokznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate. Ne zgubite upa! OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj daleč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, in ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgiroe kašelj, vaš apetit je do-'ber, spanje se vrne, pridobite na moči in teži. Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu Dr. L. E. Siegelstein, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. Našli smo ' da je slovenski zoboidravnlikl ! zavod Imel krasen napredek le- ! ta 1912. Posli so se povečali za ! 40%, cene so oatalo late. Ena * cena vsem ljudem^ vaelej. Tu »e « ne poganja, vi dobite za kar plačate. Najbolje delo sa srednje cene. Nekaj vzrokov, zakaj smo vedno zaposljenl. 1. Mi ne rabimo slabega, drobnega zlata. 2. Instrumenti so Cisti. 3. Delo najbolj«. 4. Cene zmerne, fi. Občevanje uljudno. Va6 jezik se govori pri naa. 7. izkušen zdravnik sedmih let. ; 8. Nafti bolniki naa priporočajo. ; 9. Samo najbolje blago ae rabi. ' 10. Največjo pozornost posveča- ' mo Slovencem. 11. Vrednost de* \ narja dobite pri nas. 12. Dera- , mo zobe brez bolečin. 13. Delo ) garantirano 10 let, če sa kaj \ pokvari, zastonj popravimo. ! 14. Vi ate v tem uradu doma. ! 15. ftenska postrežba. K. Zdrav, 1 čfst urad. Vprašajte svojega so- 1 seds. Prosta preiskava. Kjer naredimo drago delo, as računamo sa paljenje sob. Dr.A.A.Kalbfleisch White Cro^ zobozdftviiili« I ■ - - ■ 1 V " ■ r 'r - ' ! _'v " ^ V ' ' - J 6426 St* Cialr»av. i SLOVENSKO PODJETJE • 1 Z naselbino rastejo tudi slu maslu ligs e katerih dobita dam vse, kar >i>wl^i>i sswl dom in talo družino. V naii popolnoma nanovo ar^psni trgovini da-bite veliko isbero, pobiitra, kakarasvezs aUs I ko, kuhiiuske omare, omare sa maim, j rtflit p^fljf, fjwwii.^ fis|iis|st lasii^ j raznovrstni porcelan, kakor kraobiki, samssa is juho, rasne skiedice, vso hiihi^iVn oprave, lak« ponve, lonce, noie, vSice, žlice, i» ie sle ie sle lasnih drugih posod in priprav, Id se sekQe pri M& .......................... '.nun m m i... n. m NASA POSEBNOST JE: POSODE 1A VSAKE VRSTE PO...........t,............. IUC. * * --—■■ Poleg te trgovine pa iasanm tudi F0GREBM ZAVOD. Sprejemamo naroČila sa koč$e in automobile sa vse prilike. Cene vedan nOje. Postrežba točna. Fran Zakrajsek, SLOVENSKI POGIEBNK M BAL2AMBT. TRGOVINA S POMSTVOAL T«t m—, istsjc 6208 S t Clair-« v ^^^ o i' Companija, ki je prijateljska. % - ■ m ■'"■'''WA , " ' ' C ' Vsaka pametna oseba v Cleveland« fmeS&i ali ženska) je prijazna nasproti East OkinGee Companj. ZAKAJ? k 1 Ker pošteno ravna zljndmi^ bogate žn reme I m * enako, daje dober plin za najnižjo cene, voelq od- 1 govarja na plinova vprašanja. Njeni uradniki govorijo vcijczniev iar voskji radi postrežejo občinstvo. The East Ohio Gas Co^ I 1447 E Ah St I ISlevcflska Dobrodelna Zveza UstanorifcM ta. IjM^iaiJ Glasni sedež: Pratodatk: JOHN GORNIK,, S106 8t CWr Avenue. PoSpradMttelk: MARTIN COI^ARlč-, 1188 B. Slst 8t £ TaJsHc FRANK HUDO VERNIK, 1243 B. flOth Street. Eapfoatfcar: JOHN JALOVBC, 1184 Kast fifith Street. Blagajnik: MIHABL JALOVBC. 6414 Sptlker Avenue. WwmMU: ANTON OflTHt, «030 St. Clair Ave.; PRANK S0R1Č, 1866 Bast Sftfa be; MIHABL, WINTER. 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ. »118 Olaae Avenue. fXvtuUd: ANT. A HOIK, 6118 St Clair Ave.; FR. SIBBRT, 6124 Glaaa Ave. Ptafcla«£mm: ANTON OROINA 6127 St Clair Avenue. WHHtvnl «*rawWk: J. ML SB1JAKAR, «117 St Clair Avenue. VM deplel la Sra«» uradne stvari, naj m poilljajo na glavnega tajnika, Sesame Mkanfee pa na (tlevnepra blagajnika. Zvealno glaaile "CIJBVB1ANDSKA AMERIKA" K štev. 8. cert. štev. 916 Leo. Grader, 017 Jos. Mrgole,' 918 And. Podgoršek. «' t NOVO DRUŠTVO. Cert štev. 919 Ant. Svete, 920 Ant, Laurie, 921 Jjs. Jaulin, 922 Fr. Mele 923 Fr. Laurie, 924 Fr. Jerina, 925 Fr. Kcnčan, 926 Fr. Brance! 927 John Drganc, 928 Jak. Jerlna» 929 John Gram, 930 Mat. Brancel, 931 Al. Erkant, 932 Jak. Lenarčič, 933 Ant. Zakrajšek, 934 John Zaletel, 935 Ant. Ma* rolt, 936 Jos. M i lave, 937 John Zakrajšek, 93B Jos. Tomažin, 939 John Zupančič, 940 Jos. Koričan, 9411 Fr. Kisovec, 942 Fr. Nahtigal, 943 John Mele, 944 Fr. Speck, 945 Kočevar, 946 Jos. Laurie, 947 J*os. Rus, 948 Fr. Kolenc, 949 Jos. Du-! lar, 950 Fr. Gerjevic, 951 Lud. Žlindra, 952 John Simončič. PRESTOPILA: Angela Ivančič c. št. 362 od št. 4 k št. 13. Rozi Jerše c. št. 488 prestopila oz otročjega oddelka med članice v oddelek a. ČRTANI. Pri štev. 4. cert. štev. 500 Anton Vene. UMRLI. Cert. št. 646 Konrad Japelj, član štv. 9. umrl dne 7. marca 1912 v starosti 28 let. Vzrck smrti jetika. OPOMBA:— V mesecu maju t. 1. bode glavni predsednik John Gornik obiskal vsacega društva S. D. Z. seje,, raz-tolniačil bode članom glede inkorporacije Zveze itd. Ker nas loči samo še 6 mes-ecev do II konvencije, katera se začne dne 6. okto'bra t. 1. v John Grdinovi dvorani, hočem omeniti 4iekaj važnih točk glede -volitev delegatov: Delegati in delegatinje katere se bodejo volile v mesecu julij«, morajo biti najmanj 3 mesece člani SJD.Z. drugače ne morejo biti voljeni. Vsako društvo H)ode poslalo lahko po 1—2—3 delegate, ker na vsacih 15 članov ali članic ne vštevši otrok po enega delegata ali delegatinjo. Bolj obširnejše poročilo sledi drugi mi'sec. — To sem priobčil, ker me veže dolžnost, ker je še veliko tacih, kateri bodejo pristopili k Zvezi in konečivo bi bili tudi voljeni pri tem ali onem društvu in bi ne mogel biti voljen za dekgata-(injo), ker tukaj se bodejo rabiii dobri in najsposobnejše bratje in sestre, katerim je blagor za Zvezo in Clevelandski napredek v srcu. Frank Hudovemik, tajnik. ? čei, da so voli za težko delo bolj trpežni. Nekako na sredi poti se je vsedel ICremenec na kanton; s čela mu je tekel znoj in pot mu jc v noge. Pa ni dolgo po-( čival, fto je oddaleč zadrdral voz in Kremenec je spoznal po-. kanje Klemenčevega biča. Vstal je, kakor bi ga bilo zbo-1 dlo, in hotel iti dalje. T,oda ! Klemene je it kričal: "Hej, strela te pokaj, kam se ti pa tako mudi? Če misliš, da boš prej tam kakor jaz, tako lelbeži! — E-h'aaa, sirec! — Ampak jaz bi dejal, da bi te ta-le moj sirec prehitel, čeprav si se ti prej učil hoditi kakor on. Kaj ?'* "Zlomek, ali si špičast!" "Jaz nisem špičast, ampak ti si —! Ampak raje sem tiho, sicer še ti mene tožiš, ko imaš ravno .priliko. Pa sedi sem. sedi, bova po poti naprej govorila!" iMolče je ubogal Kremenec poziv dobro volj nega soseda in •voziček je veselo drdral sredi bukovja proti lepi ribniški dolini. Ribniški sodnik je odprl zaspane oči in se ozrl na uro. "Hm, devet! Pa že opet cela slavna sodnija spi! Seveda, po ■včerajšnji dolgi razpravi pri Cenetu. Vstal je, nataknil hlače in copate in dal poklicati mladega pisarja. "Bog daj I Ali je kaj strank?'' "Nič, samo dva možakarja sta zunaj. Ampak ne vem, kaj bi dejal: ali sta pijana ali jima malo manjka. Šalita se in sme-jeta kakor dobra brata, hote/ sem ju že pognati, pa se hočeta na vsak način tožiti. Zakaj, ne vem." "Tako? Naj prideta pa kar sem!" In prišla sta — Klemenec in Kremene. Ob pljuskanju vode, v kateri se je umival gospod sodnik, se je vršila pravda, mladi pisar je strmel in si po-tihoma mislil, da ima velespo-štovani gospod predstojnik ob prejšnjega večera nekoliko pre- ' več. "Torej za tisto pot gre? Ja . ■ • - -.v "r. v ' v moj dragi Kremenec, če nimate pisanega potrdila, da je ti- e sta pot vaša, pa,.vam ne jaz ne stari oče ne oče ne more t pomagati. Torej poravnati se - nočeta?" 1 "I, kaj se bova ravnala! Saj - vemo, -kako je: on pravi, da . lahko vozi tam, jaz pravim, da - ne sme," je odgovoril Kleme-1 nec. "Torej koliko zahtevate odškodnine, Klemenec?" 1 "Odškodnine ? IKakšne od-, škodnine? Kaj mislite, da ima- - mo Klemenci manj kakor Kre- - menci? Ampak pravica mora t biti!" ' "Toda toženec je propadel r in mora biti cfosojen." "Tako? Pa ga obsodite, ampak zapreti ga ni treba, se mi c zdi. da ni še vsega pokosil. . Plača naj kaj, jaz boni dal pol i zraven, če ravno že mora biti - sodba." "Dobro! Torej jaz obsodim Matevža Kremenca, posestnika - v Zadolju št. 45, da plača tož-1 niku Matiji Klemencu tekom i 24 ur en Štefan vina. Ali ste za-■ dovoljen, tožnik?" "Jaz? Kajpa, da sem! In jaz • bom dal tudi za en Štefan." "In toženec?" t "I, se ne bom ravno pritože-> val," je odvrnil Kremenec, ki i je pričakoval vse kaj hujšega. "Torej zbogom!" 1 "Pozdravljeni, gospod sodnik! Pa kaj ne bi hoteli tudi kozarec... ?" "Oj, jaz ga imar še od včeraj dovolj, hvala!" "Ko bi bile vse pravde take! Ampak to, kar ste napisali ne gre med akte, razumete?" Pozno zvečer je priropotal Klemenčev voziček v Zadolje. Sosedje so se na posteljah začudeno povpraševali, kdo tako pozno še poje in vriska čez vas. Oba pravdarja sta (bila visoko zidane volje. Pri Klemencu sta vstavila in takrat je izza oblakov priplaval mesec in raz-svetil obe sosedstvi. Pod Kremenčevim oknom se je nekaj gibalo. Klemenec se je zasme-jal: ^ "Ti, tani-le se tudi dva prav-data. M'eni se zdi, da je to moj Janez in tvoja Tončka. Kaj ci ne" gremo narazen !" Laihko Stisnila sta si roke in se poslovila, Kratko potem je kra— ; j Ijeval nad vasjo sam tih, sve- 1 čan mir, brez sovraštva in pre- Nesreča pri konjski dirki. Iz Bordeauxa poročajo, da • se je pri kc i • r f1 w priporoča Sloven-eem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripoveetnih in milnih. Lično delo, nizke cene. 4f 4f Naročila sprejema CLEV. AMERIKA, [> 6119 ST. CLAIR AVE. IZ GAVNEGA URADA S. D. Z. PRVI MESEC DOLGUJEJO. al* %ttmtmbt pri krajevnih društvih v mesecu marcu, 1913. Pri štev. L Certifikat štev. 110 Jos. Zokalj, 13 Al. Ahčin, John Zdovc, 34 John Klopčič, 50 John Oblak, 51 Frank Kočevar, 52 Martin Sintič, 54 "John -Zulič, 55 Fr. Matjašič, in John Vegel, 64 Martin Colarič, 69 John Wintar, 70 Matija CXovec, 71 Anton Udorič, 77 Jos. lončar, 78 John Cvetko, i* J05. Unetič, 86 Karti Craincr, John Pugelj, 97 Anton H«har, 104 Fr. Hrovat, 108 Mat. Molk, 116 Mat. Vertošnik, ■•9 Mart. Klopčič, 139 Tom. Krašovec, 148 Fr. Pire, 157 Fr. Cabr nja, 159 Jos. Zupančič, 164 Jos. Supan II. 172 Anton Slaric, 175 Ant. Semel, 177 Fr. Cimperman, 180 John Telban, rig Mik. Terček I. 191 Al. Hribar, 204 Fr. Nusdorfer, 2\2 A. Zaje, ?I7 Ant. Sernel, 218 Ant. Felicijan. 233 Maks Krečič, ^37 John Vidervol, 241 Rr. Hren, 243 Ig. Germ, 26 Fr. Baš-Ivvuf, 247 Fr. Sepec, 259 Fr. Dvornik, 266 Ferd. Starin, J69 Osredkar, 276 Fr. Antončič, 2H4 Al. Kemc, 285 Mart. Jlasec, a86 Fr. Certalič, 301 Al. Spehek, 303 Jos. Zupančič, jlj John Komocar, 317 Jo«. Pinkolič, 320 l'r. Kolenc, 345 Anton Cek, 353 Ant. Jamnik, 361 Fr. Klopčič. 386 Jos. Miklič, jpr Fr. Rant, 376 Ant. CJerjol, 377 Mih. Urh, 381 John Slo-383 K. August in, 397 Ant. Keršič, 401 Fr. Kant, 408 Jos. Aten, 443 Mih. Volit, 450 Ant. Zakrajšek, 452 Fr. Bizjak,454 |ai Dolenc, 456 Fr. Vegel, 497 Al. Mam, 50«) Al. Brulc, ? #"5 J0* Pretnar, 531 Vine. Zabivnik, 536 A. Krašovec, 546 J JL Matos, 547 Fr. Marn, 587 Fr. Kovačič, 590 Julijan Zdovc, MMk Jot. Ogrm, 621 Ant. Urbančič, 623 Jos. Jalovšek, 673 I ttob Hiti, «75 A«it. Stotpar, 739 John Maček, 744 Mih. Fran-747 Jo«. Kretnžar. Štev. I. oddelek b (otroci): cert. št. Fr. Matjašič, 163 Leo. IMkovic. 304 Ant Zaje, 305 John Zaje, 499 Jos. Zaje, 511 M. Tejcek IL Pri stev. 2. cert. štev. 341 Mary Baron, 485 Mary Pa-f stotnik, S3« Ai^t. Vidtnajer. Pri stev. 4. a) cert. *tev. 615 Ana Stružič, 77O KI. Pupis. i ||i M. Unetič, oddel. b) cert. štev. 63 Jos. Vegel. Pri štev. 6. cert. stev. 513 Jos. Kaušek. Pri itev. 7. cert. štev. 458 Jak. Fortuna, 470 Fr. Sajovic, 4P4 M. Pečjak, 4 M. Jeraitfič, 477 Dernačf 481 Jo s. Ma-wmtic, 583 Fr. Petek, 586 John Budnar. Pri štev. 9. cert. štev. 651 Fr. Cvar, 652 Jos. Grbec. 658 >sl Mihelcič. Pri Štev. II. cert. Stev. 771 Rozi Zupančič. Pri Stev. 12. cert. štev. 807 F. J. Kern, 811 Jos. Bizjak, Jo«. Koporc, 822 Fr. Pucelj, 824 John Pucelj. PRVI MESEC SUSPENDIRANI. Pri itev. 1. cert. štev. 72 Fr. Nose, 202 Fr. Skotm, -»49 A. Vtrtošnik, 273 John Tramte, 369 John Blatnik. 680 F. Plačar, Pri štev. 4. b) cert .štev. 120 Al. Klopčič. Pri itev. 7. cert.. stev. 468 Jos. Furlan, 528 Ant. Nagode. Fti itev. 9. cert. štev. 647 John Urankar, 654 Al. Gornik, JS Pri itev. 11. cert. itev. 729 Ana Stepic, DRUGI MESEC SUSPENDIRANI. Pri itev. 1. cert. štev. 211 Fr. 0v. 481 Jos. Marinčič, 595 L. Gatrovža. K itev. n. cert. štev. 730 Mary Modic, 734 Ana Blatnik. NOVO PRISTOPILI. £ K itev. I. cert. itev. 846 Ant. Turk, 847 Mat. Mikolič, *«B Ant. Mikolič, 849 Fr. Derjak^ 850 Jos. Ulepič, 851 John SikollČ, 852 Fr. Sempriseznik, 853 John Soršek, 854 Val. Ha-, IfM, 855 Fr. Bradač, 856 Jos. Zakrajšek, 857 Jos. I^aušin. K itev. 6. cert. stev. 858 John Ivančič II otrok, 859 Fr. K itev. 7. cert. štev. 860 Paul Sever, 861 Jos. Strekalj, Sta Jos. Kotnik, 863 AL Jerše. K itev. 5. cert. itev. Ignac Jančar. K itev.-12. cert. itev. Anton TomažičI, 866 Frank Frank, pifr Frank Boje, 868 Ant. Tomažič II., 769 Jos. Stupica,, 870 Jos. Tomažič, 871 Ant. Bradač, 872 Ig. Herbst, 873 Al. Refer, 874 Anton Tomažič III. K itev. 9. cert. itev. 875 Jos. Cerne, 876, Ferd. Debelljak, »77 John PauliČ, 878 Fr. Gale, 879 Al. Gornik II. 880 A. Škulj. K itev. 3. cert. štev. 881 John Ludvik, 882 Jos. Zaje, ><83 John Kopač, 884 Jac. Pečan. K itev. n. 885 Franja Lausche, 886 Agnes Zalokar, 887 Ana Brodnik, 888 Rozi Marn, 889 Mary Klaus, 890 Fany Tnrk II. 891 Fany Sajovic. ^ K itev. ia cert itev. 892 John Kastelic, 893 A. Adler. K štev. 2. cert. itev. 894 Ana Mali (otrok, 895 Fany Ju-jrovitz, 896 Mary Hodnik, 897 Mary Ratej. K itev. 4. oert. itev. 898 Terezija Ahčin, 899 Ant. Rrdina «M> Mary Strniia, 901 Mary Bitenc, 902 Ivana Umek, 903 Avg. Susman, 904 Ana Grdina, 905 Jujija Oberst. 906 Mary Jfebrr, 907 Jot- Grdina, 908 Fany 2agar, 909 Mary Kuhar, lensk^vic. oji K Modic 01 c la^AiiMii Nedolžna pravda. Slavko Tavorski. Vas je ležala kakor potopljena v globoko omotico, mirno in tiho je bilo to nedeljsko popoldne, zdelo se je, da spi celo prostorna Črnetova gostilna: okna so bila zastrta s težkimi zavesami in glasovi, ki so prihajali skoz nje, so bili kako«* govorjeni v sanjah. In vendar je bilo pri Črnetu prav živahno življenje. V polmraku velike so'be se je ob dveh mizah skoro vse poljedelstvo in posestništvo, kar ga je bilo v Zadolju. Krepki glasovi so se drenjali med prijetnimi dišavami vina, piva. žganja in znoja, da se je gosti tobakov dim plašno stiskal pod strop. Dva soseda iz vasi sta se tožila za majhno reč in to je bil povod živi razpravi. Tupa-tam je nastal kratek odmor, zdelo se je, da je debata končana, pa zopet se je oglasil govornik in miza je bolestno je-čala .pod udarci kmečkih pesti. "Kaj se bomo kregali, možje," je počasi povzel besedo Klemene, "stvar ni vredna gnile repe. Ce bi hotel biti jaz ta-1 ko siten, bi tudi lahko enkrat, rekel tukaj-le Kremenou: "Ti,1 čez mojo njivo po ne boš -vozil. Pa zakaj bi mu prepovedal, ko vsa tista detelja, kar mi jo povozi, ne znese enega poštenega šopa?" Cez kakšno njivo?" se je oglasil Kremenec, vtaknil levico v žep in z desnico vzel pipo iz ust. "Cez tisto deteljo misliš? To bi te pa prebito malo vprašal, če smem tam voziti ali ne! Moj stari oče in moj oče je vozil tam in rad bi videl tistega, ki bi meni mogel braniti." "Ali nikar ne bodi siten," se je sklonil Klemenec h Kre-mencu, "ko tako dobro vem! Seveda vozijo Kremenci tam že od davna, ampak to samo zato, ker jim noben Klemene ni hotel poti zapirati. Pravice pa ni imel ne tvoj stari oče ne oče in ti je nimaš." "E, nimam je. nimam! Samo nikar ne govori, kakor da so Klemenci izkazovali Kremen-cem kako milost!" Klemene se je zsamejal in iztegnil žuljavo desnico čez celo mizo: "Na, da ne bova govorila! Na. da ne boš jutri peljal čez mojo njivo otave, ki si jo včeraj pokosil!" "Na, da jo bom," je vdaril Kremenec, "strela, kaj ne bi! Samo da bi bila suha I" { 14P\ fr in " • ■ j .. 4»i meneč, ''-kakor boš jutri peljal. pojdeva pojutranjem v Ribnico k socliiiji. Saj nočem, veš, da bi te kaj oškodoval; samo toliko, da iboš videl, kje je pravica, te bom tožil." "Velja,'' je odgovoril Kremenec, ampak glas mu ni bil nič kaj trden, videlo se je, da mu stvar ni posebno všeč. — V pondeljek zjutraj je soln-ce proti, navadi še našlo Kle-menca v postelji. "O zlomek!" se je izpozabil, ko je izbudil, nato naglo napravil križ in skočil k oknu. Krepko je raztegnil svoje močne ude, odprl okno in hotel zavezati, toda zdehanje se je prevrglo v do-brovolj:n nasmeh: ravno čez njegovo deteljo so škripala Kremenčeva . kola, pred dobro krmljenimi voli je stopal gospodar, nekako zamišljeno ponavljajoč svej "Hot 1" "Dobro jutro Kremene," je veselo pozdravil Klemene, "ti si pa zgod'n. Mene pa vino ni pustilo iz postelje." "Nič ne de," je odgovoril Kremenec, "tvoji kosci že mahajo, da jih je mati vesela." "Tako, tako! Tak pojdeva jutri, pojdeva?" "Pojdeva!" I11 Kremenec je zavozil za vogel. — Naslednje jutro je napregel Klemenec hitronogepa sirca in zapeljal pred Kremenčevo hišo. "Kremenec! Hoj! Kremenec!" Za trenutek se je prikazala Kremenčevka med vrati: "Je že šel!" "O ti štrama ti, štramasta!" se je razjezil Klemenec. "Ni mogel name počakati! Kod jo je vdaril, pa menda ne čez Strike?" "E, po cesti. Je rekel, da ima čas." "Potem ga dojdem. Hi!" — Zamahnil je z bičem in oddr-dral po prašni cesti. ^Kremenec je pravdo smatral za bolj resno kakor Klemenec. Malo ga je skrbelo, kako bo stvar iztekla, kdo bo izgubil in koliko )bo "cela reč veljala. 'Navsezadnje je mislil, da 'bi bilo škoda, če bi se spri S sosedom. Nihče se ni spominjal, da bi se bili kdaj Kremenci j kregali ali celo tozilli s Klemenci. In vendar, zakaj pa je bil IKlenienc tako siten. Če ima 1 že pravico ali ne, kaj je vredna ' ta pot za tistih par bilk detelje? — Malo hud je bil Kreme- I nec na Klemenca in tudi ni , prav vedel, kako misli sosed o[' celi stvari. Zato je zjutraj vstal j bolj zgodaj in jo mahnil po ce- j sti peš, kajti Kremenec je-bil't sicer ravno tako trden kakor i ■ ligHBi*1" j :'>» « I Prekinjeno delo Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni i ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval I celemu telesu. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaostal. Zgodi se, da želodec neoe sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtjie je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO To očisti popolnoma ves sistemi brez bolečine ali neprilike. Objednem da: jc moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono ustavi zdrav apetit, poveča odvajanje in prešene zaprtje notranje bolečine in krče glavobol zlatenico dviganje ki bruhanje. Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi tželodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri weTvoznosti in ženskih boleznih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah. JOSIP TRINER, ', t':m\,tf I r if ' ' ' ■ 1 ' ' ' Importer in exporter. 1333*9 S. Ashland A«._CHICAGO, ILL. ■ iffipf * KADAR POŠILJATE t ■ denar po Ameriki, priditi k nam, ker imamo money ordere od American Express kompanije na razpolago. % i -- n i ^ Za lepe tiskovine vprašajte za cene in blago, in videli bode-te da bodete s ceno in blagom zadovoljni. Kad^r potrebujete oglas, da bi povečali in priporočili svojo trgovino rojakom, pridite k nam in zadovoljni bodete. /JH^. i <1 Kadar bi pa radi brali lepe povesti, podučne članke in vse svetovne novice, tedaj se naročite na list "Clevelandska Amerika", •j . ' ~ S 6119 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO jfiHRv ' Sb-iC'A.i/' i • ■ , ■ . i M REKI RIO DE LA PLATA A"-1 POTOPISNI ROMAN. I I mmti rAm~ mat t Obe ienski mi povedo, da je ^k dolžnost rešiti brata. Sicer Krade ostanejo same do-vendar se konečno k uda-1 ja Gospodarju pa povem, da i* treba na potovaaje s teboj «Mti živeža za več dnij, ker se m »e. v kake kraje pridemo, nadalje naj izbere najhitrejše Aeagr, in « seboj aaj vzame tu-£ mnogo denarja, če brata ne liliino mojjH rešiti na noben iruf način. In konečno pa še ''Ali imate kaj pastirje, ki pena*jo mejo?" '•We." / i "Torej jih ne moremo rabiti. f CSas več I j udi j vzamemo s se-|«i tembolj težavna naloga bo. Veiieset jih pa ne spravimo skopaj, in toliko bi jih morali Imeti, če "Vi kot duhovniška oseba? f Kafro te bodete pa bojevati?" ~No, aH je mogoče duhovnu '"prepovedano braniti se, če je i—pnilen? Ali naj se pusti mir- 4m nbiti?" "Da, da, imate prav. Ravno Jmto (govorite kot afaviit brat ••Ali ga poznate • "Videl ga »e nisem, toda sli-IjMsaei pa le precej od njega. |On spada pravzaprav k me-£ nifcam v TtŠcumanu, toda je isfce«« vedno na potu. Ne boji •e nobene nevarnosti. Jaguaraf napade z nožem, in vsakemu astnanemu pride na pomoč. AK vi 5e niste o njem ilisali?" Frater ie pa nasmeje in od- TJni ljudje, ki me poznajo, | n* govorijo tako z menoj." "Senor, ali naj mogoče mi-J^rifao, da ste vi sami brat Jagu- i ~r ^Seveda me tako imenuje- "Potem ste nam desetkrat : dobrodošli in sedaj tudi vrja-mem, da se nam bo naloga po-i senčita.** Komaj je to spregovoril, ko onaaaai neki peon, da je spor daj na dvorišču neki jezdec, ki . iefi govoriti s senorjem. "Kdo pa je?" vpraša gospo-dter. "Eden izmed kavaleristov, '< li to bili s častnikom tukaj, da i le konje kupili" Pripelji ga sem!" Zažndeno se pogledamo med aebo). Major Cadera nam po- i itfja glasnika! Zakaj neki? ffcdaj bodemo slišali, kaj so je zgodilo," reče gospodar, i "Prav hvaležen bi vam bil, ce bi smel jaz na vasem mestu i ga »uriti s poslancem," rečem. "Zakaj? Ali mislite, da jaz 1 msem spreten dovolj?" "O se. Saj to vam tukajšnje murr veliko bolj znane kot 1 notni, toda vi ste brat jerbate-ao, in po mojem prepričanju se I bo kdo drugi veliko bolj po- i I gpsajal s sovražnikom, Ici je brala ojel, kot, vi sami" "Iaiate prav. Govorite vi." Arfnt pride v Hišo. Najbrž je : bil mnenja, da dobi gospodarja ■ sOnaega doma. Ko zagleda racat in brata, naredi prav- ne- 1 ntoen obraz. HKaj hočete?** ga vprašam. "Od vas ničesir," odvrne tr-i ifno. "-Samo s senorjem IjMontesen hočem govoriti." iOa me je pooblastil, da go- i twin ste sto njega." "Torej mu dajte to pismo" fit.iz žepa potegne kuverto, . fiaatro mi izroči Ime je bilo nudim gospodarju, in ta takoj odpre kuverto, bene in prebledi Potem pa izroči pismo meni in jaz berem: "Moj brat f Zopet sem prišel v roke onih, katerim sem že enkrat ušel. Spotoma smo po nesreči naleteli tudi na Joseja, ki je Santa Fe prej zapustil, kakor sem pričakoval. Tudi on je bil prijet. Pošlji po poslancu io.ooo bolivianov, s katerimi lahko naredim dobro trgovino, i če pridejo ob pravem ča^u. Če pa pride denar prepozno, tedaj spraviš nas in sebe v žalost. Zaupaj poslancu in ne vprašuj ga. Ne zastavljaj mu pota, ker s tem ue dosežeš ničesar. Strogo mu je prepovedano spregovoriti eno samo besedico. Tvoj brat Mauricio." Ko preberem pismo, je vtaknem v žep, potem pa vprašani vojaka: "Ali vam je znana vsebina tega pisma ?" "Da." "Kako se glasi?" "Meni morate plačati deset-tisoč bolivianov." "Ali ste sanli tukaj?" "Da." « Odgovarjal je tako hitro in brez premisleka, vendar sem trni bral iz očij, da laže. "Vi lažete!" mu rečem, "s seboj imate še nekoga dru/e-ga." "Motite se, senor." "NPikakor ne'. • Vaš obraz naznanja in objednem pa tudi moj razum. Vas nikakor niso mogli samega poslati, ker niso vedeli, kako vas bodejo sprejeli. Torej jc še en tovariš z vami, ki naznani majorju vse, če se vam kaj pripeti." "To ni res," odvrne vojak. "Bomo videli. Toda ali veste, kaj hoče stnor Monteso z denarjem narediti?" "Ne." "Zopet lažete, Vam je dobro znano, da je ta denar odkupnina. Toda kdo pa nam je porok, da bo Monteso prost, ko dobite denar?' "Major je zastavil častno besedo." "Major je že dvakrat prelomil svojo prisego. Jaz mu ne vrjamem. Če mu damo denar, tedaj b0 še več zahteval." "Nikakor ne." "Ali pa je major v resnici pošten. Toda kdo nam je porok, če ste tudi vi? Desettisoč bolivianov (sedem tisi>č dolarjev am. veljave) je že bogastvo za vas. Kdo ve, če vi prinesete ta denar sploh majorju?" "Gospod, jaz nisem lopov." "Tako, no, vaš obraz seveda ni tatinski, raditega vam hočem zaupati. Toda priznati pa morate, da je ta zadeva tako važna, da se ne moremo odločiti v dveh minutah." "Me nič ne briga. Jaz ne smem dolgo čakati." ^ 'Torej pojdite v kuhinjo, kjer se nasitite, medtem pa mi sklenemo o tej stvari." In ko adut odide, me vpraša gospodar: "Ali mu res hočete plačati denar?" "Mi niti v glavo ne pade." "Potem pa moj brat ne bo oproščen." "Ravno raditega bo prost. Sedaj vemo. da se nahaja v resnici pri bola možeh." "Toda mi ne vemo, kje so ti možje." "Kmalu bodemo zvedeli. Poslanec nam bo povedal. Sicer pa ni sam tukaj. Major nikakor ne more zaupati enemu samemu mož*u toliko denarja. Ali je prišel sani z njim, ali pa je njegov poročnik kje >v bližini, ki nas je talco lepo zvabil v past. Če dobimo majorja v roke, je naša stvar dobljena, če pa nam pride nasproti poročnik, tedaj ga prisilimo, da nam pokaže pot k svoji četi." "Toda- to je vendar prenevarna. Medtem,., Jah^p ^mojega brsta ustrelijo." I bo zvedel, kaj se jei njegovim j poslancem *godik>. In dočim bo čakal as poslanca, pridemo mi sami. Kavalerist pa, ki jie sedaj v kuhinji, nam pove kraj, kjer ga čaka njegov tovariš. Toda ali imate v resnici toliko denarja v hiši?" "K sreči ga imam." "Tega pa adutu ne smemo povedati. Vi morate k nekemu sosedu, ki vam posodi, kar [ manjka. Poslanec bo pa vaše- * ga prihoda čakal, toda ne tukaj 1 v hiši, pač pa bo šel k Svojemu tovarišu. Pri tem mu pa ' sledim in d^bim skrivališče. : Osedlajte dva najhitrejša ko- * nja in imejte pripravljene tudi ' dve lase: Konji naj čakajo na takem mestu, kjer jih ne bo 1 nihče videl." „ Gospodar odda potrebna po-1 velja, potem pa čakamo, da 1 pride poslanec iz huhinje. Slednji se je zelo požuril, in je bil v resnici kmalu nazaj. Bil je zelo samozavesten in trdno prepričan, da 'bo dobil, kar je zahteval. R^fritega tudi takoj vpraša, ne da bi ga ogovoril: "No, kaj ste sklenili?" "Sklenili smo, da se udarno," odvrnem, "toda desettisoč bolivianov je preveč denarja." Hotel sem se poganjati z njim, toda samo navidez, da bi ga bolj zaslepil, » "Ni preveč, nikakor ni pre- 1 več," odvrne. "Pomislite, da je tolika svo-ta že celo premoženje." "Toda jerbatero mora vede- 1 ti, da ima toliko denarja, sicer ne bi sam zahteval, da se denar splača." 1 "Povejte nam, za koliko bi 1 odnehali?" i "Tudi za en cent ne. Jerba- I tero je osebno povedal, da bo 1 njegov brat plačal zanj." "Torej je bil nepreviden, ker J vsakdo mora vedeti, da nihče ne drži toliko denarja doma v ( hiši, tudi če ju1 kdo bogat." \ "Me nič ne briga, ker to je J vaša stvar." ' "AH ste dobili kake inštruk- 1 cije, kaj naj se zgodi, če ni to- 1 liko denarja pri roki?" "Nihče mi* ni ničesar povedal ; o tem bom jaz odločil." ( "Potem pa jaz predlagam, da 1 vzamete 6ooo v gotovini in s 4000 v menici." "Ne, ne! Menice so mi prepovedali vzeti, ker ko bi denar menjali, bi znala menica postati ; nevarna za nas." t "Hm! Torej si mora senor j Monteso ostanek izposoditi. Trajalo bo kake tri ure, da t pride k svojemu sosedu in na- [ zaj. Pri sosedu dobi denar na posodo. Seveda pod tem pogo- r jem, da je ta sosed doma." "Hm! Torej (bom moral po- c čakati." . s "Prosimo vas. 1 Lahko osta- 1 nete na eštanciji se spočijete." i "Hvala, senor. Nečem vas c nadlegovati. Jahal bodem proč c in se vrnem čez tri ure." \ "Kakor hpčete. Upamo, da p se bodemo razumeli." I In mož odide. Jaz pa hitro r stopim za zaveso pri oknu in . gledam na dvorišče. Vidim ga. ^ kako zavije na desno, ko je bil, pri vratih zunaj. Sedaj pa f hitim jaz k vratom, in ga vidim, da zavije pri kaktu-sovem grmovju na levo. Seveda grem tudi jaz vedno naprej, dokler ga konečno ne vidim, da obrne konja proti vzhodu. Seveda je bilo to samo slepilo, ter mož je hotel na zapad. Hitim nazaj v hišo, vzamem svojo puško in potem na dvorišče, kjer me J že pričakuje gospodar. Vsak <3 zajahava pripravljenega kon- 1 ja, katerim sva povezala lase a okoli vratu in života. Hotela J sva v slučaju nevarnosti vise- d ti ob eni strani na konju, ka* ii kor delajo to Indijanci v sever- p ni Ameriki, kadar hočejo sov- 11 ražnika pregoljufati. Jezdec se p vleže ob eni strani konja, in mo t čne lase ga držijo, dočim sov- j ražnik misli, da teka prost konj c okoli, ker ne vidi jezdeca. z Kmahi dobiva sledove treh r konj pred seboj na tleh. To- d rej je moral imeti poslamec dva > spremljevalca. Skojti daljno- k gled tudi kmahi opazili daleč r pred seboj neko postavo, ki č s^edi na tleh in sicer * hrbtom c proti nam obrnjenim. ..Človek t je» gledal v smeri proti toči* ,endi. • Ko prideva dovolj blizu, raz- I ~ j , /f • - I M) ( J ™ Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravili kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnomt zrastejo in ne bodo več uspadsli in ne siveli. Alpen pomada, od kateje moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-tem, kostibolj, trganje v "rokah nogah in krizicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očeta, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge »lično bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cfcnik pošljem zastonj tli pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, ____ rr je- ■ ■• I09* a> 04 ovrevt. «1 PVltl.AND OHIO • _ __ _;-j ;____ ^ Najnovejše za rojake To ni razprodaja zaostalih čevljev, ampak najnovejše mode spomladanskih ali letnih. Nepozabite kraja te ugodne razprodaje: F. J. TURK & CO, 57Q7-:57U9 1 • LLA1K A YL* V ''"V"-;-'"r".*-T^ "' tftij^ >V ■' . ^ " j Moški čevtf kateri so bili $4.00 QQ so sedaj.............................................................................................#0.03 Moški čevlji kateri so bili $3.50 QR so sedaj.......................... .................................................................... Moiki čevlji kateri so bili $3.00 CO QQ so sodni.................................................................................................^fcinWW Moiki lnkaati čevlji kateri so bili $3.00 £ 1 OQ so sednj.................................................................................................w ■ Ženski čevUi kateri so bili $3.25 , ' Ženski čevUj kateri so bili $2.75 29 2enski čevUj kateri so bili $2.25 £1 CQ so sednj......... .....................................................................................^ ■ ^t^HS Vsem otročjim čevljem so Uko znižane cene, QAa ( 4 ( 1 O C da lahke kupite ntjboQie čevlje za otroke 9llCy f Ii) »fc.51 % Največja in najbolia prilika za nakupovale obuvala za celo družino. Ker je še dosti rojakov in rojakiqj, ki še ne vedo, da imamo med drugim blagom veliko zalogo moških, ženskih in otročjih čevljev, smo sklenili, da znižamo cene v našemu odelku čevljev toliko, da se bode dobro splačalo vsakemu nakupiti sebi in celi ~ družini. Pridite in se bodete sami prepričali predno kupite. VELIKA razprodaja OBUVALA, / vas ne bo pola- V / stila, če rabite pri- y ' stni Pain Expeller ob času in se ravnate po navodilih na zavitku. 1 ' ' ■ f" ^^ i U mestu, kjer sem videl posta- - vo, ki je; pa Zginila, l^r mi je i pa bilo le ljubo. Do mesta sva e imela še kakih tristo korakov. - Ker sva morala konje pustiti, i jih privezeva ob grmovje, vendar vzameva lase s seboj, ker jih lahko rabimo za veza-> vo. Kmalu svt na mestu. Pro-i stor je bil podoben gorski ko-r tlini, kjer se je na najnižjem - mestu zbralo nekaj vode, okoli j in okoli pa je rastlo močno in - gosto grmovje. Na oni strani t vode se; paseta dva konja. Ob . naši levici pa začujeva pogo-■ vor. Videti pa oseb še nisva i mogla. "Tam stal" mi zašepeče i zdajci eštancijero, "nad nje!" "Ne. Midva se splaziva do njih, toda skrbite, da se ne z nepotrebni^ šumom ne izdate. Skušati morava, .da prideva tik polek njih, potem pa zgrabite enega za vrat. jaz pa druzega. Toda ne zgralbite prej, dokler mene ne vidite." Jaz splezam torej naprej in on plazi za menoj. Glasovi so bili vedno bolj razumljivi, in zdajci čujem. kako eden izmed vojakov vpraša: "Kaj pa če primejo?" Na tem govoru spoznam glas poročnika. "Tega se ne drznejo," pravil drugi glas. "In če se vendar drznejo?" j "Tedaj se jim foo slaba godi^ la. Eštancijo jim zapalimo in pri našem povratku prerežemo obema . Mlontesoma vratove." "Hm. Mene pa vznemirja neka misel. Kaj če sta brat in prokleti Nemec že na eštanciji ? V tem slučaju bi imel naš poslanec teško stališče. Laihko mu dado denar samo navidez, potem mu pa na skrlvej sledi-jo." Gospodar me sune s komolcem. Kar gorel je poželjenja, da bi napadel oba lopova, toda jaz sem moral še čakati, ker, bi rad zvedel, kje čaka major na svoje tri ljudi. Ce se mi to posreči, tedaj je dobljeno tudi vse drugo. "Tega nikakor ne naredijo," odvrn« drugi vojak. "Saj imamo za ta slučaj strogo povelje speljati zasledovalce na napač- j no sled. Meni je znano tudi sredstvo, kako se to zgodi." "Kakšno sredstvo?" t "Mi se ločimo in pozneje »e ( zopet dobimo. Preganjalci ne bodejo videli, katero sled naj preganjajo." 1 "Tepec! Vsaka sled, za katero bodejo šli. jih konečno pripelje do nas." "Sveta nebesa! Na to niti mislil nisem." "Da, s prebrisanostjo ne bodemo delač prišli. Naše edino sredstvo so hitri konji. Takoj ko se vrne poslanec z denarjem mora odriniti in jahati skozi celo noč. K sreči sije mesec, da je skoro svetlo kot po dnevu. To je sicer tudi veliko u-godneje za preganjalce, ker lahko berejo naše sledove. Glavna stvar pa je, da pridemo čim tam, tedaj sporočimo posadki, da imamo za seboj preganjalce, in naši kavaleristi jih bodejo fJbšteno Sprejeli. Ce nasi pa poprej dohitijo, tedaj —" "Brez skrbi, v tem slučaju se nam ne pripeti ničesar.*' opomni drugi vojak. "Zakaj ne 7* "Ker z ozirom na ujetnika ne smejo nam niti lasu skriviti/' "Hm! Da. Pravilno! Toda videti na« ne smejo. Ce pokličejo vojaštvo, tedaj smo zgubljeni. Nit« sam Lopez Jordan nas potem ne more rešiti. K sreči je polutok del crocodilo za naše namene tako dober, ■ da Se —čujl" Z^čuje se konjsko kopitanje. Oba vojaka se dvigneta iz -trave. Sedaj je bilo ze prepozno jih zgrabiti, ker kavalerist je bil že pri tovariših. "No?" vpraša poročnik, ko skoči poslanec s konja in se pridruži tovarišem. "Deriar dobimo," se glasi odgovor. "Gospodar sam ni imel dovolj, torej je jahal k sosedu, da sposodi, kar manjka." 11 Domače prodajalne: Glavna prodajalna: , 2329 Ontario, vogal Markot. !; 3357 St. Clalr 3805 Payn« ; 6001 St. Clalr 4723 Broadway ;! 10401 St. Clalr 8445 Broadway ; 7005 at. Clalr 4905 Clark ; Ta ogla« Je dober, C« ga prtnoaote a seboj ta DVOJ N H ZNAMKE t ,;! vsakim nakupom čes $1.00. ; ZELENE ALI RUDEČE ZNAMKE. | Ml smo preselili svojo prodajalno, ; ki Je bila prej poleg Reimerjeve ' trgovine na 3357 8t. Clalr ava. i; zraven Schellentragerjeve lekarne, ! fttlrl vrata zapadno od E. 34. oeat«. Delavci za šumo : POZOR! — "V, t c ■ ' iii ^ v .- v//g Kdor šeli dele v iumi, naj se oglasi pri meni fin dobi vse natančna pojasnile. Dobre razmere, ugodna plača in dele stalno aa več let . JOHN MODIC, F * J 6201 ST. CLAIR AVENUE, \ CLEVELAND, OHIO ( ; v' s jej