34. številka.
V Trstu, v soboto 27. aprila 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako srede in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane :
za vse leto gl. K.-; isren Avst. ».— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 B za četrt lota „ 1.50; » „ 2 25 „ Posamične Številke ne dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trstu po » nov.,
v Gorici in v Ajiovičinl po nov. Na aarcčbe trez priložene naročnine se ttpravniitvo ne ozira.
EDINOST
V*i dopisi *e poSiljajo uredništvu v ulici f'arintia At. 2S. Vsako picmn mora biti frankovano, ker nefrankovana ne ne sprejemajo. Rokopisi ho no vra«'ajo.
Oglasi in oznanila ne rakune po T nov. vrstica v petitu ; za naslove t. debelimi črkami »o plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrHtio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insnrnte pro* i o hi u upravništvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacije so prosto poAtnino.
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Pnimors
K volitvi.
Povod današnjemu članku dala sta nam zadnja dva dopisa iz tržaške okolice, katera oba temeljito govorita o na-jivnosti, a katero zahtevajo naši Lahoni vso modrost in učenost le za se, mej tem ko stavljajo slovansko pleme v vrsto anal-fabetov v najgorjem smislu izraza. In res, vsi gospodje, katere smo povzdignili b svojimi glasovi na vzvišena mesta v „mestnem zastopti", povdarjajo o vsakej priliki svojo popularnost in veljavnost mej ljudstvom, pri tem pa žanjejo koristi, — a nam podajejo kamen za pogačo ! Spomnimo se vseh dosedanjih lahonskih zastopnikov, ki so si jih nemarni tržaški okoličani — podkupljeni po židovskem denarju — izvolili bodisi v deželni, ali mestni zbor!
Nobeden izmed vseh teh izvestno ni črhnol besedice, ko je šlo za korist okoličanov, ko so jim Lahoni odvzeli občinske pašnike itd., — pač pa so o tem modro molčali liki lipovi bogovi, ali pa radostno eegli v roko svojim somišljenikom, mestnim Lahonom. Prava korist svojih volilcev jim je bila redno špnnjska vas ali neizvedljiva utopija.
Pač pa se jim jo jeziček kaj veselo gibal, ko se je činilo napraviti kako ire-dentarsko predstavo, zborovanje, slovesnost itd. Tudi, ko je šlo za uvedenje laških razredov mesti slovenskih v okoličanske ljudske šole — tedaj so celo dokazovali, kolika je potreba teh šol itd. In okolica je dobila šol, ki so jej pa več v kvar, nego v korist.
Do teh misli pridemo nehote, ko Čujemo, da nameravajo kandidovati nekje po okolici tudi o teh volitvah nekateri mestni izmečki, ki v mestu nemajo upanju prodreti.
Žalostno je pač v nas, da nočemo spoznati niti onih pravic, katere nam morajo sovražniki pripuščati. Uprav volilna pravica jo ona, ki je podeljena vsacemu državljanu, kateri plačujo relativno svoto davka na leto. In uprav v tej pravici bi se državljani ne smeli dati zapeljevati po tujih elementih.
+
Ali mnogo izmed nas samovoljno opušča to pravico, se je noče poslužiti, menda ali jo celo vporabi v lastno škodo. Da je didate. temu resnica, kažejo nam „liberalni" poslanci, katere so naši sorojaki postavili na poslanički sedež ter nas sedaj v zahvalo psujejo.
Obžalovanja vredno bi bilo zategadelj, ako bi bo naši sorojaki v okolici tudi to pot dali tako slepiti in vodili za nos, da bi zopet volili poslance h la Burgstaller,
t
»V e>1inuil Je n>o6«.
banski lord ter hoče
Lahonsko družtvo „Progresao" nastavi nemu jeziku in navadam. No da bi se v tudi drugod po okolici svoje kan-1 njej vžgala želja po omiki, ostane nam V četrtem okraju sili se neki zopet nevedna in zatre se v njej vsako veselje s svojo mogočnostjo j do daljnega učenja. In še ono malo, na vpljivati na srca in zavest volilcev onega pol polaščenih šol, nam hočejo Lahoni za-okraja. Rodoljubom onega okraja priporo- ■ meniti z čeloma Inškimi. čamo uže sedaj največjo opreznost, kajti j Vsakemu je tudi znano, kakšna je boj proti nevednosti in zaslepelosti bodo vsoda našega jezika v mestnih uradih sploh, tamkaj menda zelo hud in Lahoni bodo j Tako veliko število nas je, a na mestnem to pot napeli vse svojo moči, da zopet magistratu ni niti jednega moža našega zmagajo ter zagotovijo svojim kreaturam jezika, ni krvi, da bi se z njim v potrebi
tujci,
Daneu, f Križanac, Cesare itd., koji vsi ljubljeni kruhek še za daljne tri leta. v svojej govorici razumeli. Vsi so so pokazali nasprotniki slovenskim oko- \ Skušnja nas noče šo spametiti. Skoda, semkaj privandrani iz blaženih laških dežel, ličanoni.	j ki nam jo Lahoni učinjajo, je očita; ven-j Errando d i sci t ur. (1 rešili smo
Pred leti silil se je celo v državno der se pa nočemo še vzdramiti ter delu-' dosedaj ter delovali v lastno škodo. Odlo-zbornieo zastopnikom slavr.oznani Maurorur, jemo v smislu, nasprotnem pravim našim čimo se vsaj sedaj delovati v našo in na-ki jo pa najsramotnejše propal ter se ne . interesom.	j rodno korist. No dopuščajmo, da se nam
bode menda drznol več kaj tacega početi,! I* gotovega vira tudi doznavamo, da! tujci silijo celo v naše zastopnike.
akoprav mu zopet raste greben. Kolike preti enaka nevarnost tudi prvemu okraju-zgovorniške vrednosti in značajnosti je ta Osoda prejšnjih let tega okraja nam jo gospod, menda ni treba tolmačiti. Edina' žalibog znana. Da odkritosrčno povemo: „dobra" lastnost, ki ga progresovcem toli denar jo tu igral preveliko ulogo. priljublja, je menda ta, da je dober dlan , Pri vsem tem so zanašamo, da s po-lahonsko-židovskego družtva „Progresso" močjo in hrabro delalnostjo ondašnjih do-ter najhujši sovražnik Slovanov.	jmoljubov bode tam — v čisto slovenskem
Združimo se in volimo može po bvo-* * v ,
jem prepričanju. Čas je vendnr, da so za dobro zavemo ter svetu pokažemo svojo neodvisnost in značaj !
Okoličani! Več imamo domačih mož, ki bi kot poslanci v deželnem zboru vedeli zastopati naše težnjo in potrebo.
Sramotenje, nesramnost in najgoro- okraju — slednjič prodrl narodni kandidat. Pokažimo vsaj sedaj, da smo mi gospo-
11e h ter da ne po-" j c n c o v, ki celo
in zadušiti v nas slovanski čut. Vsem jo očividno, kako nam silijo svoj jezik skozi ok na in vrata v našo učilnico: naša drča ne da bi se čemu dobremu in koristnemu
ne bili zastopani in kako njihova navzočnost vzbuja zadovoljnost colo v najvišjih italijanskih krogih, se morda še spominjajo od lani nekateri gospodje, ki Čitajo Časnike, v šoli naučila, zlorabi so in odtujujo last-j Ali se jo potem čuditi, da so se, ko seje
PODLISTEK. Sprememba v Kurji Vasi.
Spisul Ivo T r o h t.
(Dalje.)
Drugo jutro stiskal je Primčev Anton v rokah nek papir ter večkrat na njem motril besede: „V svoji ozkosrČnosti in skeptičnih mislih me bo dal temu čudaku ..." Kmalu potem stopi v hišo Krošnjar, želeč na samem govoriti z gospodom Antonom. Ker je bil mladi Primec z vsakim prijazen, vsprejel je tudi tega in kakor je bilo soditi iz njegovih potez v obrazu, ko je Krošnjar odhajal, pomenila ata se bila o važnih rečeh. Tisti večer sklenili so pri Primčevih: Bobne, Krošnjar, Anton in starejši Primec pravi vojni načrt; na mesto župana Primca, mora biti voljeu Kotnik in Anton tajnik. Poslednji je trdil, da sicer Kotnik vse zmeša pri volitvi. Ves manever bil bi zaman.
Še tisti večer šel je oče Primec h Kotniku, a ker je imel malo agitatorskega
Btasniše laži lahonska gospoda smatra „čed- j Z lepo nadejo nas navdaja osobito'd a r j i n a s v o j i h , noatitn", Lehko so tedaj g. Mauroner po- ( misel, da namerujejo Lahoni to pot tam- j trobujemo tujih vsi naša s svojim „izvrstnim" proizvodom, s kaj postaviti kandidatom moža, ki jo v našega jezika ne umejo. Volimo tedaj one katerim je baje v „Mattinu" blatil nršega lahonskih krogih znan kot najrudečojši in može, ki si jih bodo zaupni možjo iz našo poslanca g. Nabergoja.	najnestrpljivejši. Svoje čute je pokazal užo sredo izbrali ter jih družtvo .Edinost"
j Znano je tudi, kako modro g. Mauio- s tem, da je pri zadnjem zborovanju „Pro nasvetovalo kot kandidate, ner v mestnem zboru molči. V vseh treh patrie" nosil sveto narodno-lahonsko zaletih ni zinil besedice, misleč: in si len-! stavo na mejo v obljubljeno deželo, ter
ti o sapi en tla! Samo, ko so rudeČi je predsednik dveh ultralahonskih družtev. Qnynr drŽaVflGflil DOSlcMC«! sodrugi njegovi česa Bklenoli v povzdigo | Naravno je, da bodo Lahoni vse svoje	. r •
in brambo zatiranoj italijanščini, vstal je moči napeli ter trosili, da posade tudi tega	rGrjJMClCži
prvi raz stol ter s tem pritrdil, daje tudi' ljubljenca v mestni zbor, radi čosar v državnem zboru 11. marca 1889. on „contento".	i nam je treba največje opreznosti. Posne-	(Konec.)
Kakor smo slišali, sili so uprav ta majmo vrlega isterskega kmeta in učimo se In baš ti bratje iz k ral j e-gospod za kandidata v drugem okraju oko-, od njegove priprostosti , zavednosti instva sestavljajo jedro i r o -lice, kajti menda dobro ve, da ne bodo j sloge !	j d e n t e, oni z 1 o r a b i j o gostoljubnost,
topot mestjani zaupali njegovej modrej : Narod nas jv okolici prodan je užo ki se jim daje v n o z a p o p a d 1 j i v e j ali nemodrej molčečnosti.	j sedaj na milost in nemilost lahonskim 'kratkovidnosti. Ni je narodno slav-
Iztnečke Trsta naj bi tedaj pobirali marnjam. Lahoni hočejo nas čeloma potreti nosti v Italiji, da bi iredentarskih vodje slovenski okoličani! Res žalostno bi bilo — ak o se okoličani tudi to pot puste loviti in prekaniti njihovim najstrastnejšim nasprotnikom ter za bori goldinarček ali I polič vina prodajajo svojo dušo in zavest!
duha, videlo »o jo na uspehu, da diplomata malo biva v njegovi koži. Drugi večer gre ž njim tudi Anton. Sedaj je bilo' vse drugače. Nepristranskemu opazovalcu ' dozdevala bi so bila pogovarjajoča sku-1 pina slična oni svetopisemski, ko je bil Mozes z Aronom pred Faraonom. Tudi Kotnikova žena so je potezala za tajništvo gospoda Antona, ko ji je bil nekaj poše-petal na uho .... kar srce ae ji je smeh-! Ijalo samega veselja. Kotnik se je pa le' otresal, a ko mu Anton pove, da bodo! njega volili županom, 'omajal se je polagoma. Zatrditi mu je pa bilo to skoro s prisego; le težko so je ločil od Groge in j le vrlih agitatorjev zasluga je, da so ga ' preobrnili. Udaril je Antonu v roko, re-! koč: „Da, sem, čo boste Vi tajnik!"
Tudi Ančika si jo nocoj obrisala solzno oči in bila vsaj za silo vesela, ni pa vedela, kaj namerava z vsem žetiijalni njen ljubimec.
Krošnjar in Bobne sta zvedela ta uspeh takoj. Bohnetu so obljubili, da ostane sigurno v odboru in da dobi v
dan volitve jed in pijačo zastonj. Hodil je potem Črez hribe in doline, nagovarjal, lagal in klel, hvalil in rotil, kjer jo lo mogel, da je bilo še preveč. Vse pa jo ostalo šo nekaj dni tajnost, v očeh župana Groge.
* *
*
Rujno vinco teče, beseda gre kakor namazana z jezika, govornikov povsod kolikor pivcev, — vsakdo čuti Demostena v grlu. Hvala povsod velika, šo prevelika. Bohne so jezi, da njega ne omenjajo toliko kot mladega Primca, ko je vendor on več pomagal, kakor nobeden drug. Potolaži so mu srco še le, ko vidi pred seboj zopet polnolično natakarico s polno posodo in nekimi grižljaji na krožniku. Dobro ve, da se bo vse to še obračalo v njegovem želodcu. — Ko so dobro poživi in okrepča, izreče i on nekaj, no sicer duhovitih, a kratkih in krepkih besed:
„Kakor rad bi bil sam župan, vendor se raje vidim, da bi sleherni dan bila volitev. Zatorej Bog živi Kotnika župana!" Gromoviti „živio" je odmeval z vseh strani.
Drugi dan so pa pravili, da je Bohne pil do polnoči, potem vstal in trdimi koraki nesel še polič vina domov /a drugi dan.
Stari Krošnjar je prišel tudi zvečer v gostilno, vsel se za mizo pri vratih, poklical merico ter molče užival dar božji v svesti, da je dosegel namen Hvoj. Čo ao pa drugi lo kričali „živio", pritrdil je: „Živio no, saj je mož za to !"
Proti svoji navadi zapustil je gostilno nocoj jako kmalu. — — — Kurjo-vaščanom ni več zabavljal.
Zjutraj so uže ženske govorile po vasi, da je pri „starega župana ogradi" plot podrt. Kdo ga je podrl Y Vedeli so vsi — in nobeden. — — — —
Kmalu bi Vam bil zabil povedati, kaj je z našim junakom Grogo. Ves zelen od jeze šol je takoj po volitvi domov. Ni se pokazal isti dan več svojim sovaičanom. Pozneje bo govorili, da je vložil protest proti volitvi, toda drugi so trdili, da to ni mogoče, kajti imel jo za-to premalo pristašev i.i — poguma,
(Konec prih.)
slavila štiridesetletnica, odkar nam je previdnost naklonila pravično in milo vlada-njo Njega Veličanstva cesarja, in ko v Avstriji ni bilo podložnika, ki ne bil slavil tega dne, v Trstu razširjale take tiskovine, da pravemu avstrijskemu domoljubu srce se strese, če jih prečita; — jaz sem to storil. Avstrijski orel se je popačil, da je človeka kar groza in ko se je to zvedelo po svetu, je hitela „T r i e a t o r Z e i t u n g".
službo vladi, zagotavljati, da so „mladostne neumnosti", ^kakor se je to uže večkrat zgodilo. To niso le mladostne budalosti, to naj dobro premislijo državni krmilarji na Dunaji. Če pa list, kakor jo „Triester Zeitung", list, ki služi vladi, tako o I e p š u j o velizdajsko r a v-
Dunnjski uradni list objavlja cesarjevo pismo, s katerim razpuača gališki, tirolski, češki, dalmatinski, kranjski, isterski in goriški deželni zbor ter nalaga dotičnim oblastvoui, da kmalo razpišejo in opravijo nove volitve. Mi primorski Slovenci in Hrvatje pričakujemo mnogo od isterskih deželnozborskih volitev. Ako bode vlada tu postopala, kakor zahtevajo državne koristi in pravo avstrijsko domoljubje, ako torej list, kateri opravlja 80 krepko ustavi italijanskemu nasilstvu zagotavljati, da so to le ter nam obvaruje ravnopravnost, potem
smemo veselo pričakovati novih volitev ter biti uverjeni, da dobi isterski zbor popolnoma novo lice. Na vsak način pa, bodi nam uže vlada prijazna ali nasprotna, o prihodnjih volitvah pridobimo si vsaj še toliko mest v deželnem zboru, kolikor jih
nanje, kako bi se potem čudili, če je)imamo 8edaj? in ako Bog da? ni vtč dale6 mogel bivši italijanski minister bogočastja j da|lj ko bode ime, naš narod) ki je v de. pisati pismo, katero je nedavno fcpročital želi v velikej večini, tudi v deželnem zboru gospod poslanec dr. Vitezić, v katerem jo;8V0jerau Stevilu priuierni broj zastopnikov — ponavljam najmarkantneje stavke - j in mu ne bode več moglft gospodovati
samopaŠna manjšina italijanska.
(čita)
„Spričevalo, katerega nam" — izjav-j 30> t- bode na Dunajj katoliški atrijskih krajev — „pošiljate, da prebi- j Hhod, na katerem se bodo v petih oddel-valstvo onih krajev deli z nami veselje in kih pretreaovala vprašanja: socijalno, Šol-žalost, je go.ovo poroštvo, da nekoga dne ko> znan8tVeno, literarno in umeteljsko, — in to ne bodo več dolgo — ono ka-1 družtven0 in tiskovno. K tem zborovanju tere vežo ljubezen, umetnost in modrost |80 se og]aain 8koro vsi škofje ; udeleže se vlade, navdušenje in zavednost narodov,, bodi 8j 08ebll0j aH po 8Vt)jih zastopnikih, zjedini v jedno državo.	j Tudi bifjkup Strossmayer odpošlje dva za-
Kako se moremo čuditi, da italijanski ^topnika, ker se zaradi bolehnosti ne more državnik tako piše avstrijskemu državljanu? osebno udeležiti tega zborovanja. Tudi In kako bi se čudili, da jo „Illustrazione j pleraenitasi se udeleže mnogoštevilno ka-Italiana" povodom pretresujočega dogodka toliškega shoda. — Pred velikonočnimi v Meyerlingu o pobitem očetu mogla rečiprazniki so dunajski židje izročili minister-on čuti pri smrti sina isto b o- ^ skemu predsedniku grofu Taaffeju spome-lest, kakor joje mati Oberdan- nico, v katerej opisujejo svoje tožno sta-kova, ko so obesili njenega nje nasproti kristjanom. „Vaterland" je sina". (Čujte! Čujte! Nesramno ! na dobil v roke to spomenico ter jo objavlja desnici.)	j sedaj v svojej celoti. V tej spomenici na-
Vpraša! bi vlado, če glasu Slovencev padajo vse, kar koli ne trobi z njimi v ne sliši ? Kako dolgo se misli vzbujati za- rog; sodnike, profesorje in druge urad-čudenje patrijotičnih Italijanov s svojo pri- j "ike, krščansko duhovstvo in novinarstvo, zanesljivostjo, koliko časa bode še »ploh vse in vsacega, ki si upa vzdigniti držalasvojo železno roko n a HVOj gl*8 Prot> judovski popačenosti. Neslovenskem, d i 11 a s t i č n o m i s 1 e-1 vinarje napadajo posebno nesramno. Iz čem prebivalstvu v Trstu? Mil posamičnih člankov trgajo tu pa tam mesta, sipa po pravici pripisujemo zaslugo, da potegujoč se za narodnost svojo v Primorji, ue
zagnali velik krik, ker je ruska cerkve in na potu, koder je šla procesija baltiškim Nemcem stopila malo na gorelo je bengaličnih ognjev; hiše bile sj
okrašene z baloni i svečami; v procesiji se je pa razlegal doneč glas rojanskih vrlih pevcev pojoč: „Zveličar naš jo vstal iz groba" !
Res presunljiv prizor pobožnosti slovenskega vrlega okoličana ! Enake cerkvene pobožnosti morajo s6 začudenjem napolniti vsacega še tuko odurnega človeka ter mu obuditi vest in željo po kristijanskemu življenju.
Enake cerkvene slovesnosti menda v vsej okolici ni. Čast in hvalo treba vedeti tudi ondašnjemu g. župniku, ki se za cerkveno slovesnost in s tem tudi povzdigo in krepilo verskega čuta tolikanj trudi. V največje priznanje mu bode pač mnogobrojna množica ljudi iz mesta in okolice, ki jo ta dan tje kar vrela. Gotovo neso prišli vsi zijala prodajat, ampak mnogo njih iz pravo pobožnosti.
Ostal sem pri vsej slovesnosti, ki je končala pozno v noč. Ko po končanem sv, obredu stopim iz cerkve, najdem prijatelja Rojančana in z njim kreneva v neko krčmo, kjer si pokličeva kozarec dobro domače kapljice.
— Povej mi, dragi moj, prašam ga, kdo pač podučuje tu cerkveno petje f Meni se škoda zdi, da tako vrli pevski zbor z tako lepimi glasovi, so uči skoraj izključljivo laškim napevom. Opazil sem namreč, da skoraj vse cerkveno pesni, ki so jih danes peli, Čeprav z slovenskimi besedami, imajo laške napeve ali viže. To je res žalostno, da zakrivamo naše blago v tuje suknje, saj nam ne manjka slovanskih krasnih napevov, ki so gotovo enako milodoneči in blažilni ter bi gotovo bolje ugajali pristno slovenskemu čutu slovenskih okoličanov.
(Konec prih.)
ter je navajajo v svojem spisu brez zveze z ostalo vsebino tako. da je videti, kakor bi res propovedali krvavi boj proti Židom-gledamo le na korist naroda'Dabipa tem zvijačam ne prišli na sled, svojega, temveč na k ori s t'sklenili so judje molčati o vsebini grofu
države.
Dovolj časa sem uže vas zadržaval, a sedaj hočemo končati, mi slovenski poslanci smo razodeli svoje misli in vladi vse povedali. Slovenski narod, ki se pa ne debeli od govorov poslancev njegovih, pričakuje z zaupanjem, da se bode vlada z vso resnobo lotila izvajanja ustave. (Pri trjevanje na desnici.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Skoro vsi dunajski listi se bavijo s potovanjem grofa Taaffeja v Prago, kjer je prebil velikonočne praznike. Ministerski predsednik je sprejel v Pragi vodje vseh strank, zato pripisujejo njegovej poti veliko politično važnost, češ, da si je sam prizadeval spraviti Čehe in Nemce ter pregovoriti posljednje, da vstopijo zopet v deželni zbor. Zaradi tega je baje šel k Auerspergu v pohode, da pridobi zase prej njega, ki ima mej vsemi liberalnimi veleposestniki nemškimi največ upliva. Z druge strani odločno zanikavajo veBti, češ, da ni imel grof Taaffe nikakih političnih namenov na svojej poti v Prago, in da če je sel k Auerspergu v pohode, je storil to le iz osebnega prijateljstva, kajti oba državnika sta si, če tudi politična nasprotnika, velika osebna prijatelja. — Feudalna in češka stranka poskušala je še enkrat pomiriti se z Nemci. Veleposestnikom bo ponudili 15 sedežev v deželnem zboru ter prosili njih predsedništvo, naj v I rat-kem odgovori, da-li vsprejme ponudbo.
Taaffeju predane spomenice, ter je nikdar ne objaviti. K sreči jo je pa „Vaterland" dobil ter sedaj odkriva vso židovsko učenost, da je svet spozna ter se je v bodočo varuje.
Nova ogerska ministra Dezider Sziloggi in Aleksander "VVeckerle stopata zopet kot kandidata pred volilce in sta popolnoma preverjena, da bodeta voljena. Na Ogerskem to tudi ni drugače mogoče; za ministra se dobi v vsakem okraji še večina. Szilagyi, pravosodni minister, je svojim volilcem spisal svoj program, v katerem obeta toliko in tako radikalnih reform, da so za nje more vsakdo navdušiti. On, da vso to, kar obljublja, izvede, trebalo bi mu mnogo več let nego bode živel, kaj še le ministrova!. Finančni minister We-kerle se je osobno predstavil svojim volilcem ter jim obljubil, da v kratkem zboljša in povzdigne ogerske finance z raznimi konversijami in odredbami- Ali kakor je znano, treba za popravo financ več nego samo narodne prenapetosti. Narodi jim bodo hvaležni, ako izmej vseh obljub izvrše vsaj eno, da odpravijo malo loterijo, ki požira samo krvave žulje siromašnih ljudi.
Vnanje dežele.
Rusko vojno ministeratvo je sklenilo nekako preustrojiti pehotne divizije ter je popolniti in razširiti. Vsakej diviziji dodana bode v bodoče še posebna lahka topničarska baterija, Korna poveljstva je vojno ministerstvo tudi drugače razdelilo, in to prav izvestno provzroči še mnogo hrupa v nemških listih, ki imajo navado kričati, da ruska vlada le enega Kozaka premakne z ene postajo v drugo. Nemški
listi so
vlada pobaltiškim Nemcem stopila prste ter jim potlačila nek list, katerega urednik je bil tako trde glave, da si ni mogel zapomniti, da živi na Ruskem in ne v blaženi Prusiji. Vladi je bilo naposled dovolj tega rovanja proti državi in ubogi nemški listič je kmalo izdihnil pod njenim pritiskom. Sedaj pa Nemci kriče, kakor bi bila Rusija s tem škodovala vsemu nemškemu narodu.
Mladi srbski kralj Aleksander bil je te dni z regenti in ministrom Taušano-vićem in Gruičem v Sabcu, kjer ga je narod sprejel z velikim navdušenjem. V kratkem se povrne kraljica Natalija na Srbsko, tudi patrijarh Mihajl nastopi kmalo zopet svojo službo. O bivšem kralji Milanu raznasajo se raznovrstne vesti. Nekateri trdo, da hoče Milan stopiti v samostan ter postati „patrijarh vseh Srbov". Bržkone hoče Milan posnemati vzgled slavnega Stjepana Nemanja, ki je osnoval srbsko carstvo in vladarsko rodbino Nemanjicev ter stopil 1195. 1. v samostan. Milan je pač preradoživ, da bi se odpovedal slastim sveta in življenja na ljubav najslavnejšega patrijarhata. Govorilo se je, da se [povrne zopet v Beligrad, kjer je po mnenji židovskih listov navstal velik nered, da s svojo poznato eneržijo vse zopet uredi. No kakor se vidi, je Milanu in njegovej eneržiji v Belemgradu za večne čase od zvonilo ; vladali bodo tudi brez njega.
General Boulanger je odpotoval iz Bruselja v London. Glasila njegove stranke trde sicer, da se v kratkem povrne v Bruselj, a izvestno je, da bi mu belgijska vlada zabranila vrnitev, ker noče trpeti v svojej prestolnici boulangističnega središča. Boulangisti s<^ zelo poparjeni, odkar je propadel general v Charenti. Bili so si zmage popolnoma v svesti, a pri ožji volitvi so propali za dva glasa. To je tem bolj peče, ker so izza zadnje volitve v tem okroži izgubili uže nad 3000 glasov.
Pruska vlada hoče osnovati v Be-rolinu novo katoliško škofijo. Dogovori z papežem so baje uže sklenjeni. Katoličani se zelo upirajo tej vladni nakani, češ da bi to bila dvorna fikokja, ki bi služila le dvorskim interesom, a ne cerkvenim.
DOPISI.
V Trstu dne 23. aprila. [Izv. dop.j Krasen je bil dan, minolo soboto, praznik vstajenja Sinu Božjega. Vsa narava prebujena in vzelenela vabila me je v svoje naročje iz zaduhlega mesta. Vzamem v roko potno palico in hajd v tržaško okolico.
Najprvo udarim jo v Škednjo opravljat pobožnost pri božjem grobu ; na to, čez hrib i dol pridem na Ketnaro; od tod v Bazovico in dalje po glavnej cesti preko Trobč na Opčine: V vsakem teh krajev vstavil sem se nekoliko v cerkvi in nekaj v gostilni, da si pomočim prašna usta. Od ranega jutra do peto uro popoludne kolo-vratim po domačej zemlji in na večer pri-ležem na openski vrh k obelisku. Tu so nekoliko okrepčam v gostilni g. Daneva, nekdanjega slovenskega sinu in občudujem velikansk razgled na mjesto i morje.
Na cesti zagledam tropico kmetov, praznično oblečenih, ki so jo udrihali dol proti mestu. Prašam jih, kam so se odpravili in odgovore mi, da gredo v Rojan, v procesijo vstajenja.
Kaj, ko bi šel i jaz ? baram so in mahnem z njimi doli preko Piščancev po kolovoznem potu v Rojan. Storila se je uprav noč in v stolpu je lepo pritrkovalo vabeč k slovesnosti. Komaj se je zmračilo in uže je bilo videti povsod nebroj-nih lučic. Šel sem v cerkev in ko pridom iz nje, stopajoč v vrsti za cerkvenimi zastavami, razproste se pred mano veličasten razgled. Trdna je bila noč, a Rojan bil jo ves razsvetljen ; povsod po hribih i dolu mrgolelo je nebrojnih lučič; okrog
Iz Barkovelj 25. aprila 1889. [Izv. dop.] (Slovani — sužnji). V obče je uže znano o veselici, katero jo mislilo napraviti Barkovljansko pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah v dvorani kopališča T,Excelaior". — 'Kopališče „Ex-celsior" je lastnina poznanega Cezarc-ja, pristaša znano „liberalne stranke" Tržaške, gostilno pa in dvorano imenovanega kopališča ima v najemu neki Canova. Ko se je odbor pogajal za imenovane prostore, omenil je gostilničarju Canovi, da mogoče ne bi Cesare temu dovolil. — A Canova je odločno rekel, da on najemšČino plati, ter da je on gospodar. Omenilo se je tej priliki natančno ves vspored veselice, ter ob enem pristavilo, da bode imela veselica patrijotiški značaj, da se bode začela s „cesarsko himno" (katero je imela svirati godba) ter da se povabi k veselici vsa patrijotična Italijanska Tržaška druž-tva. V nedeljo 7. t. m. pogodil se je odbor z imenovanim gostilničarjem, a za dvorano odločilo se je 18 gld., od katerih se jo plačalo koj deset gld. Od onega časa vadilo se jo družtvo marljivo v petju in veselični odsek so jo sploh v vsili strokah prizadeval in trudil, da so veselica v najlepšem redu izvrši. Pričakovati jo bilo istinito kaj nenavadnega o tej veselici in vso domačo ljudstvo bilo je jako navdušeno ; tudi mnogo gospodov italijanske narodnosti i t mesta se je pričakovalo, da, celo sami so se izrazili, da pridejo prav radi k veselici! — V sredo 23. t. m. vi-dilo se je v dvorani „Excelsiortt pozna-nanega Mauronerja, Cezara in —velikansko vsemogočno svetovno oblastvo — »Rar-kovljanskega podcapovillo"! Takoj se je slutilo, da imenovani ljudje kaj nameravajo. In rea! Preoej po odhodu imenovanih ljudi bilo je poklicano predsedništvo v dvorano „Excelsior", kjer se mu je izjavilo, da bo ne more dovoliti dvorane za veselico družtva „Adrija" !!! Znani gospod C e z a r o prepovedal je to na VBak način! — Veselični odsek protestoval je energično — a vse ni nič pomagalo — in dotični krčmar moral bode
plačati sedaj društvene troske, ako ne dru- umetnik nam bodi to, da je bavarska gaće pa „sodnijskim potem". Oni večer »e vlada njemu tujcu, Slovencu, podelila pro-je brada znanega gouvernerja iz Barkovelj fersorsko službo v Kaiaerslauternu, dočim vsaj za deset let pomladila, a razburila je ima vendar mnngo svojih ljudij na razpo-ona novost vse poštene Barkovljane. Mo- laganje. Od pokojnika jo narod slovenski goče, da je Capovilla oni večer samega še mnogo pričakoval, a ugrabila mu ga je veselja jokal, ali pa šo #celo molil! A naj , neizprosna smrt v svitu možke dobe! pomisli Capovilla: „Svaka sila do vre-! Bodi mu zemljica lahka! menaM Pomisli naj, da se ima b,iš Bar-1 Politično družtvo „Edinost" ima kovljanom zahvaliti za mnogo, mnogo stvarij.' jutri, 28. t. m. ob 10. uri dop.
očitno, 8torih „delalskega podp
Nihče no more tajiti in mora
družtva"
pro-(Via
reči, da so ravno Barkovljani Capovillo j jjolin piccolo št. 1M I. nadstr.) odborovo
sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Do-
postavili „na noge". Oni človek, kateri
bivajoč še v svoji domovini „Čičariji", ni 1 gQvor 0 pripravah za prihodnji družtveni imel niti pojma o liberalnosti, prišteva fio ^j zbor. 2. Posvetovanje glede druž-gedaj prvim pristašom liberalne stranke ! j tvenega glasila. Ker ste obe točki važni, Družtvo „Adrija" mu je trn v peti. Ko «e poživljajo se vsi gg. odborniki, da se seje je imenovano družtvo nastanilo v prostorih iZVestno vdeleže.
neko krčme v Barkovljah, Šel je Capovilla j Velika tatvina. Na tukajšnjej vožnjej k dotičnemu krčmarju ter mu zažugnl, da, | pošti vkradenih je bilo nocoj 53.000 gld. ako ne odpošlje pevcev iz svojega stano- Neznani tatje imeli so ključe, s katerimi vanja, poslal bode žandarje, ter zaprl j 80 priž|j skozi 4 duri; isto tako imeli so' aprevidijo naši krčmo; poslal je zatem h krčmarju zena-'kjj^ jo železne, starinsko kase. Soditi je,1 „ j e m d o p i
kim namenom tudi poljskega čuvaja - in da je bilo ma)o tatoVf knjti zaboj) kateri j Vkljub vseh zaprek pa se nadejamo, da zraven tega šo nekega tujca popolnoma jo ležal poleg z vsebino 1>000.000 gl. «o | vrli jUnovi „Adrije" no izgubč poguma. Lo njegovih nazorov, katerega se nazivja po pU8ti|i> _ čudno ^ da 8e vkljub V8Cmu vdo nftprej po uže odločenej poti v probuje-po domače „Indrigo" (značilo bi v slo- strogemu ponočnjemu »traženju more iz-▼enskem jeziku: „Nedloga".) Krčmar bo-1 vrsiti tako drzen ulom!!
Knezonadškofa Pražkega, grofa Sehon-borna, imenoval je sv. uče kardinalom. — Pražki knezonadškof je najmlajši kardinal, kajti šteje še-le 45 let. Izmed pražkih nadškofov je ou tretji, kateri jo bil dosegel kardinalsko čast.
Princ Aleksander Battenberškl odpotoval je dno 24. t. m. s svojo soprogo iz Gradca v Milan. Dne 15. maja se vrne zopet v Gradec, kjer se nastani v najetej hiši. — „Grof Hartenau", — kakor se nazivlja sedaj princ Battenberški, — vstopi baje vender v avstrijsko vojsko, akoprav so se njegovej odloki vpirali visoki krogi zaradi tega, ker se je izjavil, da nima dovoljnih sredstev, s katerimi bi mogel živeti dostojno svojemu stališču.
Pevsko družtvo „Adrija* v Barkovljah prisiljeno je prenesti svojo veselico, nameravano na dan 28, t, m., na nedoločen čas. Pobližje vzroke čč. čitntelji v d e n a š • s u iz B a r k o v o 1 j. —
svoje gaslo : in zmaga bode
trpelo, ako bi se vpeljala nova meja, kada ne razumi kor jo predlaga vladi dež. finančno ravna-sužnjev" telistvo. Ta. za naše okoliške razmere govor objavili smo v njegovej
teljstvo. Ta, ,n,en0-' prevažni
njo naroda ! Predočujte i „Za vero, dom in cesarja na vašej strani !
Učiteljsko družtvo za Sežanski okraj
bode zborovalo v Sežani 2. maja t. I. ob 10. dp. Dnevni red: 1. Verifikovanjo zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Predavanje g. nadzornika o računstvu. 3. Poročilo o zborovanji „zavezo slov. učit. družtev". 4. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in pe-vovodje. 5. Volitev družtvenega vodstva. 6. Razni nasveti.	ODBOK.
Pasji kontumac. Vsled odloke tukajšnjega c. kr. dež. uamestništva določil je mestni magistrat, da se mora pse tudi v tržaškej okolici voziti na vrvici iu se jim staviti nagobnico.
Iz Ljubljane poročajo, da se je pred
ječ se pretenja, poslal je pevce iz svojega j Za družbo SV. Cirila in Metoda po-Gtanovanja. Zatem se je naselilo družtvo v daril j0 g08p0(i Valenčič pristojbino od drugih prostorih, a tudi tu mu je bil Ca- najdenega denarja v njegovej prodajalnici povilla za petami ter uplival na to, da se v jzn08u 2 gld. 60 kr. — V kavarni Com-je moralo družtvo zopet preseliti! Never- raercjo nabralo se je dnč 29. t. m. 60 k r. jetno, a vendar resnično! Neverjetno, da _ Pri jour.fixu. Sokola dne 14. t. m. mora priprosti „Sottocapovilla- toliko uka- nabrano for. 6. — zovati, imeti toliko oblasti in to sedaj, j Naš državni poslanec g. Ivan Nabergoj v času svobode!	[ razjasnjeval je v državnozborskej seji dne j
Predsednik „Adrije" bil je na magi- 3 t m v temeljitem govoru krivice, ka-' ■trata pri znanemu voditelju Gandusio v tere ge goae raznim okoličanskim občinam j zadevi imenovane veselice. Prebirajoč po-1 vsled ncpravične carinske mejo na užitnino samezne točke vsporeda (stavljene v slo- iu dokazovai> da bi dotižne Občino Se gorje venskem jeziku), r. kol je imenovani go ipod predsedniku „Adrije slovensko, a da razumi „jezik (capisco ščiavo). Vprašal je na to vanega predsednika, da-li on (predsednik) geiotj v 29. in 30." letošnjej številki na- nekaterimi dnevi odprlo velikansko brozdno " 3 J "	1 '	'pol ure nad va8j0 Studenec (Ig) v gozdu
na to odločno, da „ščiavo" nikakor ne. Ma- pr{zna'1 bodt?) da 8e" g> Nabergoj poteguje posestnika Fr. Potokarja. Čudno jo to, gistratni voditelj Gandusio na to predsed- vse8tran8Uo za bjagor 8V0jih sodeželanov, niku: (v italijanščini) „Umejete Vi slo- kajti tudi y tem elu6aji ponudil
se je ne-
vensko? - Predsednik odločno: „Da«! gebi6no podpirati VBe8transko z dobrimi Na to je zahteval Gandusio, da mu pred- i nft8Veti ^ ZftUpno 08eb0j katero bi po. sednik prevede dotične točke na italijanski Mq c kr fin raini8terstvo na lice mesta, jezik, predsednik pa mu je odgovoril, da predno 80 nepravižni nažrt predloži zbor-je treba pesnika, da prevaja pesmi v druge zbornici< yi8oko 0. kr. fi nančno mi-jezike.-Mi pa vprašamo gospoda Gandu- nigtcrgtro sprevidelo je pravičnost Bijo: „Jo-li je njemu znano, da žive pod tega zahtevanja ter vkrenilo takoj potrebne alavno , omikano našo Avstrijo sužnji ? korftke y prei8kavo omenjenih nedostatkov Je-li je njemu znano, da žive sužnji pod tef z od,oko 15 t m št 13789 odredjU> vlado presvitlega našega vladarja, Njeg. komi8jjonaien 0bhod nameravane črte ter Vel. Frana Josipa LP" Ako ni to njemu naproailo ob eneiu državnega poslanca g. znauo, kdo ga pooblaščuje, da naše verno, N a b e r g o j a, da se komisijonalnega vedno svojemu cesarju zvesto ljudstvo' obhoda vdtiJeži čas in druge podrobnosti nazivlje sužnjo („ščave")? Zapomni naj si fce komi8ije objavijo 80 dotičnim članom magistrat: nVox populi vox Deitt — naše
vemo kje naj bi podporo in pogum jemali. Na zdar !
Gospod A L. v T. Vi ho rud i te, da v kavarni Pazinski niste „Edinosti* naMi '* Kaj pa porečete, ako Vara naznanimo, dajo niti v našej metropoli v helej Ljubljani v nohi-nej kavarni ne dobite V Naravno, da termi ni kavarnar kriv, ampak — — — — Ilog Vas živi !
Poslano.
Ktvizdr fluid proti kostobolo,
staro, izkušeno domače sredstvo
proti kostobolu in revmatizmu.
Cena av. vr. ffold. I.— Pristen le z zgornjo varnostno znamko. Dobiva ne po vneli lekarnah ; pošilja po poŠti vnuk dan glavno skladiSče : Krelsapotlieke Koim-nbu« Dolnja
Avstrija.	(i)
SLUŽBA
organista, koji bi bil ob enem tudi občinski tajnik, se v občini Lokve (Corgnale) razpisuje.
Plača 1 gl. na dan h prostim stanovanjem. Prosilci naj se osebno ali pa pismeno s prošnjami do 10. maja pri podpisanem županstvu oglasijo.	1—2
V Lokvi, 25. aprila 1889. Županstvo v Lokvi (Corgnale via Divača).
Gregorčič, župan.
Deklica,
katera jo dopolnila 14. leto, sprejme bo v delo. Pobližjo v tiskarni „Dolenc", via Carintia 28.
Prodaja zemljišč.
Na Opčinah prodaja so hiša št. 16 tav. št. 025 in nastopna zemljišča :
Na Kontovclu:
ljudstvo se utegne vzbuditi! S tem, da so je pa od vašo stranke preprečilo našo veselico, ste nam več koristili, nogo škodovali, ker to jo še lo naše ljudstvo navdušilo — razburilo! Nesmrtna »lava Vam
posebno. Na tem lepem vspehu moramo biti vsi volilci hvaležni svojemu državnemu poslancu g. Nabergoju, kateri tako možato ; in nesebično zastopa koristi svojih volilcev. i Kanonično vmeščeni bili so dne 24.
m . <1 • i.i , .	, ...	t. m. čč. gg.: Anton Fettich pl. Frankheim
Tržaški liberalci, ki ne dovolite	ubogimi „ .. a t . t,
. . . ... ,..	j - na župnijo St. Jernei, Fran Zbasnik na
Slovencem na lastnej njih zemlji	domačo | . r. J_	.
veselico prirediti! Tedaj so jih res bojite?
Zapomni bella!
naj si to Co/.are, e
compama
Domače vesti, j rEu^^nni^^j
akademični slikar iu profesor na kraljevi bavarski obrtni šoli v Kaiserslauternu jo umrl dne 25. t. m. v 38, letu svojo dobe. Pokojnik je bil izredao nadarjen, marljiv in plodovit slikar. Njegovih umotvorov je po kranjskih ccrkvah prav mnogo. Največ je pa delal v Pragi v češkem narodnem gledališči. Tu je s avojo izredno nadarjenostjo in spretnostjo vzbudil vseobčno pokornost. Po dovršenem delu v narodnom gledališči, dobil je od mesta Pražkega naročilo, katero jo mojstersko izvršil. V dokaz, da je bil pokojni Janez res pravi
Ilinje in Ivan Škerjanc na Vreme.
Chitussi, slavni češki slikar biva uže nekoliko dni v Trstu, kjer razstavi v kratkem svojo najnovejšo ogromno sliko : »Pogled na Pragow. SI. občinstvo uže danes opozarjamo na to; kaj več o slikarju in umotvoru o priliki.
G. Ivan Nekerman, bivši učitelj v Ma-rezigah pri Kopru, tržaškim Slovencem znan kot bivši učitelj na slov. ljudskej šoli družbe sv. Cirila in Metoda, imenovan je ravnateljem šole v Podgradu.
Slovanska čitalnica v Trstu ima letošnjo svojo glavno skupščino v soboto dne 4. maja v družtvenih prostorih (Via del Campanille št. 4) z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglodovalcev računov. 5. Posamični predlogi in interpolacijo. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh revizorjev družtvenih računov.
ker omenjeni hrib nima sicer nikakih votlin ali velikih dolin. Obseg kotla meri kakih 20 metrov. Brezdno so v globočini 15. metrov zožuje, katero se pa potem v velikansko votlino razširi. Kamen, ki pade notri, sliši se do 20 sekund, in naposled pade v vodo. Zemlja bo pri padcu večjih kamnov vselej močno strese iz česar bi se dalo sklepati, da se nahajajo v zemlji na onem prostoru velikanske votline. Brezdno je globoko; kolikor se jo do sedaj moglo navadnim motvozom izmeriti, nad 300 metrov.
Poskušeno samoubojstvo. 59ietni prodajalec Anton TrampuŠ, stanujoč v ulici „deli' Ospitalo" h. št. 6, skočil jo dne 24. t. m. raz obali „dello Postou v morje, toda spretni mornarji rešili so ga ter ga spravili na kopno.
Sodnijsko. Dne 3. januvarja t. 1. ukradel je brezposelni konobar Franjo Ger-licka v pivarni Pilaen inženirju g. E. zimsko suknjo, vredno 50 gld. Tatu našlo so je šo isti večer. Pri konočnej razpravi dne 25. t. m. bil je tat obsojen na 8 mesečno težko ječo. — Bivši agent Fran Kanobcl iz Senožeč obsojen je na štiri-meaečno ječo zaradi hudodelstva nevarnega pretenja.
Mesečna statistika tržaška. Meseca marca t. 1. rodilo so je v Trstu 417 otrok (232 možk. 185 žensk, spola), 304 bilo je zakonskih in 53 nezakonskih. — Umrlo je 211 možkili in 193 ženskih. Največ oseb umrlo je dne 17. (24), najmanj dne 18. (3). Poprečno umrlo je vsak dan 1B'4 oseb.
—	Poročilo se je 196 parov. —Bolnikov je bilo dno 31. marca : v javnej bolnici 873, v rodilnici 11 ženskih, v sirotnici 3 otroci, v blaznici 117 oseb, skupaj 1003.
—	Zaklalo se jo 121iJ0glav in sicer 1532 volov, 1 bik, 355 krav, 42 konj, 286(5 telet, 26 koštrunov. 6759 jagnjet in 549 prašičev.
L.istniou upravništva.
(iosp. F. K. — Vaa inserat ne moremo sprejeti, morate so obrniti nu kateri drugi list. --
Gospod J 1» v K. Dolgujete 3 for Žalibog da niste sami Štejemo med naročnike odličnjake, kateri na vso nase prošnje za poravnanju dolga niti odgovorn no dajo. Pri takih narodnjakih ne
T.	št. 407,	kat. 2545 pašnik,	91	Bežn.,
•	ti n	n 2546 „	132	*
n	n 408	„ 2550 „ Na Opčinali •	407.64	•
T.	št. 919,	kat. 2850, gozd,	232.60	sežn.,
n	» «	„ 2851, polje, „ 3365, pašnik,	41.21	n
»	„ 920		497.59	»
n	„ 921	„ 2266, polje,	198.42	it
n	» »	„ 2267, pašnik,	45.67	n
B	n 922	n 2635 „	167.26	n
n	1» v	B 2636, polje,	250.16	M
»	n «	» 2637, gozd, „ 4048 „	54.94	•
*	„ 923		835.32	D
ry	„ 934	„ 4101 „	752.52	
It	» »	„ 4102, pašnik, 452		K
*	„ 926	„ 3639, polje.	241.61	•
T. št. 16/925 kat. 62 hiša s hlevom in dvoriščem, 30.19 sežnjev in t. št. 16/925 kat. 65 hiša s hlevom in dvoriščem 9.19 sežnjev.
Pobližje pogoje itd. izve se pri uredništvu našega lista.	1—4
l 1.50 Čudo vat je f. 1.50
samobrivec
najnovejši stroj za brijenje, s kat< rim se more britl vsukdo sam in brez teŽkoči.
NE TRGA, NE REŽE,
ampak c II O s t a v e 11 je in 1 e li a k. Mnogo denarja
prihrani •Suinobrivce« in nobena stvar na isplata so tako, kakor ta. Cena le lor. l.RO.
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji, • Vrrsundt D« pot, L. Mttller, Dunaj, Wahrij gu feehulgasse lU».	5 • 5-i
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSK1H STEN
6. ĐERTIN-U
9-104 Via Caterina št. 2.
Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Čudo obrti.
H4P Samo for. 3.50 fm
stane nova
srebro-niklena ciliudrova ura
za gospode, gospe in dečko; no razloči se od pravoga srebra. Plosnato kristalno steklo, elegantno, fino olilike, krasno rorbana, točen stroj, ki je natančno urejen inskuseri.
Jamči se, da točno gre.
Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč.
Pošilja proti gotovom denarju ali povzetju „Versamlt-Dopot L. M il 11 o r, Dunaj, Wilhring Schulgasse 10.	5—52
Brnsko sukno
sa elegantno
pomladansko ali poletno obleko
v odreeklh po in. 3'10. tn je 4 duniijulie vullja vsak kupon z,i _ om* srl'l- 430 infln,'
DV~	6 vi flnejS« ^H
(Ji'l<l- *7-75 i/ jako rtu ■ ■r gol«! 10 50 iz mjflnej«,'
pristne ovčje volne
kakor tuđi sukno za povrlnju suknje, češljano su^no, prepleteno 7. s.-il , poletno v.ilj.in.i suknu, sukno /a livr jo, tkanino iz niti, katere -a rt-ijo prati, fino in mijHnejfte Crno sukno /.a tsalon nbleki iti, itd. po?i j 1 proti poviotju Iznosa r.olna iu lidua, jako dobro poz tn<t
tovarniška zalogu sukna
SlEGEL IMHOF
v Br-nu Briinn).
Izjava! Vsa kupon je đulg 310 m. in iirok lftl ctm., tore; zadostuje popolnoma za kompletno obleko za gospode.
Tudi se daje koKkor metrov ae loli .lamči «c, da so odpošlje natanCi o bi.go po izbranem uzorcu.
Uzorci zastonj in franko. 10-30
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Olivne stiskalnice In olivni mlini | najnOTeje kon. Vinske in sadne stihkalmce [ atrakcij« v raz-Grozdni mlini in sadni mlini ) nih velikostih.
Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za tur.šico, sejalnikc, pliiffc itd.	20—r»
Priprave za sušenje Radja in zelenjavp. Rezilniee za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
Ig. Helier, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
m\
mu1 MM&m^mm sasas^ tekmovanje! H
H
Brnsko sukno
Filip Ticho, Brno,
Krautmarkt 21.
razpošilja za i legantno pomladansko ali poletno obleko proti povzetju ali gotovem plačilu. 9 — 15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za možko opravo dovolj, d'»bre vrsti, /n samo ... for. 3.50 I odrezek metr. 3.10
firt. vr za Ramo for. 5.— I odrezek metr. 3.10
naj fin vr samo for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (7.ii rnožko suknjo) čist. vol. for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna, čistit voli i a za k> mplet salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko.
U	
H	•
00	cS
CC	
f—	O
o > =	
u3	O U CS
Z	5*3
	
	
0!	
a i	iS
<t	
CĆ.	'3
< u.	OS feJD
(jO	
p	
_„ Prosi se čč. duhovščina, krščanske učitelje ter meščane uljudno, da kolikor mogoč'? priporočajo to solidno, ceno, edino krščansko tekmovanje.
n.|	Poletno češljano sukno	^"»t«
jLijti za imžke oprave, elegantno, trpežno, se mora rLJ prati, 60 cm. široko. Lfn 1 °l)ravft fil/i metrov samo for. S —
liki	Brnsko sukno
satno dobre vrsti : za jodno obleko for
m m Lj?
I I
IU
Wil ii
.S. 10 3.10 3.10 3.10 3.10
3.50 5 —
7.80 9.50 12.50
IU h tel
boljfte „ fino „ jako lino „
Brnsko sukno za suknje :
2* 10 m. za površno suknjo f.	«5.30
2.tU „ „ „ „ fi„o „	8.40
-'.10 , „ , „ jako „ „	12.BO
Črno sukno za obleke
za duhovniške in salon obleke:
1.20 m. Dosking za hlače for.	2 50 2.30 „ Peruvienne /a hlače
in telovnik „	7.20 Vso, kar ponujajo druge tvrdke, ima tudi
Za ženske obleke
gladko sukno vsake barve : Cachemlr 10 m. ... for. 4.50 Volnati atlas 10 „ . . . „ ».50
Poletno sukno za prati:
Creton, lepi uzorci 10 metr. for. 2.80 Satin, „	10 „ „ 3.-
Trožičje sivo, svitlo in temno. 10 m. I. for. 3.50. II. for. 2.80.
Za domačo porabo:
m m m um
Domače platno, 29 vatljev		fi.'^O
« t> ,* n	Al 4 n	5.50
Sifon, fini „ .	• ti	5.50
r. srednji „ „ .	n	4.50
Kraljevska tkanina „ „	4 4 P	5.80
n * r> »	S 4 S	7.50
Kanafas prave barve 2ft „	• S	«.—
Oksford n „ * „ .	* n	4.50
Brlsalke I. n komadov	4 w	1.80
„ II. fl	• TI	1.20
Namiznikl, 0 „	• 11	1.20
imi m
m m
m
m
l!in rt!
l!Jn lil!
:"Lj krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje
Krščansko tekmovanje strcži ves t n o ter s p r e j m e n a z a j kar se ned opada. R«
■y -
m 3 Titi
.IS m
m
m
aS
Vso, kar ponujajo druge tvrdke. ima tudi flij. krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje. Ujn
rT7 - , :	- : 1..........J___J ^ fali
10
Naroebe izvršuje bo po povzetju ter se imajo pošiljati na:
Erstcis ost. behordlich concess.
fes
10-7 fti!
HANDELS-ATJŠKUNFTŠ-BURE A U IN BRUNN. I
Uzorci in ceniki se morejo zahtevati pri istej tvrdkl.	- '

Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkali itd. 1 steklenica gld. 1.40.
K W I Z D E
kornebursk /ivinoredilni prašek
za konje, govejoživino in ovce.
Ako se daje živini redno iivinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, molže nji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwizde krepčajoča krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po G in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizde Vasclina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde lep za kopita (uineteljni
rog). 1 d rožič fiO kr. Ktvizde c. kr. priv. prašek za dcs-
infekeijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno sredstvo za vezanje gnojno soli. — 1 omot po V> kg. 15 kr.; V* zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. K\vizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali G3 kr.
Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova škatlja po 100 gramov] 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov
gld. 1.60.	4—2 (T,)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w i z d e preparate in da se pazi
na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po posti proti povzetji vsaki dan po centralnem skladišči: Kreisapotheke Korneuburg K ran z J«h. Kvvizda, c. kr. avst. kr. rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniike preparate
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
10—R
Največja razpošiljalnica blaga
J. & S. Kessler, Brno
Ferdinandove ulioe št,. 7 razpošilja zastonj in franko u z o r c e in cenike
tovarniška zaloga sukna.
Grebenasto blago za letno obleko,
katero se sme prati, najnovejši počrt, ostanek fi.50 m., za colo možko obleko ^lil. B,
Dokler ne zmanjka!
llrnski ostanki sukna 3*10 m za celo možko oliloko gld, .1.75.
Žensko modno blago.
Križasto in progasto modno blago,
BO cm. široko, za ponočno sukne in otročjo obleke, 10 m. f?ld. 9.60.
Joupon in trinitkasto blago,
v V9eh modnih barvah I, gld. 3.50, II. gld. 2.80.
Prilični nakup!!
Pristno lmrveno francosko zephir - blago, 75 cm. široko, v prekrasnih barvah, 10 m. gld. 3.50.
Brokatno in Jacquard modno blago,
fio ctn. široko, v vhcIi mogočnih barvah, 10 m. gld. 3.ii0.
Doris, najnovejše križasto modno blago,
čista volna, 10 111., poprej gld, 10, sedaj samo gld. K.50. _
Nervy, 90 cm. širok,
v lepili progah iu vseli modnih b-trvah v zalogi. 10 nt. le glcl. 4.50.
Kašmir, dvojnoširok, črn,
barvast 10 m., gld. 4.
Volneni atlas, dvojnoširok, črn,
barvast, 10 m. gld. f.,50.
Višnjevo tiskani kretoni,
_ za 10 m. gld. 2.50.
Letni Jersejr-jopiči,
elegantno se prilegajoči, gladki gld. 2.50, tamhuruvuni gld. 3.
Pravo angleško cheviot-blago,
3'10 m. za celo m ozko obleko I gld. 8.50, ___IT gld. 7.50,_III1 gld. fl.	_
Blago za ogrtače,
v najnovejših modnih barvah najfinejše baže, 2.10 m, za celi ogrtač, gld. B.
Možko modno blago.
Možke srajce,
iz šifoua, kretona, oxforda, najboljši izdelek 1 gld. 1.80, II. gld. 1.20.
Delavske srajce iz oxf'orda,
močne, dobre baže, 3 komade II. gld. 1.40, 1 gld. 2.
Gače,
iz močnega platna, krepkega barhenta I. gld. 2.50, II. gld. 1.80 za komade.
Normalne reformske srajce in gaće,
polotne, prijetne za nošo, pij o pot, kotnnd po gld. 2.
12 parov svilnatih kratkih nogavic
ki pijo pot, gld 1.20.
1 potniški plald,
3*30 in. dolg, 1«0 m. širok, pravi angleški
__gld. 4.50.
6 suknenih kap,
za možke in dečke, moderne faijono. gld. I 20.
Dežnik
iz clotha gld. 1.50, iz svile gM. 3.50.
12 žepnih robcev,
za možko gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci za ženske gld. 1.
—
!
Platneno blago in tkanine,
Kos — 29 vatlov.	I
Kos domačega platna,
dobre bazo, \ gld. 4.20, gld. 5.50.
Kos King-tkanine
najtežje in najbolje vrste, 29 vatlov, trajnejšo nego pravo platno, 4[, gld. 5.ho. r'|, gld. 7.50. 1
Kos oxforda in zephira,
najnovejši UiPreć II. gld. 4.50, I. gld. fi.50.
Žensko perilo.
6 ženskih srajc,
iz močnega platna z zobci gld S.25, z vez-nino gld. 5.
3 ponoćne korzete,
iz finega Sifona s fino vezenino 1 gld. 4, _II gld. 1.80.
Zastori, pregrinjala in preproge.
Jute - zastori
najnovejši počrt, kompleten, 2 barven gld. 2.30, 4 barven gld. 3.50,
Jute - garniture,
2 posteljni odetali in 1 prt, najnovojši turški počrt, 2 barvano gld. 3.50, 4 barveno gld 0.
Prešito letno rouge-odetalo,
kompletno dolgo in široko, 1 komad gld. 3.
Jaquard - Manilla-
posohna preproga trajne bažo gld. 3.50.
Garnitura iz ripsa,
2 posteljni odetali in 1 prt, najmodneje sestave barv gld. 4 50.
Čipkasto blago za zastore,
najnovejši počrt, 10«» cm. široko, ] cm- 25 kr.
Solnčnik iz atlasa,
črn in barvast, z najnovejšo modno palico, najmodnejsi po gld. 2,'2,50'in gld. 3 komad.
Razpošilja se po povzetji. Ne ugajajoče blago se nazaj vzame.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiši)	7-20
pošilja proti povzetji:
Tkana ovčja volna
dvostroke širokosti, trpeJ?nn. -aU obleka, 10 nvt for « SO
Indijski^ Foule
volne, dvostroko Širnk, eela obleka,
10 met., f. f»
Novosti za obleke za nospe
po nnjnovejšej šegi progasto Blago v vReh barvah, dvostroko. 10 met. f. »
Crnl Terno
saksonski Izvod, dvos'mko girnk. celo ___j^bleko. 10 m irov f,
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, najnovejši vsscrki. 10 met f. 2.SO
Volnati ryps
v vsfh barvah. 6.0 cf.m Sir >k, _ 10 metrov f a.OO
Dreidrath (Trožlčje)
najboljša vrst«, 60 cim. Široko, 10 JT)etrov f. 3.AO
Aquard blago
60 ctm široko nnjnovijSi vzorci, 10 metrov f. 3 ŠO.
Francoski Voal
10 m» trov, elegintna obleka, ki se daje prati, for 3,—
Košuljo za gospoda, lastno rl-»lo
bele ali ha-vane 1 kos I a f. I ___1
Ženske koSulie
lz Sifona in platna, fino nlotone, 3 kom , _____for. * SO
Žen ke košulju
iz močtiegn platna s'ipk-iml 6 komadov f. :t.*Jf»
Dom če platno
1 komad, 30 vatlov *tA for; 1 • 30 ■ »/« • R.50
Kiug-Webe
bnPSH n» go platna I koma ' sj širok, 30 vati > f. «
"Sifon
1 komad, 30 vatlov, 1 «. f. 5.SO, nuj boljše vrsfe f
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 HO 1 » JiO • rud^S • R 90
Kanavas iz niti
1 1 kom. vntljev, lila in rndetf f O.
Oksford
sn more pr ti, dobra vrs'a, l kos 30 vatlov f. 4.SO
Angl. Oksfort
najboljSi. jako ortporofljiv, 1 k mad, __30 vatlov f. O SO
Garnitura iz rip a
sentoječu iz 2 postelj :ih nrcp^lrijnl in utim'anepa t'Tta fć svilnatimi f-btizaml for. -t.-
Garnltura iz jute
•J p s eljnih ff>prinjiil in • umiztirga prta s franzami f 3.50
Jute zastor
jurški vzorek ; pod polnI for^ *.30
Holand^ko dolqn preprog (ostanki)
10_12 nt r trn v dole«. 1 ostsmk f 3.00
1 Poletna ogrnila
*U dolgu samo volna f !.*<>
Konjska plahta
jako dohra. 100 cm«, dolpa, 130 ctm. široka, f. I.SO
Odeje za fijaker^
carakonimeit«, 1 komad t. * SO
Tovarno skladišče suknena blaga
Brnsko sukno
Od-t n"k 3 10 nv trov za podpolno mt.JSUo obleko f. 3 »S
Moderno sukno
3 10 met., jako fltto kompl. možko o[>ravo, for H -
Poletno češ'jano sukno
ostanek za komp možko opravo, more prati, ti 40 m. dolgo, f. 3.—
Brnsko moderno blago
Ostanek za podpolno moŽk<> obleko 3.10 ni' trov riolpo for d SO _
Priložnost za kupovanje! B r n s k i ostanki s u k n a.
1 ostanek zn 1 kompl. rnožko obleko 8 |0 met. for 4 50
Blago za povišuje suknje
najfinejša vrste, za celo sttknj f.
Vzorki brezplačno in franco. Za dob;o blago in točno pošiljatev se Jat? ci
Elegantno izvedena zbirka uzorcev z 400 znamkami g. krojačem nefiankovano.
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.