Gospodarske stvari. Poljedelstvo v starodavnih časih, kako se je pričelo in kako uplivalo na omiko človeštva. Posneto po profesorju R. Fiedlerju iz „Wien. landw. Zeitg.". Človek je izprva bii lovec. Kar je vsak dan ulovil in ubil, od tega je živel. Pozneje ga vidimo kot pastirja, obdanega od mnogovrstnih živali, katere je ukrotil in ki so mu morale živeža dajati in obleke. Polagoma pa je sprevidel, da je mogoče, več živeža dobiti iz manjšega prostora, ako bi se lotil zemljo obdelovati. A kako pa bi mogel dospeti do tega, da bi naturo silil za-nj delati? kje in kako bi začel s priprostim svojim orodjem zemljo na to siliti, da bi mu več živeža dajala? — V vlažnih in z gostim lesom obraščenih nižava h kaj tacega ni mogel pričakovati. Sel je tedaj na višave in ondi je začel zemljo rahljati in semena v njo pokladati. Tako je dobil prve pridelke iz matere zemlje. Po tem malem pričetku je sčasoma dalje segal in veče prostore obsejeval. Tako je človek postal gospodar naturi in položil temelj omiki, katera je izprva edino le izvirala iz poljedelstva. Poljedelstvu tedaj po pravici gre ime* „velikih vrat" omike človeštva in „izvira" postav za združeno človeštvo. Poljedelstvo je prisililo ljudi, da so si izbrali stanovitna prebivališča; postala so tako majhna s e 1 a, sčasoma veče vasi in naposled mesta. To skupno bivanje ljudi je pa provzročilo mnogo potrebščin in postala so zdaj še le rokodelstva. Izdelke rokodelstev in pridelke poljedelstva so ljudje izprva med seboj le menjali, in tako je postala kupčija, ž njo pa se je temelj položil umetnostim in vedam. Izvedenost pa še le tedaj bolje napreduje, če se več pridela, kakor povžije, kajti zdaj še le je ljudem mogoče, ukvarjati se z raznoterimi opravili, kar jim poprej ni bilo mogoče, dokler so se morali boriti za pridobitev vsakdanjih potrebščin. Ker je tedaj poljedelstvo bila prvotna podl6ga in — reči se sme — zibelj vse omike , zato nam zgodovina kaže, da vsa imenitniša ljudstva starodavnih časov so se pečala s poljedelstvom. Domovina prve človeške omike je visoka Azija, od tod je segla preko Egipta v južne, zahodne in se- verne kraje Evropske, in se je potem dalje razširila na uno stran Oceana. Isto pot delala je tudi kmetija, ki je bila mati in vedna tovarisica človeške omike. Poglejmo zdaj v poljedelstvo starodavnih ljudstev, kolikor je mogoče ga razvideti iz verjetnih virov. A tacih zanesljivih virov je pri nekaterih ljudstvih celd malo, pri drugih nam bližnih jih je več. Izmed Afrikanskih ljudstev so Egipčani prvi in skoro edini dospeli do omike, in to zaradi tega, ker se njihova dežela po naturnih posebnostih odlikuje od sosednih. Pač nikjer ni zemlja ljudstvom dala z majhnim trudom tako bogatih pridelkov, kakor v Egiptu. Se dandanes daje tam pšenica sem ter tje cel6 dvajseteri, ječmen in koruza osemnajsteri pridelek. Tako rodovitnost nahajamo pa le tam, kjer obilniše deževje zemljo rodovitno dela. Nad večjim delom Nilove doline razpenja se vedno jasno nebo; reka Nil pa je, ki Egipet namaka in njegovo zemljo tako rodovitno dela. Ze najstareji Egipčani so poznali neizmerno rodovitno moč Nila, zato so mu čast ,»božanstva" prideli; Herodot imenuje Egipt „dar Nilov". Nil namreč, kedar začne v Egiptu deže vati, naraste tako velik, da poplavi deželo in na njej popusti neko kremenčasto blato, ki je neizmerne vrednosti za polje. Egipčani, prepričani take rodovitnosti, so zato v take kraje, kamor Nilova povodinj ni segla, napeljali nalašč vodotoke, po katerih se razliva Nilova voda. Pri toliki rodovitnosti zemlje se ve da je moralo poljedelstvo zel6 napredovati. A resnica je, da ta rodovitnost ni bila z* deželo celo brez škode. Kmetovalci so si naredili svoj posebni stan (posebno kasto); proti neki davščini so namreč oni deželo dobili v najem (zakup). Lastniki zemlje ste bili dve najviši vrsti ljudstva: duhovni in vojniki. Pridelovali so oni večidel vsa žita; grašica, bob , grah in leča so brez obdelovanja rastli na polji. Mlatili so žito z voli, ki so voz vlekli z valarjem pripreženi. Glavni živež Egipčanom so bili palčki (dateljni); vse je živelo od palčkov: „moški, ženske in otroci, konji, osli in kamele, ovce, perutnina in psi" — tako se bere v starih listinah. V rodovitni deželi, kateri je ime Laid ali Tebais, je bil sad, katerega Egipčani dur ah zovejo, poglavitni živež, ki je dajal dvesto in štirideseteri pridelek. Poleg do sedaj imenovanih sadežev je o izlivih Nila tudi trta dobro rodila. Razen poljedelstva so se, kakor Herodot in D*'odor Sicul pripovedujeta, Egipčani tudi z vrtnarstvom pečali. Za živinorejo so malo skrbeli. Vpre gali so vole, krave, mule in osle; konj je še le v po 400 znejih časih prišel na vrsto. Egipčani so živino častili kot božanstvo, posebno sveta so jim bila goveda in med temi najbolj trije biki: Mneois, Onuphis in Apis. Gori smo uže omenili, da velika rodovitnost zemlje ni brez škode bila ljudstvu, katero se je presilno pomnožilo. Tudi ljudstvo najnižjih stanov je svoje otroke lahko izrejevalo. Diodor Sicul pripoveduje , da enega otroka do moža izroditi, ni stalo več kakor 20 drahem, to je, kakih 5 tolarjev. Toliko neizmerno število ljudi je naredilo preveliko število delavcev, ki so se za majhno dnino na sejmih ponujali v delo. Nasledek tega je bil propad ljudstva v suženstvo, po katerem se je dobro godilo visim, nižim pa od unih zatiranim prav slabo. Iz tega je razvidno, kako da so Egipčani mogli zidati take velikanske in nepotrebne stavbe, piramide itd., katerih bi napraviti ne mogle najbogatejše države s svobodnim ljudstvom , ko bi ga morale za delo plačevati pošteno. Nobeden Egipčan ni smel premeniti svojega rokodelstva, in noben delavec ni mogel priti do kakega posestva, velika množica ljudstva ni bila nič na boljem kakor živina. To, da so bili visi in nizi stanovi tako zelo ločeni, je bilo krivo, da poljedelstvo ni napredovalo, temveč sčasoma propalo. (Kon. prih.) Poljedelstvo v starodavnih časih, kako se je pričelo in kako uplivalo na omiko človeštva. Posneto po profesorju R. Fiedlerju iz „Wien. landw. Zeitg.". (Konec.) O Kartagencih, potomcih FeničaDOV, naj le to omenimo, da je njih rojak bil prvi, ki je poljedelsko knjigo spisal z imenom Mag o, katerega Rimski poljedeljski pisatelj Columella imenuje „očeta poljedelstva". Fenieani, o katerih nam zgodovina pripoveduje, da so bili prvi narod, ki je meje svoje domovine pre-»topivši z domačimi pridelki tržil v tuje dežele, so tudi bili poljedelci, ki so na tuje izvaževali rž, vino, olje in pavolo; za živinorejo niso marali; klavno živino so kupovali v deželah Evfrata, mule in konje pa v Armeniji. Pri Babiloncih in Asircih je zaradi velike rodovitnosti teh dežel poljedelstvo cvetelo; oni so imeli velike cede živine in so druge dežele oskrbovali ž njo. Hercdot piše, da sta v teh deželah pšenica in proso imela po štiri prste široko perje; trte in oljke niso imeli; nekako olje so si napravljali iz sezama, neko vino pa iz palm. Pri Ariskih ali Indogermanskih narodih se nahaja uže v prvem začetku sled živahne živinoreje; povsod pri njih imenujejo se krave, biki, koze, ovce? presiči, gos, raca, golob in še marsikatera druga perutnina. Ariški narodi so prvi imeli poljedelsko orodje enako plugu; iz ječmena in pšenice napravljali so si moko in pili so upijaoijočo medico. Tudi Indijcem je bila vsa gori imenovana živina, kakor se to sprevidi iz starodavnih listin, znana. Razen palm in sladkornega trstja so pridelovali, kakor ša zdaj, posebno veliko r i za, ki jim je bil poglavitni živež. Iz Indije je prišel riž v zahodne dežele; tudi starim Grkom je bil znan, pa ga niso pridelovali; pozneje so ga še le Arabci pripeljali v Evropo. Riž je bil Indijcem to, kar so bili palčki Egipčanom. Bogati pridelek riža je tukaj prav tiste nasledke imel, kakor v Egiptu. Tudi tukaj so veliki bogatini in veliki berači. Tisti, ki k bogastvu pomagajo , nimajo nič od njega ; dobiček imajo le bogatini, katerim revno ljudstvo zemljo obdeluje, kajti najemščina in obresti so sila veliki. Po postavah Mennovih je najnižja obrest 15, najviša pa 60 odstotkov; delavci se plačujejo prav po nizki ceni* Kdor ne more davka plačati, mora delati. Mnogo zanimivega nam pripoveduje zgodovina Per-zijanov. Tukaj vidimo vredjene davkovake postave skoro tako kakor je naš kataster; polje je zmerjeno m po množini pridelkov se plačuje več ali manj davka. Davek se plačuje v denarjih, to je, v d are j ka h, ki imajo vrednost po 20 frankov, ali pa v pridelkih. Poleg določenih plačil v denarjih daje dežela Kili kij a vsako leto 300 k6oj (belcev), Armenija 10.000 žebet, Medija 100.000 ovac in 4000 konj, Kapadocija 1500 k6nj, 2000 mul in 50.000 ovac itd. Perzijani izrejajo posebno veliko konj, katere zadelo vpregajo in pa jezdijo. Znano je, da so Perzijani prvi imeli pošte. Ko so v drugih deželah kralje vozili v vozovih z mulami* se je peljal Perzijski kralj v vozu z 8 belci. Perzijani so sejali mnogovrstna žita, ravnali trto in mandeljnovo drevo. Posebno odlikovali so se v vrtnarstvu in imeli krasne vrte z rožami. Poglejmo zdaj na Grško, da vidimo, kako je tam v starodavnih časih s poljedelstvom bilo. Slavni Grški pisatelj Homer nam o tem marsikaj pripoveduje. Tako pravi, da so Grki sejali pšenico, ječmen in piro. Mlatili so žito na podih, čistili z vevnico. Žito mlele so gospodinje, kar razvidimo iz 20. speva v „Odyssei". Tudi z vrtnarstvom in sadjerejo so se pečali. Vino so pridelovali le črno, kajti le-to vino omenja Homer v svojih pesmah; hranovali so ga v mehovih. 408 Izmed živine omenja Homer le konje; jezdili pa niso konj, ampak jih le rabili za vojaško uprego. Krmili so konje s pšenico, ječmenom in senom, ovsa stari Grki se niso poznali. Tudi osle nahajamo v Homerovih pesmah, katerih pa niso imeli veliko. Za uprego in tovore so rabili mule. Na vozu, v katerega so bile mule uprežene, se je peljala kraljeva hči Nausikaa do morja, kjer je za možitev prala z deklami oblačila in koltre. Goveda so skoro celo leto se pasla na pašnikih; molzli so jih zjutraj in zvečer. Tudi sir so Grki uže znali delati. Tudi nekako surovo maslo jim je bilo znano. — Ovac in koz so Grki imeli veliko. Svinj so veliko redili. V goratih cvetlic polnih krajih je tudi čebeloreja cvetela. Imeli so Grki tudi pisatelje, ki bo v svojih spisih razkladali poljedelstvo. Po vsem tem poglejmo še, kako so Rimljani kmetovali. Zgodovina Rimljanov nam prav očitno kaže moč in veljavo kmetijstva. Rim, ki si je podjarmil skoro celi svet, je svojo moč posebno si pridobil s poljedel-delstvom v deželah, katerim so Rimljani gospodovali. Poljedelstvo je bil steber vseh italijskih občin, in kafco zelo so vedeli, da vse občinsko življenje sloni na poljedelstvu, kaže se v lepi navadi, da so Rimljani, predno bo kako mesto zidali, z brazdo naznanili okrožje, v katerem so potem napravili mestu obzidje. V dobrem starem času je vsak Rimljan tudi najvišega stanu s posebnim veseljem obdeloval svoje posestvo. Pozneje pa je pojemalo to veselje do poljedelstva; plemenitaži so bivali na svojih vilah in so prepustili obdelovanje posestva oskrbnikom in hlapcem. 8 to nemarnostjo pa se je začel tudi propad Rimske države. Da je vse premoženje Rimljanov obstajalo najbolj v poljedelstvu in živini, temu priča je to, da so Rimljani z besedo ,,pecuniaa zaznamovali denar, kajti v latinskem jeziku se živina imenuje „pecusu, in od tod ime denarja „pecunia". Rimsko kmetovanje je segalo posebno na pridelovanje žita. Razen pšenice, ječmena in pire so pridelovali repo, sočivje, redkev, češenj in mak; živini so pokladali lupine, boo, grah in gra-šico. Setev so opravljali navadno le v jeseni in samo izjemno spomladi. Poljski delavci so dobivali plačilo v pridelkih. Voditelj delavcev (pozneje samo sužnjih) je bil tako imenovani ,,vilicus", to je, veliki hlapec, pod njim pa je stala „vilica", to je, velika dekla. Ker žita niso zadosti pridelali, so ga iz Sicilije dovaževali. S propadom kmetstva je propadalo tudi pridelovanje žita in lotili so se pridelovanja vina in olja. Pridelovanje vina so Rimljani uže davno poznali; mošt prodajati jim je bilo prepovedano, dokler n*so duhovni praznika določili, ko so se smeli sodci odpreti. Oijko so dobili Rimljani po Grkih iz druzih krajev Italije. Poleg trte in oljke sadili so tudi figovo drevo in sadna drevesa. Senožeti so marljivo namakali. Z živinorejo se niso kaj pečali, kajti Rimljan je živel večidel ob rastlinstvu in mesa niso vživah dru-zega kakor svinjsko in ovčje. Krav za mleko so le malo imeli in govejo živino le za delo na polji. Z biki in kravami so polje orali; tovorih so s konjem in mulo; gnoj na polje so nosili osli, kateri so tudi mline gonili. Pašnikov je bilo veliko, pa so bili lastnina državna. Pozneje so se pečali tudi s perutnino in razun gosi, katere so, kakor zgodovina pripoveduje, kapit61 rešile, so imeli posebno pave in golobe. Pisateljev kmetijskih člankov nam med Rimljani kaže zgodovina veliko; še dandanes slovi med njimi ime Kolumela. To je kratek pa zanimiv pregled poljedelstva pri starodavnih narodih.