Spomini na Zagreb. (Konec.) V. Tekom popoldneva sva si ogledala v prijetni družbi najinih ciceronov še zavod za slepe otroke in glubonemnico, o katerih inštitutih ho.em prilično razpravljati, ter nekaj drugih važnejših stavb. Bila sva tudi v poslopju dolnjegrajske gimnazije in realke. V vestibulu poslopja vidimo mnoge, velike kipe, predstavljajoče bajeslovne osebe iz grŠke in rimske zgodovine. Ti kipi so izvedeni jako natančno in res krasno. Vredni so, da si jih vsakdo ogleda! Skozi to prostorno vežo prideš v veleudobno in povsem moderno urejeno telovadnico. Take še nisem videl, saj je pa tudi po mnenju strokovnjakov ena najlepšib v vsi monarhiji. Urejena po najnovej.era švedskem sistemu je bila otvorjena leta 1895. Ona rabi za telovadbo gimnaziji, realki, učiteljišču in vsem drugim bližnjim zavodom. Ko smo bili v nji, so ravno telovadili dijaki 1. ginmazijskega razreda. Učitelj telovadbe nas jo preprijazno sprejel ter nam razkazoval nekatera orodja in druge pripomocke. Predstavil naju je učencem, češ, imamo dva gosta slovenska učitelja, in jih je pozval, naj naredijo nekaj redovnih vaj. Poveljeval je čvrsto, in kaj lepo so izvršili telovadci dana povelja. Telovadili so izvrstno, in posebno je meni ugajal krepek in doneč hrvaŠki poveljni jezik. Za gimnastično dvorano je obširen, s peskom nasut prostor, kjer telovadijo v toplejši letni dobi. Šetali smo se še nekoliko po mestu in se dali po ,,vzpenjači" zavleči v gornji del mesta, ki je zgodovinsko veleznamenit. Od tod nas je pot peljala po tcsnih stolbah, znanih iz Šenoine povesti ..Zlatarjevo zlato", proti stolni cerkvi. Krasna stavba! Prišedši iz te velike božje hiše, smo imeli priliko spoznati in govoiiti z nai_im slovenskim rojakom in pisateljem Jankom Barletom. Kam pa sedaj? V okolico! Ker .Maksimir" v tem poznem jesenskem času nima več tistih mičnosti in lepot kakor v poletju, nismo šli vanj, ampak ubrali smo pot na pokopališče. To je precej oddaljeno od mesta, pa vendar ti ne bo žal, da si ga ogledaš! Raznovrstni spomeniki, zeleni nasadi in drevoredi ter popolna tihota in mir vplivata pomirljivo na tvoje po velikomestnem hrupu razdražene živce. Zagrebška tovariša sta naju vodila h grobovom raznih hrvaškili slovstvenikov in rodoljubov ter nama marsikaj zanimivega pravila iz življenja teh uglednih mož. Tudi naših slovenskih rojakov počiva precej na tem groblju. Najslavnejše osebe pa so pod umetno izvedenimi arkadatni položene k počitku. Bila je že noč, ko smo dospeli nazaj v mesto. V gostilnici pri ,,Frankopanu" nas je pričakovalo že več kolegov, ki so zvedeli, da sva dva slovenska tovariša v Zagrebu. V tej prijetni družbi sem se čutil nekako domačega. RazpraTljali smo razna stanovska vprašanja, govorili o skupnih naših težnjah ter se navduševali zanje. Ko sem jim pravil, da bo letos ,,Zaveza" najbrž zborovala v Brežicah, od koder poletirao v kraljevi Zagreb, so to novico sprejeli z odkrito radostjo. Delovali bodo na to, da pride mnogo hrvaških kolegov v Brežice in da nam bo bivanje v Zagrebu prijetno in veselo. Eazalci na uri so kazali že precej črez polnoč, ko smo se pred Lieboldovim hotelom, kjer sva prenočevala, poslovili presrčno in bratski. Drugo jutro pa naju je odnesel železni konj — bicikelj iz lepega zagrebškega mesta, kjer sva našla topla srca in nepričakovano kolegijalnost — v najino domovino na zeleno Štajersko. Končujem. V kratkili črticah sem orisal nekaj najvažnejših zavodov, katere posetiti sem imel priliko. Zahvaljujein se tem potom zagrebškim kolegom za veselo družbo in za uposlane mi podatke. — Ti pa, cenjena tovarišica in dragi tovariš, sta spoznala iz teh skromnih vrstic, kaj vse zmore stanovska zavest in požrtvovalnost. Lepe reči posedujejo naši kolegi onkraj Sotle; pa to še ni vse, kar sem navedel v tem spisu, oni imajo še več, o čemer hočem svojedobno še poročati. Svetujem pa vsakomur, ki se misli udeležiti »Zavezinega" zborovanja v Brežicah o letošnjih Binkoštih, naj ne zamudi izredne prilike ter pohiti v Zagreb. Žal mu ne bo nikdav. — Veselilo me bo, če te črtice osrčijo tega ali onega, da si ogleda Zagreb in tam poseti iste zavode, ki so za učiteljstvo najbolj zanimivi. Ko nas pa*o Binkoštih sprejme BUčiteljski dom" v svoje prostore, takrat naj bi tudi mi Slorenci se navdušili za tako stanovsko delovanje kot ga imajo Hrvati. In ne samo lepodoneče besede ampak tudi dejanja naj sledijo navdušenju! Ig. Sijdnec.