Stev. 43.	V Ljubljani, 22. oktobra 1909.	IL. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
| 14. x:, 1909. I Sramota! — Izdajstvo!
Zadnje zasedanje deželnega zbora kranjskega naj si zapiše kranjsko učiteljevo s črnimi črkami v zgodovino svojih že desetletja trajajočih bojev za kruh, za obstanek I
Poslanec tov. E. G a n g 1 je stavil več nujnih predlogov, ki se tičejo ureditve službenih prejemkov kranjskega učiteljstva in katerih sprejetje bi namah uničilo neznosno bedo, ki tišči k tlom kranjsko učiteljstvo. A zgodil se je vnebovpijoč greh, zgodila seje sramota, (godilo se je izdajstvo, kimu ga ni para na vsem širokem svetu: učitelja-poslanca Btvoikar in Jaklič sta bila z ostalimi poslanci S. L. S. proti tem predlogom ter sta tako pomagala pri krvavem delu, koje klerikalna večina deželnega zbora kranjskega izmučeno, in izstradano učiteljstvo pahnila v staro bedo nazaj!
Prokletstvo na take Izdajalce lastnega stanu! Tisočero solz in vzdihov, ki polnijo In pretresajo srca trpečih, naj jim leži na duši kot pekoča vest, kot plačilo črnega izdajstva !
V XV. seji deželnega zbora kranjskega dne 14. t. m. so prišli na vrsto ti-le nujni predlogi:
Nujni predlog
poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
I. Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač v tem smislu, da bodo te plače enake plačam vsakokratnega XI. do VIII. činovnega reda drž. uradnikov, in sicer z ozirom na službene prejemke in pokojnino.
LISTEK.
Ob odkritju Volaričevega spomenika.
Spisal Janko Leban. (Dalje.)
Leta 1890.
III.
(Kratka vsebina; 1. Zopet o „Zavezini". 2. Nada, da pride v Števrjan.)
Kozana 13./V. 90.
Dragi Janko! Oprosti, da Ti šele zdaj odgovarjam. Bes, skorej mi ni bilo mogoče poprej. Veruj mi, da me je že vest pekla, ko sem dobil Tvojo dopisnico. Po drugi strani bi pa res ne vedel, kaj imam posebnega pisati.
„Zavezna" je lepa ter zadržuje krasne misli, žal da mi mera ne vgaja, ker ni primerna (ali vsaj ne preveč pripravna), da bi jo vglasbil. Že sem se jo parkiat lotil, toda sprevidel sem, da je bolje, ako narediš drugo —
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
II. Opravilne doklade voditeljev, oziroma voditeljic naj se odmerijo za enorazrednice po 200 K, za vsako dvorazrednico pa tolikokrat po 50 K več, kolikor je razredov, oziroma paralelk.
Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh.
V	formalnem oziru se predlaga, naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava kot nujen.
V	L j u b 1 j a n i, dne 9. oktobra 1909.
Nujni predlog
poslanea E. G a n g 1 a in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
I.	Službena doba vsega ljudskošolskega in meščanskega učiteljstva se določa na 35 let v smislu § 56. državnega šolskega zakona iz 1. 1869.
II.	Provizorična in vojaška leta se ušte-vajo v službeni čas.
Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh.
V	formalnem oziru se predlaga, naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava nujnim potom.
V	L j u b 1 j a n i, dne 9. oktobra 1909.
Nujni predlog
poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka, ki se raztezaj na hranilnice, zadruge in banke ter obremenjuj njih rezervne fonde v ljudsko-šolske namene.
Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh.
V	formalnem oziru se predlaga, da se naj ta predlog po § 21. opravilnika obravnava kot nujen.
V	Ljubljani, dne 9. oktobra 1909.
...... II I	'I ——
to pa le priobči (v Popotniku), jako bo ugajala. Zdi se mi, da bi bila močno primerna za nekak „prolog", nagovor ob kaki veselici ali zborovanju „Zaveze".
Prosim toraj, napiši (ali če hočeš predelaj) mi „Zavezno" a v drugi meri in s krajšimi verzi. Lepo bi bilo, da narediš le 3 koščeke, kakor pri tej 1 Oprosti in — stori! Veseli me, da dobivaš tu pa tam vsaj neka j za delovanje Svoje. A jaz ? — Želim Ti še več! Sicer je že to nekaj vredno, da lehko spraviš kak plod Svojega peresa med občinstvo. Z glasbo ne gre tako lahko. Naj pa v kotu plesni!
Badoveden sem ali obdari Popotnik poslani mu moj spis „o petji". Delo je dobro, zato — vederemo. (Govoril sem razpravo pri zborovanji našega učit. društva, kjer so jo ko-legje sprejeli pohvalno.) Poslal sem tudi v Stuttgart neko kompozicijo (samospev s klavirjem) — za nagrado. Se ve, da dobi izmed morda 1000 konkurentov kdo drugi, ne pa jaz I Pa — čo, vederemo.
Z Gestrinom sva dobra znanca in prijatelja. Bavno ta teden dal mi je zvezek svojih poezij (večinoma že priobčenih), da bi zbral
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Nujni predlog
poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
Deželni zbor poživlja vlado, naj dela na to, da se sklene k § 55. državnega šolskega zakona iz I. 1869. dodatek: Kot minimalni dohodki učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah imajo veljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakokratnega XI, X., IX. in VIII. činovnega razreda.
Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh.
V	formalnem oziru se predlaga, da se naj ta predlog po § 21. poslovnika ¡obravnava kot nujen.
V	Ljubljani, dne 9. oktobra 1909.
Nujni predlog
poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
Vlada se poživlja, naj deluje na to, da se sprejme v državnem zboru predlog: Država pomaga deželam sanirati deželne finance na ta način, da država prevzame polovico stroškov za zdržavanje ljudskega šolstva in učiteljstva.
Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh.
V	formalnem oziru se predlaga, da naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava kot nujen.
V	Ljubljani, dne 9. oktobra 1909.
Svoje predloge je Gangl obširno utemeljeval. Njegov govor priobčimo pozneje po ste-nografičnem zapisniku.
Prvi se je oglasil proti dr. Š u s t e r -š i č , ki tiči do grla v zlatem denarju. Pravi, da vse to, kar je govoril posl. Gangl, obsega edino le tisto, s čimer se bavijo že razni odseki. (Klici: Kateri pa?) Tako o regulaciji učiteljskih plač itd. Vse bo predlagal — zrel projekt o sanaciji deželnih financ deželni odbor. Napada narodno-napredno stranko, češ, da
kaj, kar bi se dalo vglaebiti. Bogat je, posestnik v Ljubljani (na Poljanah). Narediti ima še zadnji izpit — talent izvrsten, pisatelj dober, mlad, živ ... Fejst fant. Pa še k pupam je prišel na učiteljišče — haha!
Tehomil v Brusu — zdi se mi, da ni na pravem mestu. Ali ni bolj primeren Zvon ? Ali boš le v Avberu ? Kaj je z Volčami ? Potrpi bo že kedaj kaj boljšega. Upaj! Tudi jaz „imam upanje", veliko, prav veliko, da pojdem iz Kozane v Števrjan (Št. Florjan). Bazpisano je nadučiteljsko mesto (učiteljica je tudi tam). Juh Janez že 5 let boleha, zato najbrže ne bo imenovan. Potem dobim gotovo jaz; srečen bi bil, res, ako se to zgodi. Pomisli: 1. nad-učitelj, 2. tajnik (18 fl. stalne plače mesečne), 3. organist (110 fl. stalne plače na leto), 4. stranski dokodki, 5. eno uro od Gorice in krasen kraj, 6. stanovanje in šola v gradu (5 sob, kuhinja, klet— 70 fl.) — zraven bralna soba itd., to je nekaj, kar se ne dobi vsak dan in povsod. Občina prosi zame, protekcijo tudi imam, manjka me še imenovati, potem sem „mož". Bog daj I — Dela imam obilo: kar za dve veselici hkratu moram skrbeti. Soproga me kmalu osreči — tem bolje.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
je v svojih predlogih sama sebi nasprotna. (Dr. T r i 1 le r : Hoče štenkati I — Mit einem b6sen Nachbar. —) Izjavi se proti nujnosti. Stranka ne bo glasovala za predloge in se ne udeleži več debate.
Posl. dr. T r i 11 e r izvaja, da je večina zbornice gotovo že sodelovala v kakem šolskem odboru in je vsak prepričan o resnici njegovih (Ganglovih) izvajanj glede na gmotno stanje učiteljstva. Vsak najmanjši prekoračljaj rednega proračuna ga že vrže v najhujše posledice. Dr. Šusteršič je bil svoj čas sam zato, da se stvar reši nujno, a danes je pač z iskrenim obžalovanjem treba na znanje vzeti da sta S. L. S. in njen načelnik izpremenila svoje mnenje. Tedaj so rekli, da bo S. L. S. prišla s predlogi, s katerimi se bo izboljšalo gmotno stanje učiteljstva, a sedaj I Za pošteno delo gre pošteno plačilo. Ali vzlic temu še do danes ni izbrisan madež s Kranjske, da ima najslabše plačano učiteljstvo! (Dr. Šusteršič izgine h zbornice.) Predlaga, da naj zbornica glasuje za Ganglove predloge, kolikor se tičejo hipnega izboljšanja učiteljskih razmer. Če se sprejme nujnost, naj se predlog meritorno utemeljuje le toliko, s tistega stališča, s katerega je zbornica tedaj motrila učiteljsko zadevo, ko še ni bila v njej večina S. L. S. Naj se Bklene, da se oženjenim učiteljem da namesto 25% 35 odstotne, vsem ostalim pa 25 odstotne doklade. S tem se bo storilo za najnujnejšo silo pošteno, pravično in krščansko delo.
Predlaga:
1.	Vsem ljudskošolskim učiteljem in učiteljicam v deželi kranjski, katerim se je s sklepom deželnega zbora z dne 24. novembra 1905 dovolila draginjska doklada v visokosti 25 % njihovih sistemizo\anih stalnih temeljnih plač za čas, dokler se definitivno ne urede službeni prejemki učiteljstva na ljudskih šolah v deželi kranjski, se ta draginjska doklada za isto dobo poviša za 35 % omenjenih dohodkov od 1. novembra 1909 vnaprej.
2.	Vsem ostalim ljudskošolskim učiteljem in učiteljicam se dovoli od istega časa vnaprej
Čas mi zmanjkuje: Petje bom učil (jutri je tu cerkven shod) — in vroče je. Jutri po 4. uri pop. gremo v Kojsko k Sokolom. Dobro se imej, pa oprosti in — piši! Poslane stvari vrnem Ti v kratkem. Pozdrav od obeh gospe Hermini in Tebi. Da se vidimo poleti! Ali jo vreževa v Gore, kaj? Bog! Vse dobro Ti želi
Tvoj
H. Volarič.
Kozana 17./V. 90.
IV.
(Kratka vsebina: Kako ga preganja V., nadzornik.)
Dragi Janko I
čudim se, da tako sodiš zadnji moj list! Še bolj me pa „pikaš" s svojo „preponižno" prošnjo, naj se ne vznemirjam, ker ... Ti moj Bog! Bilo je drugače.
Vendar oprosti, če sem te nehote razžalil, saj veš, da imaš v mojej osebi odkritega prijatelja. Zato me lahko umeš in zato med nama „zamere" biti ne sme. (Imava že dovolj „zamer" drugje.)
Kar mi pišeš glede vglasbitve „Zavezne", vidim, imaš prav. Toda res ne drugače nego po vzoru „Slavč. speva". Meni to ni prišlo
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
in do iste dobe draginjska doklada 25 % njihovih sistemizovanih temeljnih plač.
Posl. grof Margheri se v imenu Nemcev izjavi v toplih besedah za nujnost predlogov.
A zgodil se je škandal, ko je deželni glavar odredil glasovanje.
Uiitelja proti — učiteljstvu.
Da, zgodil se je škandal, ki mu ga menda ni para! V XV. seji deželnega zbora kranjskega je posl. E. Gangl v sijanjem govoru poldrugo uro razpravljal o razmerah kranjskega učiteljstva ter je razvil naravnost pretresujočo sliko bede, ki razjeda in uničuje naš učiteljski stan. Ta govor, kakor že omenjeno, priobčimo v celoti. Govoril je tudi o drugih vprašanjih, ki so tesno zvezana z regulacijo učiteljskih plač ter kazal z |nepobitnimi dokazi na potrebo nujne rešitve vseh teh vprašanj. Prav tako je tudi posl. dr. Triller z energično besedo pozival večino deželnega zbora, naj ne zavlačuje rešitev tega vprašanja, v imenu Nemcev pa je posl. grof Margheri poudarjal, da moramo ob vsaki priliki kazati na nujnost rešitve učiteljskih zadev! Toda vse
—	bob ob steno! Vstal je dr. Š u s t e r š i č
—	propovednik numeriranja učiteljskih kosti!
—	ter kratkomalo zavrnil nujnost Ganglovih predlogov! Pride glasovanje. Zdaj bi si človek mislil, da bosta za te predloge, katerih sprejetje bi bilo kranjskemu učiteljstvu v največjo korist, glasovala vsaj oba klerikalna poslanca-učitelja, Eavnikar in Jaklič. A zgodil se je škandal: tudi oba učitelja sta bila proti koristim učiteljstva ! Škandal vseh škandalov! Poslanci S. L. S., seveda tudi oba učitelja-poslanca te čedne stranke, so bili celo proti predlogu 'dr. Trillerja, da naj se prizna draginjska doklada vsemu učiteljstvu. — Kranjsko učiteljstvo je ostalo zopet praznih rok; staro trpljenje je njegov delež. Za to se naj učiteljstvo zahvali prijateljici učiteljstva — S. L. S. — zahvali pa naj se tudi svojima vrlima tovarišema, učitelju Ravnikarju in Jakliču 1 Sramota takim ljudem! —
Toda sramote še ni bilo dovolj 1 — Sedaj pride na vrsto
Nujni predlog
poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt volilne reforme za deželni zbor kranjski, ki naj sloni na principu enakosti, direktnosti, tajnosti in splošnosti, in sicer na proporcionalnem zistemu.
Predlog je odkazati ustavnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh.
V	formalnem oziru se predlaga, da naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava nujnim potom.
V	Ljubljani, dne 9. oktobra 1909.
Šlo je tu za koristi ljudstva, zlasti
delavstva. Toda tudi ta nujnost je bila odklonjena s klerikalnimi glasovi in oba klerikalna učitelja-poslanca imata tudi del tiste zasluge, da ostanejo široke plasti našega ljudstva še nadalje — brezpravna masa! Prav je vzkliknil poslanec Gangl: „Delavstvo je doživelo v tej zbornici svoj drugi S e d a n!"
„naprej"; žal, da je zdaj prekasno, a le za zdaj. Pesem ostane veljavna tudi v bodočnosti in za prihodnje zborovanje bode se že prepevala. časa je dovelj, zato se je lotim pozneje kedaj.
Želim Ti vspeha pri družbi sv. Mohora. Ti še dobiš kak petak, a jaz nič! Glasbena matica tudi letos ne izda nič mojega — ni denarja. (Za Medvedove „latinske" Marijine pesmi jih imajo dovelj!) O Slovenci 1
Nadzornik, kakor veš, je moj nasprotnik. Zaradi šole mi ne more kaj očitati, o mojem življenji pa še manj. In vendar išče povsod „dlak v jajci", da bi me kako oškodoval. V m. decembru 1. 1. bil sem po neumnosti zatožen, na to sem se pri njem tudi ustmeno opravičeval. Letos (20./V.) pride k meni, zahteval je pa, naj se zopet pismeno opravičujem. čuj, dvakrat po 7 mesecih in za ničvredne stvari! Zdaj molčim, ker nočem raz-draževati duhov — zaradi Št. Perjana. V četrtek bo seja: če dobim omenjeno mesto bom molčal — sicer se z nadz. drugače po-gledava. Pravica na dan!
Očital mi je o tej priliki tudi, kar si pisal v Edinosti lani o Kozani in o meni. Te-
A to še ni vse! Mera sramote, mera izdajstva še ni polna! V XIV. seji je razpravljal deželni zbor o poročilu šolskega odseka glede načrta novega zakona o šolskem nadzorstvu.
Šolniki proti — sebi!
Posl. E. Gangl je v specialni debati o poročilu šolskega odseka glede načrta novega zakona o šolskem nadzorstvu stavil poleg 14 izpreminjevalnih predlogov tudi tri resolucije. O generalni in špecialni debati bomo še poročali, ko dobimo stenografični zapisnik v roke. — Ganglove resolucije se glase:
I.	Vlada se poživlja, naj določi vsakemu okr. šol. nadzorniku pisarniško moč, ki naj po njegovih navodilih opravlja pisarniške posle, da ostane nadzorniku za glavno njegovo poslovanje dovolj časa.
II.	Šolskemu odseku se naroča, da iz-premeni § 39. tega novega zakona v tem smislu, da voli učiteljstvo samo svoje zastopnike v deželni šolski svet. (In sicer ljudsko-šolsko dva, srednješolsko enega.)
III.	Vlada se poživlja, da odkaže personalni referat samo deželnim šolskim nadzornikom.
Ko je stavil deželni glavar te rosolucije na glasovanje, so — čudom se čudimo! — obsedeli gospodje poslanci S. L. S., ki so učiteljskega stanu (Jarc, Jaklič, Eavnikar) in odborniki „Slomškove Zveze" in seveda vsi drugi poslanci iste stranke. Eesolucije je posl. Gangl utemeljil tako, da je njih opravičenost jasna kot beli dan: kdor temu ne verjame, naj vpraša kakega liberalnega ali klerikalnega okrajnega šolskega nadzornika, ako ni opravičena zahteva po olajšanju njegovega pisarskega — ne 3amo pisarniškega! — dela; naj vpraša vse učiteljstvo, ako se ne vjema z zahtevo, da si voli samo svoje zastopnike v deželni šolski svet; končno naj vpraša vsakega živega človeka, ni li bolje, da opravljajo osebni referat deželni šolski nadzorniki, ne pa — vitez Kaltenegger! — Toda Jarc, Jaklič, Ravnikar so bili proti resolucijam Gangla! Šolniki proti — sebi! Naj-brže je zabičal Kaltenegger to, da morajo biti lepo pridni, četudi so sicer v srcu za to, kar odgovarja načelu pravičnosti! No politiška morala je tako močna tudi pri klerikalnih šolnikih, ki stavljajo očividne koristi vsega učiteljstva — srednješolskega in ljudskošolskega — za svojo politiško strast! — Da bodo okrajni šolski nadzorniki še nadalje v prvi vrsti pisarji, naj se zahvalijo S. L. S., pravzaprav je pa vse to zasluga „šolnikov" Jarca, Jakliča in Ravnikarja, ki nimajo toliko vpliva v svoji stranki, da bi jo prepričali o tem, kaj bi bilo res vsemu učiteljstvu v korist I Žalostni šolniki! Bržkone bo še treba govoriti o tem žalostnem dejstvu. A učiteljstvo — tako srednješolsko kakor ljudskošolsko — mora priznati, da se je posl. Gangl zavzel za njegove najopraviče-nejše koristi, „šolniki" S. L. S. pa so bili proti! Resnici na ljubo javljamo, kar se nam poroča z verodostojne strani, da je poslanec Ravnikar glasoval za III. resolucijo poslanca Gangla.
Tako je doigrana ta žalostna klerikalna igra z najvitalnejšimi interesi učiteljstva. Ravnikar, Jaklič, kako se še upata med učiteljstvo?!
Zvestim Slomškarjem.
(Dodatek k „Besni besedi".)
„Kje naj se zdaj pritožimo, kje naj iščemo zaslombe? .. ." Tako kliče „Liga X." v 10.
pec! Ker pa misliš prositi sem ali celo v Kozano — če bi jaz šel proč, povem Ti, ne bo nič! Ljudstvo bi že bilo za Te a nadzornik Te „ne more". Razumeš? Sklepaj, sodi. Bog Ti daj več sreče drugod. Nadejam se, da bo potem bolje, če glavar vaš odide. L. osobno dobro poznam. „Die beriihmte" 0. bila je njegova ljubica — revež jo je strastno ljubil. Kako se vse spreminja!
V Oerovem smo se v nedeljo dobro zabavali. Meni je prišla teden dni poprej uradna prepoved, da ne smem sodelovati ne za ne pri „Besedi", ančeš „učitelju dolžnost je ljud-svo poučevati in voditi k treznosti". A jaz? — Dne 22 t. m. pojdemo pa v Mimik k Jezovi veselici.
Pranica povila je v petek (13. t. m.) ob 2zjutraj čvrstega dečka. Zdravi smo vsi; enako želimo Tebi i soprogi, koja oba srečno pozdravljam.
Tvoj
H. Volarič.
Kozana 14./6. 90.
Leta 1891.
številki „Slovenskega Učitelja". Ni težko odgovoriti. Za ušesa primite svojega dičnega predsednika Jakliča in odbornika Ravnikarja.
Ta dva Vam morata dati jasen odgovor, zakaj nista glasovala za draginjsko doklado vsemu učiteljstvu. Pri običajnem božičnem zborovanju ju postavite na zatožno klop, potem pa proč z njima, ker ona nimata srca za sotrpina! Sramovati bi se morali takih voditeljev in če niste že popolnoma slepo orodje v rokah S. L. S., potem se otre-site teh dveh zatiralcev svojega stanu! Vzdihovanje in tarnanje po toči ne bo hasnilo vam, še manj se bodo zmenili za to vaši poslanci, ki nimajo src za one, ki so „v sili tudi silni". Pokažite, da ste možje, ne pa analfabeti, ki jih vleče že vsak lemenatar čez drn in strni „Kdor ni z nami, ta je zoper nas." Po tem klerikalnem geslu se ravnajte! Ni vraga, da se vas — delavnih in zglednih bojevnikov — ne vstrašita slavna voditelja in vplivata na svoje tovariše - poslance, da se vas — in po vas tudi nas grešnikov — usmilijo. Ker ste pa tako neustrašeno pokazali svojo jezico v „Resni besedi", zato pričakujemo, da ne boste požirali obljub, s katerimi vas bodo tolažili nadebudni kaplani. Sicer pa mislimo, da boste osrečeni z obljubami in celo pomagali udrihati čez tovariša Gangla, ki je napel vse moči, da bi dobili kak poboljšek. Veselite se obljub in mislite na nas, kako sodbo imamo o vaših poslancih Jakliču in Ravnikarju!
Lex Jaklič-Ravnikar.
Primera.
Poznamo Slomškarja, ki ima na dan 4 K 80 h plače. Ima ženo in devet otrok. Mož se je r a z j o k a 1 , ko je bral, da so klerikalci, med njimi generala Slomškarjev — Jaklič in Ravnikar, brezsrčno glasovala proti Ganglovim predlogom in celo proti 25 %, oziroma 35% dokladi, Poznamo tudi Slomškarja, ki se baha, da ima 50 K dohodkov na dan. Ta se ni imel povoda razjokati, ker je ta Slom-
škar slučajno — Jaklič!
*
* *
„Neustrašeno idite naprej — za vami stoji slovensko ljudstvo," tako je pisal Sušteršič Slomškarjem na Brezje. Pri glasovanju za 25 odstotno doklado pa si je mislil Šusteršič: „Neustrašeno počakajte malo — za vami stoji slovensko ljudstvo, ki vam ne bo kronic štelo, pač pa kosti preštelo." — Oj, vi romarji, kako
vas vlečejo vaši voditelji!
*
* *
Tovariš in tovarišica!
Prosim, svinčnik v roke in izračuni sledeče: Moja mesečna plača je ... K ... h. Ako računim 25% ali za oženjene 10%, mi gre mesečno še ... K ... h. Tega poviška pa ne dobim, ker sede v deželnem zboru v večini taki poslanci, ki so izvoljeni aa krščansko-katoliški podlagi, ker sta med temi poslanci tudi učitelja Jaklič in Ravnikar ter profesor Jarc, katerih zadnja dva sta očitno glasovala tako, da ne zaslužim za svoje delo zgoraj omenjenega poviška.
Vsak človek je naš bližnji, tembolj bližnji si moramo biti tovariši. Povej mi, kakšen bližnji in še bolj, Kakšen tovariš je to, ki mi odje priboljšek k uborni plači!? Izprašaj svojo vest, ali bi ti mogel kot kristjan in tovariš odjesti
I.
(Kratka vsebina: „Po učiteljsko" se mi godi. 2. Nanovo izdane „skladbe". 3. Cavalleria rusticana. 4. Pri pesniku Gregorčiču. 5. 3 krat prosi stran, tudi na Barje. 6. Zopet nadzornik V.)
Dragi Janko!
Vendar! — porečeš, dobivši moj list. Dobro vem, da večrat misliš, kaj neki pomeni moj molk. Veš — nekaj lenoba, nekaj opravila, nekaj pa odlašanje, to je uzrok, da Ti nisem pisal. Saj posebnega tudi ni. 'Pri meni je vse po starem in po učiteljsko; Marsikaj dobrega in prijetnega, a tudi mnogo grenkosti in sitnosti.
Po dolgem „semintje-pisanji" sem ko-nečno dobil od Blaznika svoje skladbe. En zvezek Ti pošljem kot prijatelju. Prosim pa, da ne pišeš o njem ocene, ker mislim in pričakujem iz drugih pere3 „rešetarja". Tvoja kritika — kot prijatelja — bi ne imela pravega vspeha. Nadejam se pa, da bodo pesmi v obče ugajale. Piši mi, kaj misliš Ti o posameznih, zanimala me bo Tvoja sodba. Naročil ni veliko, toda pošiljam le takim, kjer se mi zdi, da vzamejo in — plačajo. Saj veš, kako je! Upam pa, da ne bo izgube. Ako se
okrog 800 tovarišem in tovarišicam, katerih mnogi resnično stradajo, njim od poštenih ljudi-poslancev priznani priboljšek!? In če ti bo tak kristjan-tovariš deklamoval, da je on pravi krščanski katoličan, ali se ti ne bo zdelo tako deklamovanje profanacija krščanstva? Ali bi se moglo boljše definirati: Kaj je hinavstvo in laž? Ali ni bil Efijalt bolj pošten, ko je izdal svoje» — v smrt, kakor taki, ki izdajajo svojce — v bedo in glad ? Premotrivaj poglavje o plačanih ali prodanih dušah i Judež se je obesil po izdajstvu Krista, sv. Peter se je razjokal, ko je zatajil svojega Učenika, a oni, ki so ti odjedli pošteno zasluženi košček kruha, oni bodo cinično govorili otopelim ljudem (morda tudi tebi), da se potegujejo za koristi svojih bližnjih! Taka je zvestoba in kristjanstvo tistih, ki jih loči križ od nas! To je s tem dokazano!
a. * * *
Resna beseda „Slovenskega Učitelja".
Preden se je zgodil škandal v deželnem zboru, je pisal „Slovenski Učitelj", glasilo „Slomškove Zveze", tako-le: „Dosti dolgo že trkamo, predolgo že trpimo. Cas je že vendar, da se otrnejo solze skrbnih učiteljskih soprog, ki ne morejo preskrbeti svojih dragih otrok. Kaj pa naj rečejo tisti naši tovariši, ki so po krivici prikrajšani vsled i z j e m n e in naravnost neumljive postave o draginjski dokladi? Kje drugod bi trpeli postavo, ki enakotrpečim, enakodelavnim učiteljskim močem reže neprimerno divergentne kose kruha?! Ali bo ta „unicum" postave še dalje mučil in dražil slovensko učiteljstvo? Pozivamo zlasti tiste može, ki so zakrivili to nesrečno kurioziteto, naj jo čimprej popravijo. (Op. urednišva: „Slov. Učitelj" je pozabil povedati, da je bil ta mož dr. Šusteršič!) Potrpeli smo dosti dolgo, tolažili smo se z upi, požirali smo obljube in same obljube, zdaj naj pridejo dejanja, če ne, bomo tudi mi, ki čutimo in živimo, delamo in trpimo s S. L. S., svoje ravnanje umerili po plačilu, ki se nam daje."
* . * *
Tako je pisal „Slov. Učitelj" pred katastrofo; kako bo pisal po katastrofi? Trpimo dalje, tolažimo se z upi!--
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, r pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra K 184.441*27.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h t poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—1'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Blamaža celjskega okrajnega šolskega sveta.
Pod tem naslovom piše prijatelj šole v „Narodnem Duevniku": Kakor je bilo pričakovati, je deželni šolski svet v Gradcu razveljavil
sklep okrajnega šolskega sveta celjskega, s ka----.
Dalje v prilogi.
to zgodi, tedaj ;izdam tje spomladi kaj dru-zega izmed svoje zbirke, ki ni majhna, kakor Ti je znano.
O počitnicah bil sem 12 dni v Kobaridu zaradi Jekšetove „zlate maše". Morda si čital v N. Soči o tem. Ali imaš N. Sočo? Tudi sem zapravil nekaj dni s pohajanjem jpo Vipavskem in o času razstave. Razstava bila je razmeroma jako krasna. To Ti je bilo one dni prijetno življenje v Gorici. Šel sem poslušat tudi Mascagnijevo „Cavallerio rusticano". Lepo, dasi „ajnfah" delo. Godba in igralci so prav dobro izpolnjevali svoje uloge. čital sem, da nameravajo odpreti ljubljansko gledališče s to opero. To bo res zanimivo.
Bil sem tudi pri pesniku Gregorčiču —• nesel sem mu 1 iztis. Bil je zadovoljen in vesel — se ve zabavala sva se izvrstno. Šolo sem začel 10. oktobra. Letos sem 3krat prosil proč — zaman. Obljub imam veliko, toda vederemo ! Tudi na Barje — pri Ljubljani — sem prosil, pa še nič ne vem, kako bo. Sprva sva nameravala s pesnikom, da bi me priporočil pri tamošnjih veljakih in v odločilnih krogih, a potem sva to opustila, ker so marsikateri tuk. veljaki odsvetovali, da
Priloga k 43. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 22. oktobra 1909.
, terim je suspendiral nadučitelja g. Gradišnika od šolskega vodstva. Nadučitelj Gradišnik je v vsakem oziru naprednjak in kot tak klerikalcem trn v peti. Celjski okrajni šolski svet je skrajno nepostavno postopal in s tem ugodil želji klerikalcev, kar se ne more dovolj ožigosati. Dovolimo si sledeča vprašanja: Ali se celjski okrajni šolski svet zaveda, da je v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti osivelega, za napredek šolstva se vedno v prvih vrstah boju-jočega moža s tem nečuvenim sklepom neizmerno žalil in osramotil? Zasluži li učitelj, ki si je pridobil na pedagoško-didaktiškem polju že toliko zaslug, tako ravnanje? Kako se pa s takim postopanjem šolskih oblastnij ponižuje in izpodkopava ugled vsega učiteljstva v očeh ljudstva in šolske mladine, tega si okr. šolski svet gotovo ni bil vsvesti! Za božjo voljo, ali okrajnemu šolskemu svetu celjskemu ni znano, da imajo ljudskošolski učitelji svojo disciplinarno postavo, ali je morda mnenja, da se klerikalcem neprijetni napredni učitelji lahko — meni nič, tebi nič — odstranijo in vržejo klerikalcem v žrelo, da jih pogoltnejo. Ali se je okrajni šolski svet že potrudil najti provzročitelja nemira na celjski okoliški šoli? Ves svet ve, da je, odkar službuje na tej šoli g. učitelj Levstik, vsaka harmonija med učiteljstvom popolnoma izključena. Ta mož ne more pozabiti, da je že bil svoje-časno šolski vodja in hoče tudi sedaj ravnati in ukazovati po svoji lastni volji, ne oziraje se na uredbe šolskega voditelja, ki mu je podrejen. Učitelj Levstik je hud klerikalec in kot tak nominiran kot bodoči načelnik učiteljskega društva „Slomškarjev". Treba je torej g. Gradišnika preganjati, da se umakne in Levstiku izročiti vodstvo slovenske šole provizorično ali definitivno. Ker „gotovim" gospodom morda te spletkarije niso znane, jih pravočasno opozorimo, zakaj se je uprizorila gonja proti gospodu Gradišniku. Prišel bo tudi za gospoda Levstika plačilni dan.
Zahtevamo strogo in nepristransko preiskavo, ki bo gotovo razkrinkala vse klerikalne mahinacije, katerih končni cilj je odstranjenje naprednega nadučitelja in ž njim naprednih učiteljev celjske okoliške šole. V slučaju, da najde preiskava v g. Levstiku provzročitelja nemira, tedaj pričakujemo njegovo premeščenje iz službenih ozirov. Upamo, da bo predsednik okrajnega šolskega sveta tudi napredne slovenske učitelje v bodoče ščitil in potrebno ukrenil, da se da od strani okrajnega šolskega sveta zaradi provzročene krivice globoko užaljenemu in osramočenemu nadučitelju Gradišniku primerno zadoščenje!
Poučni tečaj „Zveze nar. društev" v Celju.
(Dalje.)
Tov. P e s e k je nadaljeval:
S primernim poukom domoslovja in zgodovine, s petjem, čtivom, primernimi izleti in šolskimi slavnostmi, s primerim poukom realij itd. itd. vzgojimo v otrokih spoznanje, da je res „biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos". Kažimo otrokom krasoto in geografsko važnost
bi šel jaz med Kranjce. če bo, naj bo, inače še boljše.
Bojim se tudi stroškov zaradi premešče-nja. Ali je draga železnica (Ti gotovo veš, ker «i skusil)?
Na vsak način dolgo več ne ostanem v Kozani. Bazmere so tu za me neugodne, in sem sploh že sit Bricev. Sicer je pa tu zdaj mir, a jaz nimam orgljanja in s tem 150 fl., to je zame vendar veliko. Ti si srečen, kdo ve kdaj se meni stvar ugodno obrne?!
Naš nadzornik V. je pač čudak, že veš, jaz pa povsod naletim na njegove — sorodnike. Ce bi tega ne bilo, udobil bi bil ali Kamenje ali Podgoro. Tu so delali na vse kriplje za me, toda zastonj: V. vkaže vse. Menda pa ne bo vedno tako 1 čakajmo!
O počitnicah mi je umrl 3 tedne star deček: dobro zanj, boljše za me. Drugače smo vsi zdravi in še zadovoljni. Enako želim Tebi in g. Hermini. Ali je zdaj zadovoljna? —Kaj uganjaš? Piši, obljubim Ti, da ne bom več delal tako velikih — pavz. Pozdrav od obeh Tebi in g. soprogi. Vse dobro Ti želi Tvoj prijatelj
H. Volarič.
naše domovine. Postojnsko jamo, ^Savinjske planine, divna Gorenjska, vinorodne naše gorice, sinje Adrijsko morje v Trstu itd. itd. so svetovno priznani najlepši kraji, na katere smemo biti v resnici ponosni, da so naša domovina. Naša zgodovina je taka, da smemo biti ponosni na svojo preteklost. Slovenci so bili že v starih časih kulturno ljudstvo, ki se je pečalo s sadjarstvom in poljedelstvom, ko so drugi narodi še po gozdih medvede lovili Slovenci so bili napram turškim navalom jez, da se je mogla na zapadu razviti evropska kultura itd. itd.
Velezanimiva so bila izvajanja predavatelja, kako se da pri posameznih predmetih — zemljepisju, zgodovini, petju itd. — zbujati in krepiti v otrocih narodno zavednost in narodni ponos. Pri teh zanimivih izvajanjih je navajal celo vrsto podrobnosti, kar kaže, da je tovariš Pesek problem narodne vzgoje temeljito preštudiral.
Dotaknil se je tudi vprašanja] učenja drugega deželnega jezika ter je s prepričevalnimi razlogi dokazal, da naj bo v ljudski šoli učni jezik materin jezik, da se pa naj skrbno goji tudi drugi deželni jezik. Ne le, da je nam potrebno znanje nemščine in da izvijemo nero-škutarjem orožje iz rok, če se poučuje nemščino kot predmet — je ¡predavatelj naglašal. da se naj nemščina (oziroma laščina na jugu) tam, kjer se mora poučevati skrbno in temeljito poučuje, da se jo bodo otroci res priučili. Znanje drugega jezika ni narodno nevarno, pač pa je nevarno polovičarsko znanje drugega jezika. Cesar človek nima in ne zna, po tem hrepeni in iz tega hrepenenja po tujem se rode — odpadniki.
Za mladino, ki je šoli odrasla, je nasve-toval predavatelj: pritegnitev k društvenemu življenju; mladina naj čita, poje, tambura, telovadi, igra na gled. odrih; mladina naj potuje in se gospodarsko izobrazuje. Velike važnosti je končno organizacija našega kmetiškega, trgovskega in obrtniškega naraščaja.
Priporočal je, da bi se naj za mladeniče, ki se žele iti učit trgovstva ali obrtništva, uvedla posredovalnica za vajence, ki bi skrbela za to, da bi se naši mladeniči šli učit le v narodne trgovine in k narodnim mojstrom in da bi ne drli več kot dosedaj v potujčeno mesto — Štajerskega posebno v Gradec — k nam narodno sovražnim trgovcem in mojstrom, kjer se navzamejo narodne mržnje do svojega materinega jezika in svoje domovine. Doba od 14. do 20. leta starosti je najvažnejša v življenju vsakega človeka, ker v tej dobi se čistijo nazori in kristalizuje se značaj. Vpliv v tej dobi prevladuje vse vplive v prejšnjih dobah ter je odločilen za vse poznejše življenje človekovo. Kaj nam pomaga še tako skrbna narodna vzgoja v šoli, če se pa potem na-vzame učenec pri nemškem mojstru sovraštva do vsega, kar je slovenskega. Brigajmo se za šoli odraslo mladino, kakor tudi kmet mora skrbeti za vsejano seme, da mu ga sicer ne zaduši plevel.
Le v narodni vzgoji mladine je naš spas, zakaj mladina, ki bo s ponosom ljubila svoj materin jezik in svojo domovino, bo trden jez zoper vse še tako hude navale ter bo ustvarila
II.
(Kratka vsebina: 1. Komaj čaka, da ide iz Kozane, izguba orglanja mu je briška. 2. Razprodaja muzikalij. „Slovenec". 3. Učit. služba na Barju. 4. Obisk t Begunjah. 5. Klodič — libreto.
Kozana 27./11. 91.
Dragi Janko!
Tvoj list s poslanim mi zvezkom sem dobil: Hvala! Veseli me, da se dobro počutiš v svojej službi — kdaj bom mogel jaz izjaviti o sebi tako? No, kdor čaka, menda i dočaka, saj pravijo tako, a čemo videti. Da bi jaz ne bil izgubil le orglanja (in s tem 150 fl.) potem bi bilo bolje in ne mudilo bi se mi tako iz Kozane. Per bacco — 150 fl. za učitelja ni tako mala reč! Sicer že gre; ne morem tožiti, recimo o stiski ali pomanjkanju, a kar je bolje je bolje.
Omrzelo mi je tukaj in komaj čakam trenutka, da bi šel odtod. Gotovo, da dobim kako dobro mesto pri (ali celo „v") Gorici. Saj drugod bi lehko dobil, če bi le hotel, toda za-me ni.
Skladbe res zelo hvalijo vsi. Skupil sem kakih 40 fl., razposlal pa sem kakih 200 zv. tako, da imam še mnogo dobiti. Upam pa, da oddam še iztisov. Z razprodajo muzikalij je pri nas res prava mizerija. „Slovenec" je v
našemu teptanemu, preziranemu narodu boljšo bodočnost.
Celega krasnega predavanja, žal, danes ne moremo objaviti. V debato je posegel urednik L e š n i č a r in razložil, kako si vzgoju-jejo Srbi za Slavonijo in južno Ogrsko potom društva „Privrednik* v Zagrebu obrtniški in trgovski naraščaj. Želel si je enake organizacije na Slovenskem, osobito za južno Štajersko, ki je prepleteno z nemškimi trgi in mesti, koder se nam izgublja na stotine obrtnega in trgovskega naraščaja. Tov. naduč. K n a f 1 i č je praktično pokazal, kako se da celo pri pouku nemščine gojiti ljubezen do materinščine, Gospa K a 1 a n o v a je poudarjala potrebo primerne vzgoje ženskega naraščaja. P r e k o r -š e k je razpravljal, da mora vedeti vsak šolar, da je njegova prva domovina Slovensko, potem šele Avstrija. Žal pa, da se v mnogih šolah govori le o domovini Avstriji „o" naši ožji domovini Sloveniji se pa ne izpregovori niti besedice. Ce se je razpravljalo o Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, je pač umestno in potrebno, da se shvata in omeni, da je to naša ožja domovina Slovenija. Bodimo sicer patrioti — učimo otroke ljubiti našo domovino Avstrijo — a bodimo tudi narodnjaki — ter učimo otroke spoznati in ljubiti našo ožjo domovino Slovenijo. Zaključno govori še tov. Pesek o krasni nalogi, ki jo lahko opravljajo učiteljice med kmetiško žensko mladino.
O organizaciji napredne mladine je izpregovoril urednik L e š n i -čar: Agrarno gibanje, ki ga zadnji čas opazujemo na Slovenskem, je prineslo k nam docela nove ideje o pomenu kmetiškega stanu za narod in državo, o njegovi organizaciji, o neizogibni potrebi obrambe lastne zemlje, o politiških zahtevah kmetov itd. itd. Eno je gotovo : stanovska zavednost našega kmeta se je mogočno prebudila in bo nevzdržno prodirala dalje. In ne le stare je prebudil tek časa, navdušila se je zlasti mladina, in kaj čuda, da se je oglasil v vrstah naprednih agrarcev, združenih v Narodni stranki, klic po organizaciji mladine? Niso ga zbudili mestni gospodje, izšel je iz kmetiških vrst in kaj čuda, da je našel povsod simpatični «dmev? — Upoštevati bo predvsem treba, da bo imela bodoča organizacija napredne kmetiške mladine, agrarnega našega naraščaja, predvsem stanovski značaj. Na tem temelju sebo ra z v i 1 o v se njeno bodoče delo.
Nekateri posebni cilji:
1.	gojenje demokratizma, pravega tovarištva in prijateljstva; v organizaciji ne sme biti ne siromakov ne bogatašev, temveč samo za istimi visokimi cilji stremeči bratje ...
2.	Probuja ženske mladine. „Le žena, ki se svojemu pravemu poklicu ni odtujila, je prava žena", je dejala češka pisateljica Miloslava Prochazkova na prvem shodu slovanskih žen v Pragi 1. 1897. V teh besedah tiči dober kos programa za vzgojo naše kmetiške žene. Ravnopravnost s tovariši, delo v javnosti za napredek
kritiki zelo laskav — kdo neki to piše? Jaz menim, da Kokošar, gotov pa nisem. Kar mi pišeš o kranjskem učiteljstvu, Ti verujem, tudi me ne žali, da nisem dobil službe na Barju. Nadzornik V. jo je vrhtega (prošnjo za službo namreč) po dnevu razpisa odposlal. Vendar pravega vzroka neimenovanju ne vem.
Tvoja mazurka je prijetna, dasi preprosta. Za ples bo ugajala in tudi se lahko svira. Ker sem Tvoj original pomazal, prepisal sem si jo na drug papirček, prepiši jo. Kaj se Ti zdi g. G. ? — Kranjec, kaj ne!
Obiščem te prihodnje leto o počitnicah, ko pojdem v Ljubljano k razstavi (če ne bo kakega posebnega zadržka, n. pr. če bi bil premeščen).
Bazpisana bo služba nadučitelja v Pevmi, Grgorju in Vrtojbi, toraj vse dobro. — V. Klodič mi je poslal 1 fl. za 1. zvezek in mi poslal eno neizdanih Krilanovih pesmi s prošnjo, da jo uglasbim ter mu jo počnem. — Ali bi napravil Ti kaka libreto, jaz bi se rad lotil kakega večjega dela? Skušaj in piši mi, koj o tem. — Drugič pa še! Dobro se imej. Pozdrav od obeh obema. Vse dobro Ti želi
verni Tvoj A. Volarič.
(Dalj«.)
kmetiškega stanu, vzgoja k ljubezni do kmetiškega stanu, vzgoja k samozavesti — to so le nekateri cilji. Naša bodoča mati ne sme biti politiška sovražnica svojega moža, ne sme svojih otrok vzgajati k veri v fatalizem, temveč k veri in zaupanju do samega sebe, v svoje jake moči. Kako ponosna so češka kmetiška dekleta, da se jih je postavilo v organizaciji češke agrarne mladine na stopnjo ravnopravnosti s tovariši I Kot apostolke so obljubile iti v dalnje resnice, da probude narodno in stanovsko zavest pod vaškimi strehami . . . Neverjetno je, koliko agitatorične sile tiči v navdušenih mladenkah, koliko žilave delavnosti, a mi doslej te delavnosti nismo upoštevali ...
Govornik se je na to ukvarjal s praktičnim delom v okvirju organizacije, v kolikor se tiče ženske mladine; zasebni pogovori, sestanki, čtivo, zdravniška predavanja o pomoči in sili in postrežbi bolnikov itd.
Glavni cilj napredne organizacije kmetiške mladine bo seveda:
3.	izobraževanje članov z vsemi tozadevnimi pripomočki;
4.	gojenje trdne discipline, narodne zavesti itd.;
5.	gojenje zmernosti in varčnosti.
O notranji uredbi in načrtih glede organizacije je govornik tudi obširnejše razpravljal. O predavanju, ki je bilo navdušeno aklamirano, se je razvnel daljši pogovor.
Popoldne je predaval podpredsednik „Zveze nar. društev", dr. Koderman, o društvenem zakonodajstvu. Poslušali so ga vsi z velikim zanimanjem, zakaj govoril je z gladko in veščo besedo, ki je pričala, da je predavatelj izboren govornik in tudi strokovnjak v predmetu, o katerem je govoril. Naš društveni zakon datira iz 1. 1867. in je plod revolucionarnega gibanja v burnem letu 1848. Govornik je potem razpravljal o društvenem zakonu, o društvih — politiških in nepolitiških — o njih ustanavljanju, poslovanju in vodstvu, čeprav je sedanji društveni zakon mnogo bolji nego je bil prejšnji, vendar je potreben temeljite refosme, ker politiške oblasti lahko jako poljubno rabijo zakone. Leto 1848. n. pr. so bili Jugoslovani rešitelji Avstrije (Je-lačič!), čez šestdeset let so pa sami veleizda-jalci. — Govornik je tolmačil tudi naslednje zakone o gledališkem redu (zakon Iz 1. 1850.), o motenju zborovanj (zakon iz 1. 1907.), o motenju mirnega skupnega življenja narodnosti (zakon iz 1. 1883.) itd.
Kakor je sicer potrebno, da se vsak natanko pouči o društvenem pravu in je v tem oziru predavanje dr. Kodermana velezanimivo in temeljito, predavanja žal, zaradi pičlega prostora ne moremo v celoti priobčiti, opozarjamo pa čitatelje, da „Zveza nar. društev" kmalu izda brošuro o društvenem pravu.
Tudi po tem predavanju se je vnel daljši pogovor, v katerega so posegli dr. V. Kukovec, L. Cerne, B. Knaflič, Šetinc i. dr.
Po predavanju dr. Kodermana so se dali vsi udeleženci tečaja fotografirat. Slika je izborno izdelana- ter se dobi za 2 K pri odboru „Zveze nar. društev v Celju".
Potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe Ivan Pre k o r š e k je govoril na to o društvenem življenju. Društva morajo dandanes, ko se je naš narod diferenciral, delovati popolnoma drugače kakor nekdaj. Čitalnice, nekdaj glavna opora našega narodnega gibanja po mestih in trgih, hirajo, če se niso prilagodile današnjim razmeram. Boj , ki se vrši za obstanek v socialnem življenju, moremo izvojevati le na strogo demokraški podlagi z izobrazbo. V društvih si bodimo enaki, manj izobražene moramo izkušati dvigniti na višjo stopnjo omike in to storimo le s prijateljskim medsebojnim občevanjem in predavanji. Nekdanje čitalnice so bile manj izobraženim krogom zaprte in zaraditega niso dosegle svojega pravega namena, to je izobrazbe nižjih slojev; današnja društva so nekaj popolnoma drugega in čim več jih je, tem bolje za nas, tem večji dokaz našega duševnega napredka in splošne prosvete. Nikakor pa ne gre prezirati v društvih našega ženstva,
saj je naloga žene v življenju ista, če ne večja kakor moža, saj vendar ona mora prva vsaditi v srce svojega sina in svoje hčere narodni čut, narodno zavest in ponos. Če bomo imeli izobraženo žanstvo, potem šele bomo mogli ga oprostiti pogubonosnega vpliva duhovstva, ki služi dandanes v politiškem življenju le kot slepo orodje v dosego njegovih gospodstvaželj-nih in sebičnih namenov. Končno je predavatelj govoril o stališču odbora napram ¡¡ostalim članom društva. Eazmerje mora biti vzgoje-valno napram manj izobraženim društvenikom. Odbor se m ora i z prem inj a t i in tako dati priliko tudidrugim, da pokažejo svoje vodilne zmožnosti, ker končno postane tudi najpotrpežljivejšemu društve-nemučlanu vodstvo enega samega odbora neznosno. Odbor mora gledati na to, da preseli društven lokal iz gostilnice, da preseli društveno življenje v bolj tihe prostore, kjer si bodo člani društva lahko brez vsakega hrupa in šuma izposojevali knjige in si tako razširjali svoje duševno obzorje. — Društvo mora nadalje gojiti predavanja, kar mora poskrbeti „Zveza nar. društev", potem prirejati veselice, ki naj ne bodo združene samo z zunanjim pompom, ampak tudi z izobraževalnim delom, in slednjič gledališke predstave.
Pri debati govori tov. Pesek in priporoča predavanje s skioptikonom. G. Hudina je mnenja, naj društva pri prirejanju veselic iz-kušajo spojiti „sladko s koristnim. G. Prekor-šek priporoča tudi ustanovitev ženskega društva v Celju, ki naj sistematično skrbi za izobrazbo svojih članic in izkuša svoje delovanje raztegniti tudi na deželo.
Udeleženci tečaja so ves dan s priznanja vredno vztrajnostjo in velikim zanimanjem sledili predavanjem in je bilo jako umestno, da so prireditelji tečaja aranžirali proti večeru izlet na stari grad pri jCelju. Pod vodstvom A. Peska in Al. Trstenjaka so se podali tečajniki najprej v nemško cerkev in potem na grad. V cerkvi so si ogledali 18 glav celjskih grofov, med katerimi se nahaja tudi glava zadnjega celjskega grofa Ulrika II, ki so ga umorili 1456. 1. v Belgradu. Potem so si ogledali znamenite razvaline gradu nekdaj za zgodovino Slovencev tako pomembnih celjskih grofov. Ob zarji zahajajočega solnca se je nudil izletnikom krasen panorama in navdušeni so zapeli „Lepa naša domovina", da so se zvoki te krasne himne razlegali nad Celjem in okolico.
Zvečer je bil prijateljski sestanek v „Skalni kleti", kjer so se udeleženci tečaja v ožjem krogu prav dobro zabavali s petjem, igranjem na klavir itd. Bil je res lep večer, ki ostane vsem v prijetnem spominu.
__(Dalje.)
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Konjiško učit. društvo zboruje v nedeljo, dne 7. nov. t. 1. o 7«H- dopoldne v novi slovenski šoli v Konjicah po sledečem vzporedu:
1.	Predavanje tov. Bena Serajnika o razvoju elektrike in osnovnih potezah brezžične telegrafije.
2.	Društvene stvari.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Vprašalna skrinjica.
5.	Predlogi.	•
Pridimo vsi, že prva točka nas bode
vse elektrizirala, zato vam je porok vdani
Rado Jurko, t. č. predsednik.
Kozjansko učit. društvo zboruje dne 2. novembra ob 10. uri dopoldne v Kozjem po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Bazgovor o šol. zvezkih (norm. tipa).
4.	Bisanje zemljevida šolskega okoliša in zemljevid polit, okraja.
5.	Poročili glavnih skupščin „Zaveze" in „Lehrerbunda".
6.	Bazno.
K točni in obilni udeležbi vabi
odbor.
Savinjsko učit. društvo je zborovalo dne 14. oktobra na Gomilskem. Ker ni bil pri občnem zboru v Mozirju navzoč tov. blagajnik, da bi podal blagajniško poročilo, je to storil sedaj.
Bačunska pregledovalca najdeta vse v najlepšem redu.
Tov. J a k š e predava o letu 1848. med Hrvati in obljubi prihodnjič nadaljevati.
Tov. Z o 11 e r omenja, da se mu čudno zdi, da izdatki pri „Zavezi" vedno presegajo dohodke. Priporoča varčnost ter omejitev ne-
potrebnih izdatkov. Tako je bilo čitati. da je „Zaveza" darovala 50 K poškodovancem po toči. To je vse lepo 1 Vendar pa imamo organizacijo v prvi vrsti za sebe in zgodilo se bo morda, da bo treba v kratkem kakemu tovarišu gmotno pomagati — brez denarja.
Prihodnje zborovanje se vrši začetkom pomladi.
Učiteljsko društvo za laški okraj
zboruje v nedeljo, dne 7. novembra 1909, ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju na Zidanem mostu.
Dnevni red,
1.	Zapisnik.
2.	Društvene zadeve.
3.	„O vzgojnem pomenu domačije in ljudske šole", predava tov. Karel K veder.
4.	Poročili: a) o zborovanju „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 15. in 16. avgusta t. 1. v Mariboru, b) o zborovanju „Lehrerbunda" dne 11. septembra t. 1. v Gradcu.
5.	Slučajnosti.
P. n. tovarišice pevke in tovariši pevci se naj zbero zaradi pevske vaje pol ure poprej v šoli.
K polnoštevilni udeležbi vabi najpri-jazneje
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Kako se izvršujejo sklepi deželnega šolskega sveta ? Pred kratkim se je v seji deželnega šolskega sveta kranjskega na predlog člana dr. Tavčarja sklenilo, da se ne smejo suplentje na srednjih šolah več sprejemati ex praesidio, temveč da je za to potreba sejnega sklepa. Dočim se tega sklepa drže ravnatelji slovenskih gimnazij in predlagajo su-plente v potrdilo dež. šol. svetu, se ravnatelji nemških gimnazij čisto Dič ne brigajo za ta sklep. Tako je ravnatelj gimnazije v Kočevju, B i e d 1, kar na lastno roko t e 1 e g r a -fično z Dunaja poklical dva suplenta, nekega Jonketa in nekega Ekertha. Namesto da bi nemški šolski nadzornik B e 1 a r ali pa referent K a 1 t e n e g g e r , ki imata čuvati, da se izvršujejo gremialni sklepi dež. šol sveta, ravnatelja Biedla poučila, da nima ni-kake pravice samovoljno nastavljati suplente — ki so, nota bene, še neizprašani, medtem, ko imamo na tucate izprašanih domačih suplentov brez kruha — sta se pa ta dva gospoda lepo uklonila in kar nakazala tema suplentoma plače. Seveda bosta gospoda svoje tihotapstvo opravičevala s tem, da je bilo nastavljenje re-čenih suplentov n u j n o. Pa ta nujnost je jalova, ker je v par ¡dneh dobiti usposobljenih kandidatov. Radovedni smo, ali se bo tudi gre-mij dež. šol. sveta podvrgel Belarjevi in Kal-teueggerjevi samovoljnosti in se dal od teh dveh uradniških magnatov bagatelizirati. Go-spodine Schvvarz — ali mar nimajo gremialni sklepi dež. šol. sveta za vaša nemška uradnika nobene veljave?
** Iz srednješolske slnžbe. Deželni šolski svet kranjski je dovolil, da smeta prof. prve državne gimnazije Iv. Grafenauer in Fran V e r b i č poučevati na slov. trgovski šoli, prof. dr. F. K o r u n pa na mestnem dekliškem liceju. — Učit. kandidat dr. Nikolaj O m e r z a je imenovan za suplenta na višji državni realki v Idiiji. — Namesto ljubljanski višji realki dodeljenega suplenta Vin-cencija Marinkota pride na prvo državno gimnazijo v Ljubljani suplent Andrej Prebil.
** Naslov profesorja je podeljen ravnatelju deželnega muzeja kranjskega dr. Jos. Mantuaniju.
** Profesor dr. K. Ozvald v Gorici je dobil za šolsko leto 1909/10. dopust v svrho študij na polju pedagoške psihologije v inozemstvu.
Književnost in umetnost.
„Matica Slovenska" izda za 1.1909. sedmero knjig, in sicer: 1. Bleiweisov Z b o r-n i k (študija o literarni in politični naši zgodovini Bleivveisovih in Levstikovih časov),
2.	Zabavna knjižnica, 3. Knezova knjižnica (obe z zabavnim čtivom); 4. O n j e -gin, pesnitev Busa Puškina, prevedel dr. Ivan Prijatelj; 5. Koroška I., zemljepisni del (s slikami in z natančnim jezikovnim zemljepisom te dežele, napisal dr. Potočnik); 6. Stanko Vraz (obrežna študija, napisal dr. Branko Drehsler); 7. Štrekelj, Narodne pesmi. — Knjige so malone natisnene in se bodo letos rano razpošiljale. Naj zato čim prej pošlje članarino (4 K), kdor želi dobiti letošnje knjige.
Zemljevid „Matice Slovenske". „Matica Slovenska" daje na znanje, da se na naročila brez obenem poslanega denarja ne more ozirati.
Zvonček. Vsebina 10.številke: 1. Očetu. B. G a n g 1. Pesem. — 2. Kaj nam je pripovedoval naš dedek. A. Pesek. Povest. —
3.	Siva čaplja. L a d. O. Poučen spis s podobo. — 4. Rodni vasi Borisov. Pesem. —
5.	Jeseni si želim ... Borisov. Pesem. —
6.	Šumijo vrhovi... Borisov. Pesem. —
7.	Galci v Bimu. Ivo Trošt. Zgodovinski spis s podobo. — 8. S kruhom ali brez kruha. Ivo Trošt. Povest. — 9. Kako je naučil
gospod Prijatelj svojega hlapca potrebnega reda. Fran Silvester. Povest. — 10. Nevarna grožnja. Ivo Trošt. Povest. — 11. Sreča. F r. Jordan. Povest. — 12. Iz risb idrijskih realcev. Podoba. — 13. Lastovice. Dušana. Povest. — 14. Grozdni sok. Poučni spis. — 15. Slanica. Ivan S t ep k o. Pesem. — 16. Dobro delo. F r. Jordan. Povest. — 17. Povejte, mamica! B o g u m i 1 Gorenjko. Pesem. — 18. Otožna pesem. Bogumil Gorenjko. Pesem. — 19. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. Gustav Stupar. — Ponarejen bankovec. — Potres. — Srnica. Iv. K i f e r 1 e. Uglasbena pesem. — Bešitev. — Kotiček gospoda Doro-poljskega. — Priporočamo 1
Družba sv. Mohorja v Celovcu je zaradi večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povečani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo dru-štveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja leta. Ko jih bosta zima in dolgi večeri zbirala na topli klopi ob [topli peči, in ob čedni mizi v kotu sobe, bodo že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni letos precej več kakor druga leta. — Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden; najprei jih prejmo najoddaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v krajih zunaj slovenske zemlje; 2. poreška, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosen-ske škofije; djakovska, zagrebška in ogrske škofije; sekovska in videmska; 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tržaško-koprska, 6. lavantinska škofija. Celovški in vsi udje, ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čimprej ponje, da nam ne bodo delale predolgo napotja v itak tesnih naših prostorih.
Domač umetnik v tnjini. Dne 1.1, m. je v "VViborgu Jna Finskem prvikrat nastopil kot dirigent filharmoničnega orkestra Slovenec g. Leo F u n t e k. Njegov nastop je bil jako srečen. Občinstvo ga je navdušeno aklamiralo. V Wiborgu izhajajoči listi jako pohvalno pišejo o g. Funtku in čestitajo orkestru, da si je pridobil tako izbornega dirigenta. — Gospod Funtek je sin prof. Ant. Funtka.
Kulfurno delo. ■
-J- „Akademija" je otvorila svojo letošnjo predavateljsko sezono v Ljubljani s predavanjem prof. Vojeslava Moleta o poljskem pesniku Slovackem. Dvorana Mestnega doma je bila polna občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo izvajanja govornika. Predavatelj je poslušalcem podal lepo, zaokroženo sliko velikega poljskega pesnika, čigar rojstveno stoletnico Poljaki ravno letos praznujejo. Lepo in zanimivo predavanje je želo pri hvaležnih poslušalcih zasluženo pohvalo.
Politiški pregled.
*	Položaj v Avstriji. Kakor vse kaže, provzročijo zakoni, ki jih sprejmejo nižjeav-strijski, gornjeavstrijski, solnograški in pred-arlski deželni zbor, ministrsko krizo v Avstriji. Oba češka ministra (Začek in Braf) sta že izjavila, da podasta takoj demisijo, ako bi ministrski svet predložil nameravane zakonske načrte v sankcijo. Kako se reši kriza, je odvisno v prvi vrsti od držanja poljskega kluba. Poljski minister-rojak Dulemba namerava pro-vzročiti v tem oziru sklep poljskega kluba. Nadejati se je, da se poljski klub nikakor ne bo spozabil tako daleč, da bi se indentificiral s tem, da se predloži v najvišjo sankcijo zakon, ki je naperjen direktno proti čehom na Nižjeavstrijskem. A čim je Bienerth dal v tem oziru kake obljube, je neizogibno, da mora priti do razdora.
*	Ponemčevalna društva v Avstriji. Istrska „Narodna Prosveta" prinaša velezani-mivo statistiko članov in dohodkov vseh društev, ki imajo namen organizirati nemštvo v Avstriji. Schulverein ima 100.000 članov in 617.200 K dohodkov, S (i d m a r k , društvo za ponemčevanje Slovencev, Hrvatov in Italijanov ima 50.000 članov in 226.000 K dohodkov, Zveza čeških Nemcev ima 55.000 članov invl90.000 K dohodkov, N o r d-m a r k proti Čehom in Poljakom v Šleziji ima 20.000 članov in 148.000 K dohodkov, Zveza Nemcev na severnem Mora v s k e m ima 44.000 članov in 62.000 K dohodkov, Zveza kršč. Nemcev v B u k o v i n i proti Rusinom in Rumunom ima 4900 članov in 60.000 K dohodkov, T i r o 1 -ska ljudska zveza ima 24.000 članov in 47.000 K dohodkov, Zveza Nemcev zajužno Moravsko proti čehom ima 7500 članov in 9900 K dohodkov, Zveza Nemcev za D o 1 n j o A v s t r i j c ima 7000 članov in 7600 K dohodkov, Zveza za kršč. Nemce v Galiciji proti Poljakom in Malorusom ima 3500 članov in 2600 K dohodkov. Nemška zveza v Gornji Avstriji proti čehom ima 2100 članov in 8300 K dohodkov. To je 13 društev, ki so imela minolo leto 358.900 članov in 1,454.000 K dohodkov.
*	Z vprašanjem podraženja živil se
je bavil avstrijski ministrski svet 12 t. m. in sklenil ustanoviti komisijo, sestoječo iz ministrov Haerdtla, Brafa in Weiskirchnerja, ki imajo izdelati načrte, kako preprečiti podra-ževanje.
*	Priključenje Žižkova k Pragi,
Uedinjenje Prage se uresničuje v brzem tempu. Te dni je sklenila občina Smichov, da se priključi Pragi, predvčerajšnjim so isto sklenili občinski svetovalci starodavnega Žižkova. — Nadejati se je, da se za korak edinstva odločijo hitro tudi Kraljevski Vinohrady, in tako bo uresničena želja vseh Čehov, da bo Praga edina, kakor je po svojem ozemlju in svojem prebivalstvu.
Obrambni vestnik.
£ Klerikalna sodrga s podlo „Sloven-čevo" žurnalistiko, polno demagoštva, brezver-stva in brezdomovinstva, ščuje slovensko ljudstvo zoper učiteljstvo, češ, da je v najožji zvezi s Ferrerom in dogodki v Barceloni. V slavnostni številki, s podobo Šusteršiča, Gregorčiča, Korošca in Grafenaura na prvi strani se upa ponoviti laž, da je poslalo naše učiteljstvo na kongres svobodomislecev deputacijo. — V zadnji štev. „Učit. Tov." smo pozvali „Slovenca", naj nam pove imena deputantov, a ker jih ni in nam jih ne more navesti, se zopet z isto frazo laže. — No, se vidi, od kje prihaja. Ko smo Terseglavu navajali fakta in dokazali laž — je molčal! Ko smo Lampetu dokazali neresnico — je molčali Ko smo „Slom-škarjem" dokazali laž — so molčali 1 A sedaj so izgubili še to iskrico poštenja, da bi ob taki priliki molčali in lažejo dalje. — Ta fakta si oglej tisto učiteljstvo, ki bi se upalo pri-sezati na klerikalno poštenost in njih krščanstvo.
£ Povest o regulaciji učiteljskih plač je končana. Nihče več dandanes n e sme biti pošten! — Po zaslugi dveh naših stanovskih kolegov je propadel predlog za regulacijo učiteljskih plač, ki ga je stavil tovariš Gangl. No, upamo, da je šel sedaj tudi „Slomškarjem" up po vodi, ker njim se je to celo obljubljalo po poslancih S. L. S. in predsedniku kakor tudi odborniku „Slomškove zveze" Jakliču in Ravnikarju. Jaklič je pri glasovanju odšel lepo ven in s tem pokazal, kako umeva regulacijo plač. Ravnikar pa je glasoval — proti. No, ta prokleta disciplina, ki človeku odvzame vso moč, če človek nima energije! Mogoče mandat drži bolj nego potreba izboljšanja plač sebi in svojim stanovskim kolegom. No, pa Ravnikarju deloma odpuščamo, ker vemo, da se izzvali nanj ves pritisk in ga s tem preplašili. — Nasprotno je z Jakličem, predsednikom „Slomškove zveze", ki je hil že a priori proti zboljšanju plač. No, njemu kot staremu parlamentarcu nikakor ne moremo opravičiti jalov izgovor discipline, ker on ve, koliko je na tej disciplini, če ga ne bi držal mandat. S tem pa, da je on odšel, je jasno pokazal — ne disciplino, ampak — princip. — Tudi ti gospodje so si stavili princip, izstradati učiteljstvo, in ga vzdrževati na svoji strani z obljubami; a komaj verjamemo, če se bo dalo učiteljstvo varati še enkrat, ker tudi ono se je pričelo zavedati svoje politiške veljave in ni izključeno, da izstradan pes ne steče in ne prične gristi v telo svojega gospodarja.
Bivši Slomškar.
I Iz kranjske deželne zbornice.
(Sklepi o preosnovi šolskega zakonika.) Klerikalni poslanec učitelj Ravnikar piše in sestavlja izpreminjevalni predlog k nekemu paragrafu zakona, ki ga je predlagal klerikalni odsek. Poslanec Jarc to opazi, priteče k Ravnikarju, prebere listek in mu z roko namigne, da ne bo s tem — nič. Ravnikar vstane in nese svoj predlog načelniku S. L. S. Šuster-šiču v pretres. — Šusteršič premišlja — a tudi ta mu na migljaj Jarca odmiga z roko in pove, da se to ne strinja s principi stranke. Ravnikar gre na prostor in glasuje za odsekov — klerikalni — predlog proti Gan-glovemu predlogu, proti svojemu prepričanju in istotako proti mišljenju učiteljstva. — Nikakor ne menimo s to notico zaničevati Ravnikarja, ker politiške strasti nočemo uporabljati kot bojno sredstvo, kako klerikalci in S. L. S. upoštevajo res „pravega" zastopnika učiteljstva in kako upoštevajo voljo učiteljstva. — Tu se zrcali istinitost in iskrenost pozdrava načelnika S. L. S. dr. Šusteršiča „Slomškovi zvezi"!
Galerijski opazovalec.
*	„Zora zori..." ali „Slovenec" se boji! Pozivlje, naj vendar nikar učiteljstvo ne ustanavlja sokolskih žup. — Že samo naše besede učinkujejo, kako bi neki vplivala njih izvedba na srčni utrip klerikalcev ? če učiteljstvo poživi in okrepi s svojim vestnim sodelovanjem „Sokola", stori le s tem svojo narodno dolžnost, ker njemu ni samo duševno, temveč tudi telesno izobraževati narod. — Seveda „Slovenec" rohni iz povsem drugih vzrokov. Njega telovadna organizacija, ki stoji umetno pokonci, trpi dandanes na oni bolezni, ki jo imenujemo pomanjkanje voditeljev. Duhovni bratje se morajo vendar že odtegniti temu mestu, ker pod demokratizmom trpi njih avtoriteta, na katero pa stari fajmoštri mnogo dajo, ker jim nese in jih drži pokonci. Fanatizem jim ne nesel — Poziv „Slomškovi zvezi" se ni obnesel in preti nevarnost, da s poživljenjem „Sokola" ravno
napredno učiteljstvo ne stre ogrodja te — ne telovadne — ampak fanatično klerikalne organizacije. — Učiteljstvo, naprej! To notri zasadimo izstradane zobe, da pokažemo, kako učinkuje princip „izstradanega", ki so si ga stavili klerikalni poslanci napram učiteljstvu v deželnem zboru!
* Slaba rest! Niti iz številke v številko se ne upajo „Slovenčevi" uredniži pogledati in odgovarjati. „Slovenec" odgovarja na našo obrambo vsako soboto, a vedno za en teden in eno številko nazaj, da bi s tem morebiti preslepili še koga. — Toda resnica ostaja vkljub temu čistejša od laži!
Učiteljiščni vestnik.
Tovarlšlcam! Tudi ve pohitite z duhom današnjega časa. Ni bilo vedno le učiteljstvo krivo, da se je čulo premnogokrat jadikovanje o pomanjkanju kolegialnosti od strani tovarišic. Premnogokrat ste same napravile tesni kolegialnosti konec, kar nam jasno kažejo slučaji, da moško učiteljstvo visoko spoštuje one tovarišice, ki spoznajo smisel resnosti in dela in se točno in vsestransko zsvedajo svoje vzvišene naloge in svojega poklica, ki jih v mnogih ozirih postavlja nad moči mosa. Smisel resnosti v posameznih slučajih je na-pravljala ločitev med tovariši in tovarišicami. Ne pričakujte rešitve vseh stanovskih vprašanj le od tovarišev, same sezite v razreševanje posameznih vprašanj, ker v premnogih ozirih tovariši ne morejo upoštevati naših teženj, ker jih ne poznajo tako natanko kakor me same — in le od tod izvira premnogokrat nevolja med nami, ki pa jo zakrivimo me same. Da naš stanovski list ne razpravlja teženj z našega stališča v ožjem obsegu, smo deloma tudi same krive. — Naj bi nas spoznanje privedlo na druga pota! — Tudi to, da ostaja končni smoter — zakon, ne opravičuje resnosti v izvrševanju dela, ki ga nudita stališče in stan, ker sedaj je dana prilika, da se žena izkaže vredno postati slovenska mati. Ne bo to ponižalo ugleda učiteljice, temveč ga bo to še dvignilo, ker izkazala bo, da tudi v začasnem svojem stanju ni lahkomiselno zapravila časa, ampak ga je vestno porabila v prid stanu, in naroda, kar kvalifikuje njeno vrednost in zmožnost.	> #
Žensko vprašanje in učiteljica.
Referirala na shodu ueiteljiških abiturientov E. Ker-žiče va.
Dandanes, ko se vse bori in poganja z večjim ali manjšim uspehom za svoje pravice, se ne smemo čuditi, če so se postavile tudi žene v vrsto borilcev, da si pridobe svoje pravo.
Ženske, ki se bore za svoje pravice, imenujemo — emancipiranke. Navadno imajo moški nekako mržnjo do emancipirank, to pa le zaradi slabe informacije o smotrih in željah prave ženske emancipacije. ¡Večkrat sicer tudi pri nas govore v družbah o ženskem vprašanju, toda žalibog le malokdaj resno, navadno radi smešijo važnost ženskega vprašanja na vse načine. Pri tem so pa krive tudi ženske same. Mnoge, ki se drže za emancipiranke, pretiravajo in zaradi prepovršnega pojmovanja zabredejo v ekscentričnost, ki ne dela časti pravi emancipaciji. Zato vladajo tudi pri nas različna mnenja o ženski emancipaciji.
Odločila sem se danes, da povem, kakšno si mislim jaz emancipirano ženo.
Primerjajmo emancipirano in moderno ženo. Kakšna razlika! Moderni ženi je potreba oboževanja in toalete kakor ribi vode. Ako ji vzameš to dvoje, ti ostane le mrtva brezpomembna stvar. Medtem ko moderna žena smatra ljudem le one osebe, ki zavzamejo v družbi z njo isto — ali vsaj ne mnogo niže stališče — in so ji najnižji sloji le nekake neprijetne, manj vredne prikazni, s katerimi niti od daleč ne bi hotela priti v dotiko — ve emancipirana žena, da je vse človeštvo ena sama velika rodovina, razdeljena sicer v narode in stanove, ne pa v gospodo in borna brezpravna bitja. Ona ve, da mora vsak ud te rodovine skrbeti in neumorno delovati za njen blagor sploh ter posebej za blagor onega naroda, katerega mati ga je rodila.
Emancipirana žena se popolnoma zaveda svoje dolžnosti, ki jo je prejela z življenjem vred. Zaveda se svoje zmožnosti v izpolnjevanje in izpolnitev teh dolžnosti. Ona hoče biti koristen ud svojega naroda in človeške družbe. Kako pa pride ona do te zavednosti ? Po trudu in duševnem delu. Veda prinaša osvobojenje, in kdo je najpotrebnejši osvobojenja? — Žena !
Izobraziti — duševno, omikati se hoče vsaka emancipirana žena, a ne zaradi osebne časti in dobička, pač pa, da laže pomaga moškim ali deluje sama v prid naroda.
Oporeka se ji, da hoče emancipirana žena izpodriniti moške iz šlužb in jim uriniti kuhalnico in šivanko v roke. To ni upravičeno. Prvič, ker dolgo de bo toliko izobraženih žena, da bi izpodrivale moške iz služb in ker so ženske preveč navezane na domače dela in glede njih preveč vatančna, da bi jih pustile izvrševati moškim. Ona dobi poleg svojih študij vedno dovolj časa za urejevanje domačih opravil in dolžnosti. Medtem, ko moderna žei^a prodaja svoj dolgčas po divanih in oknih, ga posveti malemu psetu ali mimoidočim in oni 3as, ki ga pretolčejo moški po gostilnicah in
kavarnah, porabi takozvana emancipirana žena, da se suče marno po domu s šivanko, gla-dilnikom, kuhalnico ter premišljeno oskrbuje gospodinjstvo.
__(Dalje.)
Jubjlejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tvrdka M. Gru-bauer, tovarna šolskih zvezkov v Lincu,od izkupička za prodane zvezke na Kranjskem 720 K, tov. B u r n i k, Barle, Morela, Lavrič, Verd-jan in Tavčar iz Metlike 12 K namesto venca na krsto r. g. L. Ganglu; g. Ivan B o n a č , trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 20 K; tvrdka Fran Souvan s i n zaloga manufakturnega blaga v Ljubljani »15 K; skupaj 767 K; zadnjič izkazanih 2171-10 K, doslej darovanih 2938-10 kron. Bog plati ! _
Vestnik.
„Slomšknrje" imajo klerikalci grdo za norca. „Soča" piše: „Slomškarji na Kranjskem so tudi že večkrat zahtevali povišanje plač ter to sporočili dr. Šusteršiču in drugim visokim gospodom klerikalnim poslancem. Tudi obljubljami so jim, da se vse zgodi, kakor hočejo, toda v deželnem zboru kranjskem niso nič hoteli slišati klerikalni poslanci o Ganglo-vem predlogu glede zvišanja učiteljskih plač. Na Brezjah so zahtevali Slomškarji odpravo krajnih šolskih nadzornikov. V Kranjskem deželnem zboru pa so glasovali klerikalni poslanci, med njimi učitelja Bavnikar in Jaklič ter profesor Jarc, proti predlogu poslanca Gan-gla, ki je zahteval glede krajnih šolskih nadzornikov ravno isto, kar so sklenili Slomškarji n a B r e z j a h. Ali jih imajo za norca Slomškarje! Pa tudi drugega ne zaslužijo."
Letnino za učit. konvikt je plačal tov. Edvard Markošek iz Ljubnega na Gorenjskem. Bog plati!
Tvrdka Grubauer, tovarna šolskih zvezkov v Lincu, je darovala od izkupička za prodane šolske zvezke učiteljskemu konviktu zopet 720 K. Pri tej priliki tvrdko učiteljstvu zopet prav toplo priporočamo in sicer ne samo zato, ker podpira vsako leto z znatno vsoto učiteljski konvikt, temveč tudi zaraditega, ker so Grubauerjevi šolski zvezki v vsakem oziru res izvrstni. Svoji k svojim !
Ljubljansko učit. društvo je postavilo blagopokojni tovarišici Olgi Kobau-Ga-s p e r i n o v i prav lep nagroni spomenik. Ker je pa ljubljansko učiteljstvo vsako nedeljo in vsak četrtek zaposleno z obrtno nadaljevalno šolo, zato ni bilo mogoče spomenika slovesno odkriti, vabimo pa vse ko-Ieginje in kolege, prijateljice in prijatelje, da obiščejo o Vseh Svetih grob prerano umrle, vzorne učiteljice in koleginje Olge. Na spomeniku je ta-le napis, ki ga je zložil g. dr. I v o Š o r 1 i.
Le skromno znamenje, da tukaj si k počitku legla, Ti bodi, plemenita žena, ta spomnik, le skromen znak ljubezni naše, ne spomenik. Saj, kjer si mimo šla na svoji zemski poti, povsod pognalo je stotero cvetje za Teboj; ta dolga, svetla sled je za Teboj ostala, to spomenik je Tvoj!"
Postavilo „Ljubljansko učiteljsko društvo".
Smrtna kosa. Tovarišu A. Pesku je umrl nadebudni sin Zoran. Naše iskreno sož sije!
I. izkaz prispevkov za Hočevarjev spomenik. Prispevali so doslej sledeči gospodje in dame: po 10 K: Hočevar Anton, Gomilsko; Neimenovan, Zagorje; po 3 K: Staufer Franc, Pilštanj; po 2 K: Kurbus Tom., Slivnica; po 1 K: Sachs Irena, Kozje; Berthold Kristina, Pilštanj; Gherbaz Ivana, Št. Peter; Bračič Emilija, Št. Vid; Bračič Franc, Št. Vid; Moric Emerik, Št. Peter; Krajnik Ivan, Kozje; Pulko Valentin, Dobje; Gradišnik Anton, Polje; Germovšek Miloš, Pilštanj; Ulčar Ljudevit, Kozje; Žolnir Oskar, Vlimje; Pečnik Alojzij, Buče; Jordan Ivan, Prevorje; Potočnik Anton, Podsreda. Skupaj 40 K. Za nadaljne prispevke se priporoča Miloš Grmovšek, nadučitelj.
Pilštanj.
S cirilico ven! Hrvaško učiteljsko društvo „Požeške doline" je sklenilo pozvati vsa učiteljska društva, da zahtevajo od deželne vlade, da „izbaci cirilicu, kao suvišan balast iz svih razreda nižih i viših pučkih škola!" To fran-kovsko-klerikalno učiteljstvo ima tudi planke na očeh, kakor naši „Slomškarji", ki potom deželnega zbora sami sebe tepejo.
Poročila sta se na Vranskem tov. Budolf V r a b 1 in gdč. Zinka Schwentner-j e v a. — Iskrene častitke I
Siidmarka na delu. Stidmarka je kupila v Cerknici pri Št. Ilju krasno Bindlech-nerjevo posestvo za 34.000 K in sicer zaradi slovenske brezbrižnosti.
Zgled Slovencem. Do 11. t. m. so nabrali Cehi za milijonski dar Matici školski K 83.135. Ta številka govori mnogo; nas pa spominja dolžnosti, ki je mi ne izvršujemo v polni meri nasproti ugroženim narodnim mejam.
Večerna šola za odrasle v sv. Ivanu pri Trstu se je pričela v ponedeljek 18. t. m. Poučevala se bo 3 ure slovenščina, 3 ure italijanščina, 3 ure nemščina in 3 ure računstvo. Pouk se vrši vsak dan (izvzemši nedelje) od 7. do 9. ure zvečer. — Svetoivančani! Uporabite to lepo priliko. Obiskujte marljivo šolo, ker to bo le vam v korist!
Iz ljudskošolske službe na Kranjskem. V brezplačno šolsko prakso je sprejeta učiteljska kandidatinja Josipina Franke za Vič. — V Železnikih je imenovan za provi-zoričnega učitelja Ivan Tavčar. — Namesto obolelega učitelja Bogomira G o vek ar j a pride k D. M. v Polju učiteljska kandidatinja Frančiška Mandelj. Za pomožna učitelja sta imenovana za I. deško ljudsko šolo v Ljubljani Marija Arzelin, za II. učiteljski kandidat Fran Zupan. — V Kočevje pride učiteljska kandidatinja Ana Ganslmayer, v Koprivnik Marija Stimpfl in v Stari log Elizabeta Honigmann. Učiteljski kandidat Bogomir B a č i č je imenovau za provizoričnega učitelja na Kalu. Provizorična učiteljica Ana Grebene je premeščena iz Trzina v Cemšenik. — Namesto obolelega nadučitelja Leopolda A r m i č a je imenovana za suplentko na III mestni deški ljudski šoli v Ljubljani Danica S i n k o v i č.
—	Za učiteljico za ženska ročna dela na ljudskih šolah v Hotičah, v Polšniku, Št. Lampertu in v Kresnicah je imenovana Berta Wohinz.
—	Učiteljski kandidat Fanc T u t s c h je imenovan za provizoričnega učitelja v Kočevski Beki. Namesto obolele učiteljice Leontine M u r g e 1 pride v Kočevje učit. kandidatinja F. S t o c k 1. Učit. kandidat Anton Skala pride kot prov. učitelj v Podrago. Namesto obolele učiteljice Marije Bučar pride v Belo cerkev učit. kandidatinja Julija K r o m a r. Učit. kandidat Herman Kmet bo nadome-stoval obolelega učitelja Karla Perkota v Šmihelu pri Novem mestu. Namesto obolele učiteljice Bože Salberger pride na Jesenice učit. kandidatinja Ana Čop. Namesto obolelega učitelja Avgusta Jenskota pride na Bled suplentka Antonija Jakličeva. V brezplačno šolsko prakso je pripuščena bivša prov. učiteljica Terezija F u r 1 a n na Igu. Učit. kandidat Metod Požar pride na Slap. Učit. kandidatinja Leopoldina K u m p pride v Knežak. Učit. kandidat Izidor Smole pride na Vič pri Ljubljani. Učit. kandidat Fran Hočevar pride v Soro. Ker je'učitelj Ločniškar prestopil v primorsko šolsko službo, je imenovana na njegovo mesto pri Sv. Gregorju v kočevskem okraju učit. kandidatinja Karolina E i e g 1 e r." Bivša suplentka Boza S v e 11 i č je imenovana za prov. učiteljico na Ježici. Namesto na dopustu nahaja-jočega se učitelja Frana M a r i n č k a pride v Št. Vid nad Ljubljano suplentka Boza J o van. Bivša suplentka na Vrhniki P. Za vašnikova pride za prov. učit. in vod. v Bevke. V Crmošnjice pride učit. kandidatinja Erika gl. V o r b e k. Za prov. učit.-vodite-ljico v St. Lenarlu pri Škofji Loki je imenovana Terezija B a n t o v a. V Loški potok pride učit. kandidatinja Marija Šušterši-č e v a. Za prov. učiteljico v Koroško Belo učit. kandidatinja Terezija J a 1 e n o v a.
Listnica uredništva.
A. G.: Prejeli smo in porabimo ob ugodni priliki. Sedaj ni bilo mogoče, kakor lahko izprevidite. Pozdrav in pogumno naprej! — J. P. v H.: Vaše želje sedaj ni mogoče uvaževati. Kaj bi rekli ljudje!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1164.	Štajersko.	162 1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Zg. Poljskavi se namesti stalno služba učiteljice z rednimi dohodki po tretjem krajnem razredu.
Redno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu v Zg. Polskavi, do konca novembra 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet v SI. Bistrici, dne 14. oktobra 1909.
Našim rodbinam priporočamo 34
- Kolinsko cikorijo -
Jernej Bahohec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-22
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učitelje^ visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj
doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1053,737.339-88 Zavarovalnine . . . . „ 8,090.621-62 Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . „ 4,361.283-89 Bezervne in poroštvene
zaloge...... 41,335.041-01
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....„ 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 „ 206.296-40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.50^-80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.430-97
Vsa pojasnila daje 14 26-20
General, zastop banke ^SlaTije"
v Ljubljani, G-osposlre -ulice št. ±2.
Samo
37 12 10
Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici sme izdelovati „Pekatete". To Vam daje garancijo, da je res dobro blago.
Ig. pl. Kleinmayr & hi Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg 2.
knjigarna za pedagoško književnost
priporoča
pravkar izišlo novo učilo:
vojvodine Kranjske
z deli obmejnih pokrajin.
Priredil profesor Fr. Orožen.
Merilo 1:130.000
Cena temu zemljevidu na platno ljapet v mapi K 40-—.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice lil 52—16
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku °lMet.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
NajboU varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici
= ljubljanski. =
• •
bJD O
c o
I
JS	>
SS	O
n	S3
rs	o
Ë	s
£	e
qj	CO
>	CD
C5
«s	-a
*	g
S3 PS O.
m M ro
I i.
O
a
tN
S»
-t ev § -
Za varnost denarja Je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8.—12. dopoldne, in jih obrestuje po 4'/4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 4s/<% na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62'/2 leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestua hranilnica ljubljanska izdaja lične domaČe hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo.	151 12—2

V
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici št. 3.
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte sfirmo.
V najinem zaiožntštru fe fcs&la:
vojvodina kranjska
Izdava -A. za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotosku z besedflua ia dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavu ia narisal
FRAN MAROLT,
učitelj t LjubljauL
Visoki deželni svet kranjski je z razpišem z dae 25. maja 1907, št. 2463, odobril ia pripustil to u«lo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 X 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrta za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava B5 za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotiskti z besedtkm.
Šesto*« bi narisal
FRAN MAROLT,
ufitet) t Ljnbljaui.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. dežeini šolski svit z raapisoia z dne 27. decembra 1903, it. 2791, in M velja kot noratattv za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šoi. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega »¿ta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to dek> odobreno kot n6k> na ljudskih m meščanskih šolata.
Cena »o k. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! S
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje KETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger8 !!
mizarski mojster v Spod. Šiški.
JULIJA STOR
v Ijubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 14512_2
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. IsTaoprileižaaejšI čevlji sedanjosti I
Denarni promet do konca leta 1908: K 71,417.342-75.
Stanje upravnega premoženja: K 17,519.983-93.
TJstarLO-vljena, leta 1882. Požt. hran, raž. št. 828.406.	Telefon 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ijubljana, Dunajskacesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5 *///„ z 11li"l0 amortizacijo ali pa po 5 '/«"/o brez amortizacije. Na menice po 6°/0- Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 146 načrt glede amortizacije dolga. 12 2
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 ■« v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učitelj s t vu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—86
Litografija.
Poštna hranilnica št. 76.307.
m
m p.
m. p.
m
m