T„k dan rM<* ^^ ju pr»ittiko». PROSVETA V--+ > % >- • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniftkl la upramUki p*>«iorli 1667 South UwruUU A?o. Offloo of Public« t Ion: 1667 South Uwndal« A t«. Ttlopkoao, Rockw»U 4604 XXXII. lista jo 16.60 | JUHII 1«. IMS. a (h* poat-offte« •t CkiflMo. Illiaotai' i«4h U« A rt o« Cootrm. o< Marci. t. III«. CHICAGO, ILL., PETEK, 31. MAJA (MAY .11). 1940 Sobaeripiloa 66.00 Yoarly fiTEV.—NUMBER 107 Aeeeptanca for maUlnc at spadal rito of poataco proridod for ta saction 1101, Act of Pot I, 161T, aathortaoJ oa Ju no 14. Itn h avezniki utrpeli ogromne gube v bitkah z Nemci IROOSEVELT |V lerlin. 29. maja. — Tu kro-> govorice, da bo Hitlerjeva wda pričela prodirati prot 'izu, z namenom, "da poveča liko mud francoskimi prebiti." Nacijski krogi so uver-i. da je kapitulacija belgij-1 armade .'100,000 mož demo-izirala francoske čete in c »o prebivalstvo. Jradni militaristični krogi Ifr o nadaljnjih korakih. Iz-ril' »» le, "da bo prihodnja upanja usmerjena proti Lon-*u ali pa Parizu, toda odločl-ni padla. Cilj je še vedno uničenje Velike rBrita-■rfn Francije, ki sta odgovorna vojno." V Berlinu so izjavili, da se lo n*|K)ri generala Weygan-vrhovnega jnjveljnika zavez-»e oborožene sile, glede polnitve armade 700,000 mož iz »ti v severni Franciji, izjalo-i- Armada se bo morala poda-drujrar,. Im) uničena, davni stan nemške armade naznanil, da Nemčija smatra »>J*k|f<.h kralja l>eopolda za j *e je hrabro boril, vaeh časti, ki piu ospešitev oboroževanja v Angliji Uposlitev žensk v vojnih industrijah London, 29. maja. — Velika oborožitvena kampanja je v razmahu. Vse tovarne, ki so dobile naročila od vlade, so ne, naj Glavne i i ati delovne t™Jl I ' - " U reporterjl je Roosevelt po-l to sključeno. Vojna na Plnrl _ f . . . , . v Maa^shuv " . jasnil naloge in dolžnosti sed- Lkem je povaročila valiko HAU).' f inn Ilfcr*M ^tt jhe Jm rif^ |mih divizij in načelnikov teh di-Lanjkanje in parallzirala in- VOJnl UKTtpi sUroetjo, so bile podaljšane od veliko pozornost fašist čnegati- . .. "^T ___ duatrijako produkcijo. Na tlao- L - , . . 47 na 57 ur na teden^ ska. Casopiai so objavili vesti o ^ nače,nika dlvizije lndua„L, lzuJrJenih delavcev In tehnl fcflHflrfsfcc Vlade V vaeh induatrijakih aradiščih damona^acijah prot. V e 1 i k i mHterial|4 je bJ| ,1 ^ lh y arm||do v so bili ustanovljeni posebni od- Britaniji inj Franciji y španskih noyan Edward ^ stettiniuS(l - - .——I ori, katerim je bila poverjena mestih pod velikimi nil®lovi | Dred8ednik United Sti ~ —------- -- —t:-—" j----'V".". inovan u;awara n. oteuiniua,iv kateri se ae veono n«u»j«ju. ori, katerim je bila poverjena mestih pod ^^velikimi ^ naslovi. pre(Uednlk United SU4teM steel v Moakvl in 'drugih mestih ato-l oblast premeščanja delavcev iz Vrata neomejenemu odhajanju y nj vo področje Bpa. je ,judje v do|g|h vratah pred , ene industrije v drugo m iz kraja Angležev in Francozov iz Itali- da nadlor8tvo proaukcije suro- trgovinami, da dobe potrebšči-v kraj, kakor bo zahtevala potre- je ao bila že zaprta Irriiitega I materIala. 1 L toda obl64jn0 ie morajo vr-ba. ^Inženirske in strojne tovar- mnogi sklepajo, da se bo Italija wmiam g Knudneii. predsed- niti domov a praznimi rokami.1 ne bodo uposlile veliko število kmalu vrgla v vojno na strani U ^ kooraclje 0eilerul Motors, Armada okrog 1,500,000 moš itensk. Hn hn v npkui I Vam^lia AnorlA^l in Francozi.!. . . ... . i, . ___I . . ,_________ii Mllwauška veat Milwaukee. — Dne 21. maja je tu . umrla Frances Kuapael, roj. Fašun, stara 45 let in doma iz Ljubnu v Savinjski dolini na Štajerskem. Ameriki Je " ^ ^|Ua"r. Sani: Da4ly~News^~ Ruskim prole- ^^ ^gr,b ji Je o^crbel tarcem, nečlanom komunistične fcrmantav zavod. stranke, preti lakota slična oni Ii l»eni\aylvanije nFl A V^Ifl V n n I ▲ h®t* Pomanjkanje se opa- Strabane, Pa. — Dne 27. m« »LLAV3M V UUJAL y mnogih provincah !n jl4 ata se tu mudila na obisku V ODBORU jih, kjer živi veliko število pre- Mihael Vrhovnik In Luka Vr- I bivalcev. hovnlk. Vračala sta ae s kon- Washington, D.C., 29. maja. To je posledica alabe letine | venci je SSPZ. Mihael je bil po-— Predsednik Roosevelt je na- v zadnjih dveh letih. Rusija po- nov no izvoljen v gl. odbor in Lu-znanil, da je imenoval šest mož trebuje mnogo pridelkov v tam ka s Elyja, Minn., je bil dele-sli Doziciie katere so zaou-lin en0 žensko 21 ***** odbo»«hsttt. toda "reforme" sovjetske, gat. ^farvjMras: ssusis adsSSVžfSS »topi v «jno na »tr.ni Nem«- je k dovo,„ ^ uj L MotnHH, „ d, M.yfl.ld In ^ MMS. IU». ^ I" f^k^iu HT^ " fe.W,000.000. bo na.Ul» velfk. UkoU v 8o- U i bo odločitev kmalu padi«. | Ta grupa, tehnično »nana koti vjatakl uniji prihodnjo «lmo. lK",p"rukK' Ueor,'e Liirohivulnu bnmifliiii nifnlu n&.I UaIha«! lulotu n« iruruiit Kapitulacija Belgije podžgala vojno agitacijo Rim, 29. maja. — Civilisti so zavzeli pozicije, katere so zapu Ta jev razT ? Ta grupa, tehnično znana kot^Uki uniji prihodnjo zimo. M™, ^ ki SO dobile Mladi fafti8ti vrAii° alužbe posvetovalna komiidja sveta na-1 Možnoat lakote ne^ .garantira » . ,|l4|tev ^ Joh. a'od vTad"e"^ bile oozva- Pametnih policajev, ženske in rodne obrambe, l*) usoglasila miru ruskim foasam. gtalln bo ^ RibnikarJat Veronika Ko- Ptt 80 oblekle uniformejoboroževalni P= s potre- m0rda začel vojno da d^l Be- - .f^i^ltev^ HudoK« avne ndustrije morojo podalj- Vozijo se na motornih kolesih baml T^ti % KopH^ in John Rupnik loti ti delovne ure in obratovati se- Ztt *veEi Iftl*tva' traiuporUcije, finaac milijone proleUrcev plačatMJJ^ d Florentlno Rupnik. ' J tpHnn rw»lnvn«» urp obrambo proti letalskim napa- in konzumentov. Na konferenci Uoko ceno za to predno bo to le- _ dom. U reporterji je Roosevelt po- to zaključeno. Vojna na Flnrl .... .. Jaanil naloge in dolžnosti sed-Lkem je povaročila veliko ^ VA1) „o n IlfcrPDI IV J*J UIIU (IU»,»HIH ' — ------- kateri ae še vedno nahajajo. Legionarji zahtevajo konskripcijo bogastva -p-—- n trni I vvuiiam a. ivnuaseii, prcunou-i nm aomov s prašnim. ••-»•»..••. i ottawa, Kanada, 2». maja.— TT "UlITfir^r^r-^rT« korporacljitltoeral Motor«,! Armada okrog 1,500,000 mož N jv^ja kampanja vojaškega aMf T Trt bo "Oziral lnduatr|jako produk- je ^ vedno .brana na maji So- v zgodovini Kanade mesecih 1,600000 žensk upoale- k so hoteli dobi informacije _ |wielovanjf t^, la- tjetske unije od Uningrada do ™bUa iafnallj^ v plamen-nih v industrijah. glede viz, so doWli odgovor, da J jn ^^ » Crn.«a morja Čete so bila oja- ft °l£emifr RJlng j, Jrlaal aerl- Na podlagi uveljavljenih zako- podrobnosti o teh niso na raz- SJdney Hnlmar. predsednik tudi med kavkašklml po- jo ^ »krapov, kl bodo kma-nov, ki dajejo vladi diktatorsko polago. oblačilne unije Amalgamated krajinami In Odeao. NekaUrl ,u uveljavljeni, oblast, bo ona določala mezde in Špekulacije so se pojavile, da Clothing Workers. bo koordini- trdijo, da ja gibanje ruskega vo- - .. . -i- ..-i-.i-delovne pogoje. Politični krogi L morda Mussolini vplival na ral zaposlitev v orožnih in muni- jaštva v teh krajih obrambne-napovedajejo, da bodo morHl1 belgijskega kralja Leopolda, da cijskih tovarnah, nadziral vež- gft značaja, dočim drugi pravi-delavci pristati na znižanje h kupituiirui pred Hitlerjem, banje vajencev v Narodni mla- jp, dft je to gibanje znak, da se I Princeza Marie Jose, žena iU-|dinski administraciji, civilnih| gtalin pripravlja na Invazijo NAČRT ZA OJAČA-NJE BOJNE MORNARICE SPREJET Pospešitev gradnje la• dij in letal ZVAJANJE OBRAM-BNEGA PROGRAMA Waahlngton, D. C., 29. maja. —Zakonski osnutek za ojačanje bojna mornarice In letalska aile , e bil sprejet v nižji kongresni zbornici a 400 proti enemu glasu. Proti je glasoval kongresnik Vito Marcantonio, član Ameriške delavake stranke (New York) In načelnik Mednarodne dulavake obrambe, komuniatlč-ne frontne organizacije.~ Sprejetju načrta Ja sledila razprava o obrambnem programu Rooaeveltove administracije. Osnutek, da Amerika potroši čez tri milijarde dolarjev za ojačanje oborožena sile na kopnem, morju in v zraku, J« bil še apre-' jet v senatu. Glavne provizije v zbornici sprejetega zakonskega osnutka določajo konstrukcijo novih bojnih ladij In povečanje števila bojnih letal na 10,-000 v tem latu, velbanje letalcev, gradnjo novih pomorskih in letalikih baz v atratagičnlh krajih in podaljšanja delovnih ur* od 40 na 48 v vladnih ladjedelnicah. mezd. L Stalno jačanje ameriške arniade rie Joae, žena ita- dinski administraciji, civilnih Stalin pripravlja na invazijo lijanskega prestolonaslednika konaervacijakih zborih in slič- Besarabije. Domneva je, da Je Umberta, je sestra belgijskega Lih enotah. Stalin poslal v te kraja 24 vo- meriske armade I kralja. Nekateri menijo, da Ita- Chester C. Daviš, član fede- j^kih divizij, okrog 400,000 . lija čaka reaultata kapitulacije ralnaga rezervnega odbora, bo moi. Washington, D. C., 29. maja. L^j} gkafa kralja in njegove nadziral poljedelsko produkcijo,) —Federalna armada je danes armHde da vidi# kakšen učinek dH |>odp zaloge Zadostovale za dvakrat večja nego je bila ob iz-1 ^ u iinela na hrambo Franci- domačo porabo in izvoz. bruhu svetovne vojne, poleg tega Anglije. Rulph Budd, predaedr pa je tudi bolj izvežbana in bolje |J _ opremljena. L. 1914 je armada Francija trebi štela 102,000 mož, danes pa šteje 228,000 častnikov in vojakov. Narodna garda šteje danes 236,-000 mož, dočim je imela ob izbruhu svetovne vojne 130,000 mož. Ta je igrala vaino vlogo v zadnji vojni. Izkušnje Je dobila v službi ob mehiški meji 1. 1916 in b% je izvežbana, ko je stopila naVpadno fronto. V rezervnih zborih ima Amerika ^armado Mehika ne bo nagajala Ameriki Izjava ameriškega diplomata Ralelgh, C. Rulph Budd, predsednik Chi-i # cago Burlington & Quincy želez-Uofrnnjo SOVrOZI!IR€ niče, bo izpopolnil in nadziral |"Vil Ull/C Zupani in drugi . uradniki kaznovani Pariz, 29, maja. — Več lupa- transportacijo, da bo učinkovito funkcionirala. Luon Henderson, ekonom In član federalne borzne komisije, je bil Imenovan za načelnika statističnega biroja. On bo zbi ral podatke o roja. On bo zbi- noy meMtnjh Zbornikov In dru gibanju cen, da]^ javn,h uradnikov v pokra prepreči navijanje. j|nah ^verne Francija Ja bilo Harriet Elllot, profesorica l|dllliiv|j8n|hf ker ao zapuatill __I lutlitičnih znan^ti na državni ! ,n ^un. brez dovollanja Tretja vojaška divliija je bila mobilizirana. V nekaj dneh bo več tlaoč rakrutov pozvanih v 1» talako službo, Dalja Je bila od rejena mobilizacija devetih baU-IJonov, ki bodo tvorili četrto divizijo, In organiziranje rezervnih kompanlj vojnih veteranov. TI se bodo vežbali s drugimi vo jaškimi enotami za poznejšo službo. Ti okrepi pomenijo, da bo naj manj 50,000 mož pozvanih,* ra gularno vojaško »lužbo. Poleg teh se bo na tisoče drugih vežba lu v jjoletnlh talairlščlh milice. Premier Klng Je dejal, da je armada štela 10. maja «1,519 vo Jakov In čaatnlkov. Od tega šte vila ae 23,7S« mož nahaja v Kv ropi. Montreal, Kanada, 29. majan-Kanadaka legija Ja sprejela resolucijo a potivom na vlado, "naj takoj atorl korake glede kon-skflpclja Ijogaatva, človeške sile, industrijskih in drugih |»odjetlj, da bo lahko vodila energično voj no proti sovražniku." Mglonar Ji SO razpravljali tudi o aktivnostih pete kolone Nove baze bodo grajene v Norfolku, Va.; Cnrpua Chrlati-Ju, Te*.; 8an Juanu, Portorlko; Cooo Bolu ob Patiamakem prekopu; Seattlu, Wash,; Oahu, HavaJ ; Waka lalandu; Uuonaet Polntur R. 1.1 »an Dlagu, Cal.; Alamedl, Cal., in Unulasku, Ala-ska. Kongresni voditelji in člani Rooitevitftove administracije ao sa sporazumeli glede financiranja obrambnega programa, kl predviduje stroške čez tri milijard« dolarjev. Federalna vlada jo Udala |>osebna bonde in pozvala kongres, naj nalošl dodatne davke. 1» ulednjega vira bo vlada prejela okrog $700,000,-000 na leto. Predlog Je bil atav-Ijen glede zvišanja federalnega davka na gaaolln, tobak in cigarete, kar bi prineslo vladi okrog $000,ooti,000 letno. med 228,000 mj^v armadi h v <£u j J^ ^^ »me-bil imenovan William H. McRey služi okrog OO^OC»v teritorij. Jkj , ik v Mehiki, ki je do- nolds. . .U v UllU, vaienC.«nn— ... - i - , zunaj Amerike Amerika času sve- Roosevelt je dejal, da bodo L^^ ^ blll odaUvljenl In M ehiška organizacija več armade na Kitajskem, tt^aiH- predsednik klani tega odbora Imeli aejo L nL c«, trideset delavcev l(€V aizgon T rocksga na Filipinskih otokU.ima 11,000 trn ne^ J Carranza, ki vsak petek. Prejemali ne bodo ? , |n Versallleau, ki nI- ™**** , ' vojakov, 20,000 na ^aju, ^ *®^enuei ^ povrnjeni jim bodo 1 na tadnJo sadaUo, Mežico Clty, »^J^*? 000 na ozemlju ob Panamskem £ J^o ^ Senzacija lal atroški v zvezi z opravlJr ^ ^aretiranih. Val -o blll ob- »■»«- ■ koruerva- tegičnih točkah. laciji kralja Leopolda mier Pierlot izjavil, ' vsi belgijski uradniki prisege lojalnosti kralju. I Mežico City, 29. maja,—Me-hiška narodna zveza, konserva tivna politična organizacija, je pozvala vlado, naj izžene l*ona )m) vseh časti, ki piu vsl biiiaki uradniki razrešeni ti zaveznikom. -+ ^S^JSL dB 60 V P^a^e lojalnoati kralju. h^^T avn^ Si Amerika bo Zgradila ^r^^l^ 7judt\)u trdnjave f in hoUnrtA. luiLr. Itnu Tn ■tvo kralja l^opoioa . |n UJ(va. da bo M.niaa w..hjnlrton, D. C.. 2«. mi Zavezniki zasedli Nar vik • '"ubi iiu«c ui katero IkkIo tvorile belglj < "» holandške pokrajine. Ta jadomestila prejšnjo Belgi-V Mandske kraljice Vi-J* pobegnil* ? Lon-a mora biti kaznovana. 29 maja. — Belgijaki Pierlot je na-1K» radiu, da je bil Leo-*'-stavljen kot kralj Belgi-[jr* Va je že informirata, «*klanjs njegovo kapitulacijo L civilno in mili- '»»"»•»irzacijo Belgijcev ■ irancrsike. ozemlju. "Ml mo- "^^Uiaat Belgije," jedo- ■ rterlot. Vo naznanila o kapi t u- liclj] i na stvo kralja Leopolda v jasni .u-, , jn bo Mehikai Wa,hingion, D. C., Zf. maja.|>-Aašla Uaaovinr z ..»..j«" či. Angleški in francoski vodite- gtrQf0 MVt„lntLr _Uul»kl«bor armade bo potro- pr«p.gando in zaaUve a avaati- Voditelji OVtne lji so Izjavili, da so že pred aa-L . , . .„ . »ho 000 za gradnjo bomb- ko. unije aretiram pitulacijo opaxili 'T^^J^J^L ta ^nl- l^T. trdaja- • -— Mi,h.. ». maja. poldovo obnaUm.^.Moj. hitro bo MM d.narr\Konf,r*»C* Omiriihh pr.-i^.,k av. — -...... Nemci razdejali norveiko mesto glorkholm, ftvedaka, 29. maju, — Hem Je dospelo poročilo, da ao angleške, francoske In norveške čete okupirale Narvlk, Važno pristanišč no mesto v ae-verni Norveški. Nemci av pravijo, da so ae Nemci pričeti zbirati v bližini meja med Nor-veško in ftvedako. Prej objav-I j ena vest se ja glasila, da je nemška vojaška poaadka v Na r-viku dobila ojafenja. Nemški letalci ao napadli z bombami Bodo, mesto Narvlka In ga razdejali. Koliko ljudi je bilo ubitih In ranjenih, nt mano. iz ozadja, kjer je bila zbrana belgijska armada. Pozneje so ugotovili, da ao Nemci prebdi belgijsko črto brez odpora Odkar ao saksonske čete zapusti* Napoleona pri Leipzigu, nI bilo izdajstva, ki W ae lahko primer-jalo izdajatvu Leopolda Kralj je prodal avojo armado Hitlerju za dvomljivo ceno ohranitve prestola. Waahingten, D. C* 29.^maja. ničesar . attrart Mehike^ JjJTIg^IiSi^ T« ^ - K^ tO milj ^ zsml »rrwrj»v amrrUklh drlav. . r«lbo. , PROSVETA THE ENLlGHTEJfNKNT flUftLO M LASTNINA II^IMU MASODMS rODPOBNI JtUNOfl br Um 0(««i N«»»—i , M M M«. MM MHIM. •»*• « Mrt ltf»i m trn omot |7a« u* mk. m « m hui m te fetefffetkNi r»U« l for t*» BUUi («MS CM«««) pmd Uw* N N »<«, Ckk— Mtf Umw HA« rw. muum H «« P« r« mmkm m m scfevm liuranm »mmim (iitta*. jfemm, ma) m *rmt» to v atomto. A* to »rifcAU iw*tete» "uT. . A4tmUmlmm ntm m «f MttoM *>4 mm^iUHmt mriMim triu m* te Of m PK0KIA1VO aJSST" L hm*i aa ISMT iUmp su ISMI. »<*• « Mi. 4« 1» • 6+mmm ptfki M>MI—». a«fwMM rnurt ilm o« i« mJBIM. Histerija v kongresu Dolgo čajni ne ie trudijo nuzadnjaki, ki imajo posebno piko na tujerodce, naseljence v Združenih ftržavah, da se na vs4j črti znesejo nad njimi z represivnimi federalnimi zakoni. Doslej ae jim ta nakana ni posrečila, dnnes je pa nevarnost, da bodo uspeli. Histerija burbonskih elementov, ki prešinja Ameriko zadnje dni, je pljusknila tudi v kongres In spravila na iioVrSje celo vrsto repre-sfvnfh zakonskih načrtov, ki ne obetajo nič dobrega. Ti zakonski načrti so navidezno naperjeni proti peti koloni V Združenfh drŽavah, velika nevarnost pa je, da bodo izrabljani proti priseljenim aH tujerodnim delavcem brez razlike, posebno proti onim, ki so aktivni v gibanjih za demokratično izvajane ekonomske in socialne reforme. Zadnje dni je bila v naredbo novih apro-priaclj za WPA uključena točka, da komunisti in člani nacijskega Bunda morajo biti odslej izključeni iz relifnih projektov pri VVPA (da li so Izključeni tudi člani "krščanske fronte" in ostalih domačih ter italijanskih fašističnih organizacij, ni razvidrfo iz zadevnih poročil). In tiajbrže bodo idaj uspeli tudi z zakonskimi načrti za registriranje Iti prstne odtise vseh nedržavljanov, ki so seveda sami priseljenci in z malimi izjemami sami delavci. Vse to bodo zdaj dosegli pod pretvezo kampanje zoper peto kolono — če tudi napredni kon-grešniki in senatorji zapadejo histeriji In če predsednik Koosevelt energično ne nastopi proti represivnim zakonom te vrste. . V nevarnosti Je tudi La Follettov zakonski načrt za odpravo privatne žpionske službe ter privatne armade in policije industrijskih mag-natnv; burbonci zdaj napadajo ta načrt, češ da "Ščiti peto kolono v ameriških Industrijah." Mi nimamo nobenih simpatij do onih tuje-rodcev kakor domačinov, ki so v Združenih državah res na delu za interese diktatorjev v tujini, kajti ti so reanična peta kolona v Amerik), Ampak Amerika ima dovolj ustavnega In zakonitega orožja la uničenje pete kolone na svojih tleh, če se hoče pošteno in objektivno poslužiti tega orožja. Prav nobenih izjemnih zakonov ni treba za to! Glavno ustavno orožje zoper peto kolono je svobodna publiciteta — energično in neusmiljeno razkrinkavanje špionskega In zarotni-škega početja petokotonarjev. Delo teh špio-nov in zarotnikov je možno in uspešno le na skrivnem in tajnem in beš zato se silno boje publicitete; razkrinkavanje v časopisih/ na shodih in v radiu Jih najbolj udari In onemogoči njihove glavne aktivnosti. To je eno sredstvo. Drugo sredstvo so že obstoječi zakoni proti kriminalnim vohunom, zarotnikom in saboterjem vsake yratc.. Ce bodo ti zakoni — ki pokrivajo vse zadevne zločine — energično in dosledno Izvsjanl, bodo Ishko vsi kriminalni petokolonarji v enem mesecu na varnem za omrežjem. Energično In dosledno Izvajanje obstojsčlh zakonov pa mora zajeti VSF. zločinske hujskače In propagandiste, ki a|>adajo v peto kolono. Pristali Stalina In Hitlerja že niso VSA peta kolona, člani in pristaši "krščanske fronte" in "krčanskih mobilizatorjev" v New Vorku, "father" Coughlln s svojimi pristaši vred In člani ter pristaši Ku Kluks Klana, Srebrnih srajc, Vitezov "bele kamellje" in vseh ostalih totalitarnih organizacij spadajo v peto kolono) In oni burbonci, ki bi najraje.uničili civilne svobodščlne in socialno zakonodajo ter podvrgli ameriško ljudstvo svoji diktaturi, niso nič bolji, kajti oni so — desno krilo peU kolone. I*eta kolona ne U prizadet« « iskonom za registriranje in prstu« odtise nmlržavljanov osi roma imntemitkih državljanov Koliko Je nedržavljanov v Združenih državah, ne vemo; burbonci pravijo, da jih je sedem milijonov. Mi tega ne verjamemo, |»a recimo, da je to res. Mar so vsi U pristaši pete kolone T Trditi kaj takega bi bila blasnoat ali |ia največja zloba. Čemu torej šikanirati In poniževati ljudi, ki so nedolžni? C«mu vzbujati v njih «rd in mržhjo napram ameriški demokraciji, katera l>i se jim s Sik a nami lamerils? Čemu uatvarjati ai potentoe aovrašnike, ko je pravih sovražnik** dovolj bret teh? Nekateri nasadnjakl so tako aagrlzenl in zabiti, da bi porušili vso hišo zaradi tucata . # (Dalj« ? asdsjt kolutu.) Glasovna naselbin O n t urok rajnkih lovcih West Middle»ex. Pa.—Zadnjič sem obljubil, da bom opisal naše lovce v starem kraju. Moj stric Nace Valentini* ič je bil zakupnik lova šentjurske in grosupeljske občine. On je žfvel v Ljubljani, a je sleherno nedeljo v sezoni prišel z drugimi LjuMjančahi k nam na lov. Ko je videl, da je bilo v naši okolici dosti divjih lovcev, je pod prisego pooblastil stare možake kot čuvaje—rekli so jim "borštnarji." . Ti stari možaki so bili pravi veseljaki v lovski druibi. Naročeno jim je tudi bilo, da morajo vsi lovci* vsako nedeljo k prvi maši, drugače ni sreče na lovu. Kadar je bil napovedan skupni lov, je moral skrbeti bližnji borštnar, da je Ljubljančane postavil na najboljša mesta. Ko l*o jagali v Vknskem hribu, je bil vodja moj oče, ki je skrbel, da so gospodje pobili dobra mesta; tko je kdo dobil zajca, se ja moj oče toliko časa sukal okrog nJega, da je dobil napitnino. MoJ brat je bil pa trobentač. Stric mu je preskrbel velik bakren rog, na katerega je trobil, Af je odmevalo po gozdu. Psi so bfH priučeni trobenju in so sktopno podili divjačino iz akriva-ttfč. Ko so Ji prišli na sled, se je pričela prava pasja godba. Pričib je -pokati in ta ali oni je zgrelfl, toda /ivalita je prej ali slej podlegla. Tiral jaz sem bil z njimi, a vrtil |em se največ okrog gospodov, katerim sem nosil suknje in tudi fiobil napitnino, zvečer pa še bil deležen dobre pojedine v gostilni, ko sem dorastel, sem prevzel bratovo službo. . Ponosno sem nosil pre)co rame obešen rog Ih v gozdu trobil, da je kar donelo. Zabave je bilo dovolj med lovci. .Naš stari vaški oče Grše Je vedno tlačil tobak v pipo, ko-so psi mimo njega prignali zajca. Pa je zarentnčil: "Glej ga hudiča, ki sem ga zamudil!" Ako pa je streljal, mu puška navadno nI užgsla in Je klical, "varda, var-dal" Sedemdeset let stari Bu-ben is Udje je nosil Irhaste hlače' In čevlje dO kolen. Imel Je psička po Imenu "terlnča," katerega je vedno klical, dasl mu je bil stalno za petami. Hvalil ga je, da ni boljšega psa. Pa sem ga vprašal. čemu gjpgov pes ne gre Iskat zajca. Prav ima, je odgovoril, on Išče tarkrat, kadar aem sam s njim. In ko so drugi psi zajca proti njemu prignali, ga je njegov "terinček" odgnal med tem, ko se Je on pripravljal, da bi streljaU Potem pa Je zaren-tačll nad nJim: ti pasjak, ti! Stari udenski Žerln je bil veseljak. Kad se je sukal okrog ljubljanske fcospode In če Je le mogel, je od njih dobil požirek dobre sllvovke. Govoril Je hitro In malo Jecal. Ko smo Jagaliv taborskem hribu, kjer Je Zupanova jama, sta bila vodja stari Mijavc In Škerjanc is Cerove vasi. Ko sta postavila vse lovce na Atante, sta se tudi sama spravila na primeren prostor in čakala zverine. Škerjanc je bil bolj majhen. imel je irhaste hlače in je široko otopel. Najrajši je sedel na kakem štoru s puško poleg #ebe in tobak tlačil v pipo; žveplenk je navadno požgal za en krajcar predno Je pfpo prižgal. Ko so psi mimo njega prignali zajca, je skočil pokoncu, pograbil puško in pok-pok. Ker ni zadel, je vr gei puško na tla In se z obema rokama prijel za glavo. Oj^izi ga neki Ljubljančan, ki priteče k njemu in vpraša, če se je igo-dila nesreča. "Seveda, zajca sem faJil; dvakrat sem pihnil za njim, pa ni padel," je to£il moži ček. "Samo, da ni druge nesreče," pravi Ljubljančan, ki je mislil, da s^ je mož . obstrejil. Smeha dovolj. Oče Mijavc Je bil velik fn dru žaben. Fajfco je Imel na tako kratkem vivčku, da se mu je zmeraj v nos kadilo. Ko je prižigal tobak, je Uko vlekel in po kal z žnaMji, da se je daleč sli šalo. Rad se je prikttpoval Ljubljančanom, in zakaj tudi ne, sa je imel za ženo sestro lastni ka lova. Ko je bil lov v bližini njegove vasi, je pevafoil nekatere gospode na svoj dom, kjer jim je žena postregla s kislim mlekom in črnim kruhom. Seveda to ni bilo zastonj. Človek mora vede ti, kje ga čevelj talit Bil pa je še neki drugi lovec, visok šest čevljev in pol, velik veseljak, ki še danes živi. To Je Janez Hribar, po domače Možitm Iz Ponove vasi. Ni bilo lova, da bi se ga on ne udeležil in tudi domov ni šel rad brez nič. Bil je zgovoren 1n družaben in rad dajal nasvete, kje da je divjačina. V gostilni ni hotel biti zadnji in Jc bilo lušno v njegovi družbi. t i Po zaključku vsakega lova je bilo zbirališče v- tej ali oni gostilni. Vsak gostilničar se je že teden prej veseliKprlhoda lovcev, ker je prodal dosti vina. Kadur je stric priredil lovjr bližini Grosuplje, je bilo glavrffl zbirališče lovcev v znani gostilni pri Koša-ku. Iz našega kraja smo lovci prišli v paradi in s petjem tor trobentačem. Ljubljančani pa so prišli z vlakom. Tudi tam so bili za lovske čuvaje stari uljudni lovci. Ko smo jagali v G ur ju pri Šmarju, je bil vodja stari Gos-perčik iz Gornje Slivnice. Bil Je visok, oblečen v irhastih hlačah in s splčkom. Ko je gospode postavil na štante, se je sam pri družil mlajšim in ukazal, da morama po najgrših grapah, ker le on Jei vedel, kje Je dlvjačiria skrita. Stric je naročil vsen^lpvcem, da se moramo opoldne i na vrhu Gure, kjer je podružna cerkvica in kjer bo kosilo in pijača za vse. In tako je bilo. Na ta lov Je bH povabljen tudi neki gospod—rekli so mu "šintar" in je tudi ta posel opravljal iri obogatel. Bil je športno oblečen: v sivi obleki z zelenimi žnorami in s krivcem za klobukom. Videl sem ga prvič in ga bolj od strani opazoval. Ni dosti govoril in postrani gledal, kar se mi nI dopad-lo. Kmalu po tistem lovu smo zvedeli, da je bil v zvezi z neko tatvino. Nekemu kmetu je dal / __ef fruštek. Ko se je moj stric preselil na Grosuplje v grad, je opustil lov. Naši stari družabni lovci so pomrli, a dostikrat se spominjam, kako sem se kratkočasil med njimi. Ko je potem lov prešel v druge roke, je bilo tužne. Po-atrelil je divjačino in jo Odnesel v Ljdbljano, ne da bi domače lovce postregel s pijačo. Lušno je v veseli družbi lovcev, toda ne sme biti preveč komande. • Od mladega sem se veselil med njimi in tudi tukaj sem nadaljeval z lovom. Zdaj sem pa opešal in bo najbrte konec lova zame. Ži- veli veseli lovci tukaj in onkraj vode! Anton Valentinčič, 262. Poročilo novega zastopnika Tire HM, Pa.—Na/prvo naj poročam sam o sebi. Da ne delam, je vsrok to, ker sem bili 8. dec. leta 1931 Uko težko poškodovan v rovu, da nisem več za delo. ,ČIan SNPJ sem že 1?. leto in sem prejel moj' delež bolniške podpore; tudi "kompenzeišen" sem oglodal do kosti že pred sedmimi meseci. Zadnjfr tri leU me napadajo Še druge bolezni. LeU 1938 sem bil, tri mesece v bolnišnici, da so me malo zakrpali kakor sUre čevlje. Imel sem precej obiskov v bolnišnici, za kar lepa hvala vsem. • In U moj položaj je vsrok, da za to dele. Lepahva-tudiffconemavild federaciji SNPJ in njenim zastopnikom za odo- glč oženjen, imel pa Je sina britev prošnje posebno pa njenemu tajniku A. Vidrihu, kakor tudi upravništvu Prosvete za potrdilo., Meni je to v dvojno korist: prvič grem rad mab okrog članov jn društvenih Ujnikov, drugič pa zaslužim za cigarete., Hvala vsem, ki so mi do zdaj ponovili naročnino. Vseh skupaj sem dobil 23 naročnin« med temi štiri nove, dve pa Uki, ki nič ne doplačajo.; Na 29. aprila aem se podal proti Windberju. Obiskal sem par znanih rojakov in roja kinj in počakal društvenega tajnika. Ko ga vprašam o članih in naročnikih, mi pravi, da ni dosti izgledov, ker se slabo dela, le dva grmelo, lovci pa so za nami stre- <*> ^ ^ teden. ; MisUm si, IJali v zrak. In tako smo v para- tukaj rištfe te omlatil, kam pa di zopet prikorakali h KoŠaku. »kj* Omislim se na Krair.. Ljubljančani so imeli s sabo svo- Obiščem znanega rojaka F. D. je boljše polovice, katere so spravili v posebno sobo, ml pa smo zasedli mize v glavni sobi. Pri nesli so vina In tudi okusna večerja je bila kmalu servirana. Pričelo se je slavje in vsi lovci stopijo v krog. Nekdo je poklical Košakovega FranceU, ga po-sUvil v sredo In mu čestiUl, ker Je na svojem prvem lovu ustrelili prvega zajca. 2elel mu je, naj bo dober in pošten lovec pa družaben. Vsi so mu ploskali In segali v roke, jaz sem mu moral pa zatrobiti, da se je kar treslo. Jaz in Gabriček sva imela največ dela. On Je morkl odpirati torbo, da se je oplasil petelin in njegova družba. LjubUanska s poda je bila radovedna in .... hotela pogledati V^orbo, toda jo je zaprl, jaz sem mu pa moral zatrobiti. Takrat sem dobil tri goldinarje napitnine. Tako smo U lov končali pri najboljši volji. Ce Je Košakov France še lovec, ne vem, vem pa, da Je gospodar velikega Košakovega posestva. ^Ji J^ % ne*y«rške dvorane, v kateri * > vršila konvencija eni je A »algama t ed t totatng u ormera. Mojzesa, ki mu povem, po kakšni poti hodim. Ko me vpraša, kam sem namenjen, mu odvrnem, da bi šel rad v Kraln po štiri naroč nine. Pravi ml, naj počakam, da me sin tja zapelje, ko pride dela. In Uko se je tudi zgodilo. , V Krainu grem najprvo k Ujniku, katerega pa ni bilo doma. Grem v Slovensld dom, kjer sem našel nekaj možakov in kmalu nato pride tudi Ujnik. Ko mji povem, po kaj sem prišel, mi pravi, da sU mu dva že ponovila naročnino, k tretjemu grem pa sam. Tam sem izvedel, da so naročnino ponovili pred par tedni. Nekoliko kislo sem se poslovil. V Krainu so naši ljudje zelo zaposleni, toda ne pri delu, marveč z mislijo, kam bi se podali sa delom, ker Um ne delajo še od začetka marca t. 1. Odpeljem se nazaj mimo četrtega naročnika, pri katerem sem imel več sreče. Rekel je, da je name že večkrat mislil, ker mu ja naročnina že pred časom potekla. ; Ko se vrnem na Windber, je bilo že 10 Sveder. Zahvalim se Jennle Jordan za kosilo, Mary za večerjo, Mojzesu pa za vožnjo, prenočišča in zajtrk. Mojzes Ima prijazno družino, dva sinova in štiri hčerke, vsi Člani Jednote. \jt žal, da mu je umrla žena oziroma mati šestih otrok. , Drugo jutro sem se namenil v Kock ing ha m, Cairnbrook in Central CRf. Vprašam Mojsesove-gm sina, kako bi prišel tja. Pra- vi mi, naj grem na cesto in ke-žem a prstom in kakšen voanik mi bo še dal vožnjo, ker nisem mogel dobiti busa, sem res Uko napravil, toda vzelo je eno uro predno me je pobral neki kroš-njar iz Johnatowna, ki prodaja žlice, vilk$ in podobno opremo. Sel je v Kockingham in sem imel prijeUo vožnjo s njim. ttialil sem. da je Ribničan, ker je prodajal suho robo, toda bil je "pat-ler," kot pra\ imo tukaj krošnjar-jem, in mojega slovenskega kaš < Ifjanjs ni razumel. V Rockinghamu se usUvim .pri dveh samostojnikfh ali peč-as S. st rasi.) Naslova ni treba Najvefj* tmeda je danes (i.ii n H vi da želi poraz SSln^M Hitlerjeve zločine, v isti sapl fl Amerika ne sme poslati niti Tnej! ^ pipca zaveznikom za poraz ni«, rIba*M veltje "hujskač navoji "j ^ poskuša zavarovati In če je U človek še voditelj delavci gova zmeda toliko bolj ne,>dnu hi ' Je»* bolj najhujšega obsojanja vr^ ' 2 • • • J Mathu Teka vos: Namesto da k< 1 kot slavček, se pa dereš kot p a^J nj bilo—in ne bo—aplavza. ,dKaj0ek-■ ♦ • • Ameriška Domovina iz metropole i* vila, da niso angleški in franco.kTgeL? mč in najbolje bi bflo, da gredo M Med tem so Francozi odslovili 15 112 (saveda zato, ker je A. D. tako ueotS* tud. Angleži so izpremenili povd armade^ tCudovito, kako v Parizu nu visoko upoštevajo mnenje naše A. D.!)1 » * Clevelandska A. D. pa še ni ugotovil« ,1 so se najbolj pregrešili oni generali ki 'J rali iti "krave past." Morda je bil ni Z glavni gfreh U, kčr so "Izstreljevali" (i, J te ali iz kanons) aeropTane Nemcem' (iT A. D. prej sama poročala.) To je kajti strahovit kozel: izstreliti (pošiljati mZ bombnike, kakor da jih nimajo dovolj! (Zdi se, da bi bilo bolje,'če bi tudi fantje« Av D. šli krave past, namesto da pišejo taks« poročila In streljajo takšne kozle__!)i • * * Amerikanski SkrfSVrec poroča, da čl katoliški nadškofijski list New World prij ča rfftHio kri in med drugim piše, da v Amn ki nI nobene flete kolone, razen onih, ki bi p slafi milijon mladeničev v smrt . . . To vid kor pomeni, da ifl&SkoflJski list smatra od vorne ljudi v vladi ža peto kolono! Kajti predsednik In kongres lahko pošljete "mlhji mladeničev v smrt," to je v vojno. Amerikanski Slovenec pa ni povedal, da | novi nadškof Stritch dal brco uredniku svoj ga glasila Rowanu (kakor poroča newyor New Leader), ki je urejeval New World v beralnem in protifašističnem smislu, za no« ga urednika je pa posUvil E. V. Daileyja,l je pristaš španskega Franka in fašistov spM —To razjasnjuje u&mko, koga zdaj n« fijski list sipatra za peto kolono. Sebe m \ .••*. rjt, rlrl rA r\r n .' " * • • ^ »llathu fekavcu: Le potrpi! Cim doiiiatt časa, bom spet kaj napisal, ti boš potem papn pisal. tVa easy. Cheerio! Jutri je še en dan.. ivan Moltl - u* * k • 4t ' » r Kimn sta odkrita dva francoska kemika V vseh državah na svetu opazimo ieljolji di, izraženo na različne načine, željo, da 'm žejo spoštovanje tistim, katerih imena m al sana v njihovi zgodovini. Način pa, kakoši teh "velikfo ljudi" cenijo, zavisi od področja, na katerem so se izkszsli. vidimo, da posUvljajo spomenike, da bi kove&li spomin vojskovodij, vladarje*, kovalcev, (JrŽavnikov, izumiteljev in vi kov. Sirom sveU je toliko mavzolejev kakor^e menikov; impozantna in slovita grobnica,^ so jo Francozi v Parizu postavili Napije pa eden najboljših primerov. Ne daW \ pa bo popotnik nššel spomenik na ^aat " učenjakoma, ki sU zbudila manj P<* kakor Napoleon, ki sU pa nedvomno ta štvo več storilk. Spomenik, posUvljen na Boulevardu Michelu, slavi spomin na dva kemika, Ja in Caventouja, ki sU septembra leta 1» isnašla nekaj, s čimer sU rešila in »e rešuj« življenje tisočev ljudi. Pred letom na niso poznali v današnji obliki, še manj p bilo pa govora o njegovi uporsbi proti W strašnejšl bolezni, ki grozi avetu, proti nm H|i. 8vet se ima tema dvema Francozoma* hvaliti za uporabo tega prirodnega »11» proti malariji, zdravila, čigar valtw«t dneva v dan večja. •• ■ i■ Odkar je komisija Zveze narodov » P^ Janje malarije objavila svoje aaklju.V. 1«' terih Je znanstveno ugotovljeno, da Jt| pentigramov na dan dovolj velika xs » pmti malariji v tistih predelih, kjer larija. to zdravilo vse bolj in bolj <*®»jo. j to Je prav zanesljivo več vredno kan* men i k! Za zdravljenje v primeru obolenjs « "JJ rljo pa komisija narodov predp««^ ' J doze od 1 do 1.30 grama kinins na pet do sedem dni. (Dalje »s pn* ——' podgan v kleti. In mords pri^ ^JJJ beš ti zagrisenci — S nejši zarotniki preti smerišk. k-n- ^ demokraciji. V Angliji dsne« ^^ ^ ročne lorde, ki so *e pred ^"TTiiJ politiko i>opuščsnja napram H^aeri krivi, da Anglija ni bila jHprs^ obrambo kot M morsb biti I Bik jstelji Hitlerja in Messolinija <10 t sjovice t Slovenije yn domačije 80 P°K°re'e pribor. 25. april*- - I noč je Prett- Žažarelo nebo nad ^M llariborčani, Ijena. Oblastva so uvedla preiskavo. Prva letošnja žrtev atrete Maribor, 28. aprila. — 40-let-na posestnica Helena Trafela iz rtvskim poljem. ^^^"'fPiiftencev pri Ormožu je delala w j!i okoli polno^^cei yčmoČ. Sele ko jo je 1 reševanju raznih reči iz hiše »men močno oi>ekel, je stekla bližnjim sosedom po pomoč. Gasilcem iz Rake, ki so prih na kraj ^.žara z motorko In Urizgalno, se Je komaj po-"*'k> |w»žar lokalizirati, poseb-0 ker jim je motorka stalno na-JJJi«. Tako je požar uničil ae-m z vsem senom, skedenj, pol-kozolec, |)od katerim l,m''a precejšnjo količino na-lesa in hrastovih : 7 tov',ri vinjake, hlev, polno dr-lr,,,c"- dva voza, vse goapodar-i«w*lje, stiskalnico aa'groad-» «n razne druge gospodarake ■rebNcme z Uvelem. Ogenj ae za-,-] /,. (»prijemati tudi hiše > J" zv»»r«.|o stranišče, nasbnje-» "a hišo. 1'rav teko ao zgoreli «,k\iri in popokale 16 ttt T* "knih. Po malem Je go-'»» Igrišču še v nedeljo ves m jp v np(Jeij0 lve6?r m » l^tnjaV. ™«la /naš« najmanj lOO.OOO, darovana je bila VldoviČeva ** din, pri čemer je fta i .J; k:J.. .. . / bliskalo in grmelo. Ko se. Je vlila ploha, je hotela Trafelova s polja. Tedaj pa je udarila strela vanjo, ftevica Je bila pri priči mrtva. Njeno telo je bilo vae ožgano. Ker Je dolgo ni bilo domov, so jo svojci Šli iskat. Našli so jo mrtvo na poltfu, od koder ao je prenesli na mrtvaški oder. Maščevalni tast je zaigai zeta Novo mesto, 27. aprila. — Pred dnevi Je v Irči vasi (zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Simca z vsem i nventarjem. Le živino bo tfnvedh smo, da je no zanetila zločinska! orožniki v tej smeri vodijo pre-iskavo. Na podlagi obteževalnih okolščin so orožniki aretirali Šimčevega tasta 70 letnega Jožeta Kušlarja, ki je že dalje čar sa sovražil svojega zeta. Kušlar e Simcu, če je le mogel, napravil Jtakšno škodo. Tako mu je v gozdu zasekal lepo rastoče hraste. Prav tako sadno drevje, s caterega je tudi otepal še nezre-k> sadje. Sploh1 ja počenjal reči, (i niso v skladu z ravnanjem pametnega človeka. Zetu je tudi večkrat grozil s požigom. Ko ao prišli orožniki na kraj požara, je Kušlar izginil v bližnji James J. Bambriek sednlk unije Builclin Employes. podpred Ing Service je padel v goreč kup. Znabiti je morda celo skušal uteči, pa se je ujel v veje in padel. Tako sodi mo zdaj, saj posameznih podrobnosti ne bomo izvedeli nikoli Stari mož je prestrašen nekaj krat kHknil na pomoč, kar so poza* gogcl, odkoder je zvito oprezoval, caj orožniki iščejo okrog zelove liiše. V prvem trenutku, ko se je v njem zbudila pekoča vest, ai je hotel končati žlvljehje in se je hotel obesiti. Ko so ga orožniki prijeli, je bilo njegovo prvo vprašanje: "Koliko let bom od bil?" Pri zaslišanju je tudi pri-zna},, da je usodno noč, 14. t. m., malo pred polnočjo vrgel na pod v slamo žerjavico. Cez čas pa je svojo izpoved zanikal. Moža ao orožniki izročili sodišču, kjer je naposled ponovno priznal, da je usodni večer nesel žerjavico v ponvi na pod in jo nato vrgel v slamo. Kušlarja je najbolj peklo dejstvo, da na njegovi domačiji gospodari drug človek, dasi je bil prvotno a Si ničem zadovoljen. Smrt v gorečem dračju Trebeljevo, 28. aprila. — Dne 26. aprila so pokopali tragično tfreminllega ?6-letnega Strublja Antona. Spanov oče, kakor smo nfezivali dobrega moža, je bil za svoja leta še trden, pa nad vse marljiv mož. Zdaj na pomlad se je Spanov oče odločil, da pojde grabft Ustje in trebit hosto. Kar je očistil; je znesel na rob gozdiča. Ko je zvlekel tjakaj že pre ceJŠen kup, je nagrajeno za žgal. Ko je bil kup dračja v plame nih, pa je potegnil precej hud vrtinec in je zanesel nekaj ogorkov proti hosti. To Je starega moža uplašilo, da je začel udarjati po iakrah fn je razmetane veje vlačil apet nazaj na kup. Sredi vnetega prizadevanja, da bi apravil goreče veje na kup ao ga plameni nenadno zajeli od vaeh strani. Očitno prehudi plameni Irt dim ao ga omamili, da Glasovi iz naselbin (NaOaUevaaJs a I. strani.) . Erosvita —: gaja, da niamo tako sigurni, kaj nam je storiti. Naj bi.otrok v starosti med 14. in 18. letom pohajal kak pripravljalni tečaj za izvežbanje v gotovi stroki, ali pa naj nadaljuje z bolj splošno vzgojo, oziroma naj sploh pusti larjih, potem pa grem k društve-šolo in gre na delo? Ako druži- nemu tajniku br. Cebronu, ki ga na le količkaj premore in otrok najdem pri najgršem delu—kidal loče iti nadalje v šolo, naj nada-. je namreč gnoj. Od tam ae po juje svojo vzgojo. Ni mfcogojdam v Central City, toda apet služb za mlade ljudi in oni, ki jih j smela, ker j« majna delala. Do-dobijo, nimajo nfkake bodoč no- biHi nekega člana, ki ga vprfc ati. Navadno nfti nimajo prili- šam, kje llv« Slovenci. Pokaže te naučiti ae mnogo. Koliko-1 mi zračilo pot Če« hosto in far* crat se ti mladi ljudje kasneje mo. Grem poditokclji fnprldetft kesajo, da niso nadaljevali V šo- dO br. Bratlne, ki Je ponovil na-U! Neki mladenič, ki ga pomam, r<*nino, neka* ae poflava k tiri bi rad postal redar. V tem me- štvenemu tajniku, kjer se pokor-stu pa se zahteva aa vstop v po- no javim. Reče mi, naj obiščem llcijo dovršltev višje šole. Se- njegove člane. Caček) ae Je no-daj Je pa prestar, da bi šel na- «]ti in Jo mahnem v Cairnbraok, za j v šolo. i kamor pridem v mraku do Jacka Ako je vaš otrok sit šole hi jo Mllavca. On ai član, toda Jo ob-hoče zapustiti, bftkone veliki ne novH jiat m poi h,ta. Nekoliko pomaga siliti ga, naj nadaljuje. aVt w pogovorila ob dobri kap-Nikdo se ne more mnogo nauči- yW< K€r ni prostora ta ti, ako mu Je šolanj.« zoperno. A- sem šel k samostoj ko nI otrokova protivnoat nekaj Jlku Andrejcu, ki mi da prenoči-trenotnega ali posledica nepri- We ,n me po^reže a vao pečljar-UtibUenega učitelja, je morda 9ko ^toljubnoatjo-a klobaaa najboljše, da poatl šolo. Kalne-L, 8eveaH ZVBČer In zjutraj, je se morda naveliča dela ali po- „„ , nU__ te panja. Tedaj mu morete tepol w PQ»lovim od njega Narnhna Hšt-liSe. UwmIiW Av«. GLAVNI ODBOR tavalavALin ooasai • mi........t......... imt a unsii a*h cmim*. ......................Sit a, UmmUh A«.. Mm—, Hi................. m? a Av«h CMmm. MIT a UwMhk A,*.. I-MNU, se a eaii—. UIT a UvMtl« A,«.. CIOm«^ ItUaate mm aenamiMHN VMrtfk, |IV| P|4PH4N4^I«imiimiimmmiiimi*>^ AH« Fli iii««4MiiMi«iii IMk Mo iMk Jr.. M»t SUUUlIM MSnfSnjulh......................Umt I IT. Mb CmSm a»i«Mi. Ir.|l «Wtriki*l ...........UST W. IIU SI.. OKU Mkn KIumI, ItSM lltlrSttl IIMiMnImS i..............I*f»ip,fl SI., OfhAf, Ml. ■»Ml TMMk, «»uil IMrUUI ..........Ml W.TU ŠU. Wilii»lH, IM». uoeroDAasai ousas« bm »NMisr,.......................a iiui bim f. A. VMw .............................. IMT S UviiSaU A**., IIO«««^ > .................................... M" a U*nSti* Ai*., Cktcac. IIUMO ......................................m a rn^ni a*«., hum^m nek, ia čuli v soseski zaposleni'bosanski) nasvetovati, naj ae povrne v i* drvarji. Ko so našli ftpanovevič, kjer mi pOve-splošnih šolskih predmetih? Za da Je še eno miljo do mojega kaj je posebno aposoben in z* cilja.- Nekoliko f Okrepčan in kaj se zanima? Ako hoče iti v odpeljem in ob 1:30 aem že bil obrtno šolo, ali bo kasneje imei Prl rojaku F Kordanu, nakar ae priliko zaslužiti v dotični atro- Podam proti Central Cltyju, Vre-To so težka vprašanja in me se Je obrnil^ in pričelo je ds- *Mk BmUI J. UtH«k......................................INt a> TnwMi Aih. .....................UM a L«ataH A««., Imrfa, roaoTNi ooassi <14 W 1..................... w. in at, a»H««n«u, nt ...............iiummn»Mnn»ISII HlASl A*** OmplA MS saws ..............................................................IT, A hm, OSrJSf^.............*.................................. "•*« ai.. im sai Tlftll«••....«.,....•«.....>,,...,.«......,,.,..,,,,.,.M*a MT, Mnli ki? To so težka vprašanja in me ae je obrnil«^ in pričelo je a*-staršem in otrokom je težko da- *«vati, Jaz Jo pa po dežju ma-i ti dober odgovor. • Poskusite po- ham. Pridem nažaj k br, Bra-govarjati se a fimtkom ali de- ti nI, kjer ae poaUšim in preno-kletom o tej stvari. Ni modro čim, za kar jim lepa hvala, ka^ vsiljevati avoje lastne Ideje, kor tudi Andrejcu ln Johnu Mi kajti, ako niso prepričani, da je lavcu. Potem sem se deset dni stvar dobra, ne ty>do dobro o- kislo držal, toda ne vem, 6e valed pravili. In tudi najboljši atarši tega, ker mi je dež škodoval ali se dostikrat motijo. V večini vsled kaj drugega, mest pa imamo strokovnjake, ki Prvo nedeljo v maju aem ae so posebno izvežbani za to, da udeležil programa društva 712, pomagajo modro izbirati. Tak ki Je praznovalo avoJo UMetnleo. strokovnjak utegne biti v sami udel#ba je bil* šo precej dobra šoli. Ako ga ni fn vi hočete, da hn tudi govor pomenljiv. Ko ae vam tak strokovnjak pomaga v anideva i br. Vldrlhom, me Izberi, p|šite mi," Bržkone bom prtdatavi br. Terčtju kot novoga v stanu iiovedati vam, kje U do- U^topnlka. TeršolJ takoj pravi, bite. . če hočem enega atlanltl, toda na Vzgoja in delo sta izmed naj- |jat -e ne j« naročH adaj. Vpra-važnejših atvarl v življenjih rm. dob|m kuj klobas. Odgovoril sem, da vem ie imal tako priliko, toda nimam tort>e. Oba ata me zagotovila, da torbo bi moral dobiti od uredništva. In ona dva še veeU, kor ata glav-na odbornika in vem, da ne ležeta, posebno Vidrlch vodno govori reantco. Meni jo že pravil, ds v starem kraju ni vido) drugega ptiča ko mačko. Ce nI to res, tudi torbe nočem niti klobas. Toda je čas, da neham. Pozdrav vsem Čitateljern Proevete. T. Cvetan, 286. sGMBcjBmnBKm/mmmtmmmrn. | Ford lahko prodacira tišoČ Ištal na dan _ Detroit, Mich., 80. maja. Avtni magnat Henry Ford jo iajavil, da on tahko produclra v avojih tovarnah a sodelovanjem oseb kot sta Lindbergh In Klckenbncker tisoč letal dnevno. Potrebuje le šeat mesecev časa za preureditev tovarn ia produkcijo letal. Magnat ja iare-: kol tudi mnšnje, "da sedanja | evropska vojna ne bo dolgo tra-j jala, kejr Ini Amerika držala roke proč." Fo>d je nHglaall, da je proti vmešavanju vinilnih ageutur v industrijske obrate. Evakuacija Ammriia• | mu Im vojne con* VVsshington, D. C., 21), maja. J— Državni depurtment Je po-Howard t. Hopaon, predsednik zval družbo United HUtea Lines, Associated Gas A Electric Co., ki naj takoj odredi odhod purnlka je bil obtožen porabljanja pošte VVashtngtona Iz newyorške luke v sleparske namene. proti Evropi, da bo viel na svoj naaaBB I krov ameriške državljane, ki se fantov In deklet. Ker poznamo dobrega mehanika ali uspešnega zdravnika, nI nlkak ražlog, zakaj bi silili otroka v Isti poklic. Treba Je o tej stvari resno premišljevati, pretres*« Jo skupaj z otrokom in dostikrat vprašati strokovnjake za naavet. F.L.I.S. Papež sprejel biviega ipanekega kralja Rim, 29. maja. — VŠtikan Je demonatriral, da Še vedno ama-tra Alfonza XIII. za španskega kralja. Bivši monarh Je imel privaten aesUnek s papežem Pijem in je bil sprejet a čaat-ml v soglasju z njegovo pozicl-jo. Ali Je bil obisk političnega značaja, ni znano. Amar&ki kon ml it Calaiea v ViCO Bern, Švica, 29.- maja. -James G. Csrter, ameriški kon zul v Cslaisu, Francija, in Car! M. Rlchardr ter Charles Sehla-ger, člana njegovMa štaba, ao pravkar doepell v Svlco, iz Oe-laiaa ao ae umakniti zadnji pon-deljek In odpotovali proti ftvicl z avtomobilom. fita kakor dela vsak odbor url v V0Jn! conl- T» P**' aad^nlhi društvenih ta K' »,k ^ ^ V ™ nih priredbah. Seveda včaaih pa la prejme, la t* je, če ga polomi ali kaj podobnega. Kar prejme, Je kritika in kadar prejme kriti iz Evrope in pripeljul 1068 potnikov, Državni depart epartment pravi, da ae 307 Američanov nihaja v Bnrdeauxu, Francija, 70 ko, se al! llMlin poda odstavku, I v ^^ kakor minlatrakl predaednlk ,|v Genovi ln Neaplju, Italija. ministri vred, ali gre pa ponovno na delo in dela z vao vnemo, da pokaže kritikom, da bo zgotovil tisto, kar ss Je lotil. In dosti krat se mu posreči, da drugič HUMOR Ce vae ve Pokojni avstrijski pisatelj K A« prav, da ^ '^nava^l v^v^ tanriažje^kak^1* Tak^ od-1 J lž« v no« t i!^ I l^pa ^ud i to tem lažje akam TI«o je z M- T ko da „ j, jmel u priVega Ti ln Janez In Nežlka J« v podllatku nekega 1čaaoplaa izšel čU- dlmo, kaj bo - temle atavkom: li <:1^v#,,4nff^k, ' •* "To Je eden najlepših ln naj-nl SNPJ. In če pridejo v^ bo 9lobokQJumnaj41h ifrSov velike-U proator i^omajhen. Torej na Hgriliua( k, gH ^ pravici avidenje 2. Junija. štejemo med najgenhilnejše ln Frank Harbl«, Rd. | niJvfčj0 sodobne pisatelje . . ,h Dunajski literarni krogi ao bf-"Straknvi" m {M^rju I u |fr»dno aačudenl, Kajti nihče l< Mralp Uvel, Pa.—Z delom v l*med njih ni še nikoli ališal ao ti j okolici Je zanič, ker so tukaj veliketa pesnika In flloeota Kasarne maj ne, ki pa obratujejo ze reauo. Iskali so po vseh leksi kolo slalK>, nekaj dni na teden, to- nih, spraševali vaeučlllške pro- •ii ri 1 ^ t^o da bo do-malenkost Vidovlčeva je pri reševanju precejšnje . po nogah in desnici in ' »tefi y občinsko *..n.co v Krškem.- [l?7r J" "s«tal baje na več r, h enkrat In ae Je zelo i Vn' k*u' ^ t»i ; ; r kdo naj( »>i je o. p, ^hno ker Je bila VI-' v«j okolici priljub- Im V nedsljo vui na farmo l Cleveland, Ohio. — Potrebujemo takoj od dva do tri iiaoč mož, ži^na ln dekleti No kaj pa bo tako važnega, ali bo voJm? Je 11 prosperlta za vogalom? Cemu Je potrebno kar hkrati toliko IJud-atva? Ker želite snatl, vam takoj razložimo, Čemu je taka po treba po ljudatvu. V nedeljo, Ž. Junija, bo alav-noetno otvorjsnje fodoracijsk« farme ali piknlškUi proatorov, ki ai jih Je nabavila elnvojandska federacija društev Slovenake na- d4 - J. mej oče tako pre.tr potrebna velikanska množina po-! da Je potem kmalu umr rudi Ufm me om setnikov pri alavnootl ln pa ds. —^ -----—1 »itm ,n «M c#n,m kakor pravi naš rojak, "nekaj ia pravijo"! Bilo bi bolj pravilno, če bi rekel rojak, da dosii potrošijo v narodovo korist, kor si je narod ali narodova jedooia kupila nekaj, kar bo v \misi nai*»-ilovih društev, ln kndgr ae ne kei kupi. nI vedno treba takoj plačati. V tem prlmeju ae pa j papirju t . oni, ki kupi, obliglra, da po-, . Jaz bi ukim ljudem firlporo-šteno tudi idpčal. To obligacijo ,čal. da drugič n« gredo tako daje napravil farmski odbor. In,loč, ker ne vedo resnlrs. Dokler NedsJ otvsrjafsrmo, da vam po- niso v pravem, Je bolj«, ds mol<> kaže, kaj je kupil in d# vam ne |«»t t* trobentajo v Javnosti ta-sme kiti žal. če se affej le vi, ko bedar!jo. uttligifiU, da boste postili na •; Frank Krplek, 421 UJ farmi, koliluir vam bo vaš , žep dopuščal! ......n|/>vknmka NAkOONA 4k zaslužek ne zadostuje niti aa fesorje — vse zaman. naj|H)trebneJše. > I>rugl f»onedelJak Je plaatelj I Hočem ae dotakniti Zorcovega Herman n Bahr V avojem teden- dopias, ki je bil priobčen v 108. akem pregledu tule ns|šsal: Štev, Prosvete ia Weat Frankfor- "Nad vse Je hvalevredno, da ao S, HI. On opisuje dogodke, ki Je X. Y, v svojem članku spom-tlčejo mojega očeta. Pravi, »II tudi Haresujs vp lkega Jj. - 1 —nskega fllisiora, ki prljste- rm strahu, kar pa ne odgovarja res-| „ ssrJTrsiJ3K Sn-................ Y" drugI pa Je bil ksm|sdJcM—ns| FAJAK0M.H s TUGCSLAV AMLRtCA P8n|0 pppanrarr khirotiia iminota lalsfe peMlfca»i|* le š* Nikar ae l* ne bojte, da b«. ta denar, ki tam pustili. Izgubljen. Fermakl odlior bo v**{________ denar, k| ga boste vi lam pustili. a«lis«i». dri^^ to ŠU^slsl pobrsl, ga praštel, pot »Is/al vstm prepa«aj»4ei^ »jH »^»J Z Ui-le Um uoplll in poi^li ^^r^ t^Zt] t. vaš d*nsr. Ksr bo ps mUki, ^ ,va)# §UJHU sg«i.«. iloM oni, ki še ni vsega dobil ia riimt 4mfUt MVMaNs 4mfO paš-——---- . „ u . -mi MiMrtiir »T^I -»-nu. kaJ pr<*ti»r in pr«Kirekvarjeni, dobri in pošteni ljudje. Le revščina, revščina .. ." Revščina Ločencu ni vzela dobre volje. Duhovitost mu je prirojene ln domiselnost. Primešana je duhovitost, jedkost in zaamehljivo obračunavanje s pri-tepeno bedo, vendar ji s tem ne more do živega. S podvojeno hudobnostjo se mu sagrize v meso. Režet jo prenaša Ločenec in potrpežljivo čaka na priliko, ko se je bo Ishko otrese I Izgledalo je, da ae je taka prilika vendar ponudila. Dogodilo se je to pred nekako Štirimi desetletji, ko je po beli kolovozni poti pridhirsl v lx>če dvovprežen koleeelj. Sedel je ne njem bradati Buk nič il sonednega Slivja, mož ime. ten In petičen. Preko goetilm in trgovine mu je seglo premo ženje v obsežne njive, travnike in ledine, raztresene okoli Slivja in po bližnjih vaseh. Tudi v Lo-čah mu je pripadel del. In je Še imel ne vosu mota svojih let. tujega obrata in debelih udov. Gospod Dejak, mu je dejal Rubnič. Kdo je bil gospod Dejak in od kod. nI bilo znano vaškim možem, ki jih je bil dal sklicati io- Skadančevi mizi in dejal: "Ljudje božji, zgradite si lede-niče, napolnite jih čez zimo z ledom. Na poletje boste speljali zaloge v Trst in v vas se bodo kotalili srebrniki." Niso se pomišljalf vaščani. V nekaj tednih so se zarili v delo, vihteli krampe in lopate, potili se in si z upanjem na skorajšnji zaslužek lajšali trpljenje. Lomili eo stene, obdelavali razstre-Ijene kamnite vogalnike in zastavili obzidek globoko v zemlji. V škornje in za srajce je lezlo blato, rok in lopate pa se jc držalo ilo, dražilo mlade Ločan-ce do kletvine in jemalo starim voljo do dela. Vendar niso odnehali. Vedeli so Ločanci: Bub-ničev je svet, ledenica pa moža, ki se ga goldinarji drže kakor Ločencev uši. Hitro je rasla velikanska bač-va, dosegla na jesen ravan in so z zidovi vzdignila nad njo. Podprli so zidove še z izkopano zemljo, obokali dvoje vavtar za nakladanje, pot so utrli do njih in se lotili strehe. Ledenico so očistili, pokrili z opeko in čakali zime*. r Prišla je s snegom in burjo, prepihala vsak kot, napihala snega v veže in skednje in zasula poti z zameti, za moža visokimi. Uteptala je sneg po ogradah, grapah in kotlinah, tako da so pastirji zašli nanj v osojnih glo-belih Grebena še sredi naslednjega poletja in si z njim tolažili žejo. Ločanci so privlekli iz starih skrinj ovčje kožuhe, odkupljene od Golčanov in 2ejancev, ki so jih prinašali iz Clčarije v zameno za žito, krompir ali repo. Tesno so se zavijali v dlakaste suknje in se v zgodnjih jutrnjih urah še v trdi temi zbirali na dtakarjevem dvorišču. Ko so si s slivovcem ogreli otrple ude in si čeljusti |x)dlaftili s tobakom, je do petnajst mož s sekiro za pasom, hukajoč v dlani lezlo proti viru do Paldina. Na zimo se je tam »bistrilo velikansko ledeno zrcalo, kakor brušena jeklena plošča In odražalo like mrkih hrastov in gabrov, rastočih po senožetnih obronkih. Resno Ut togo so moleli nad svetlo glaoTno okoljeno ve- ljala gladka zmrzal vaško mla dež, ki se je tu ogrela, pozabljala na prazne želodce in do golih podplatov brusila kovane škornje. V več pednjev debelo ledeno skorjo so se tiste zime v ranem jutru neusmiljeno zasekale brušene sekire. Skozi strupeno ozračje so od Grebena razločno odmevali ostri udarci, ki so klali krhko gmoto v neenakomerne, velike vogalnike. V prvem ju-trnjem svitu so nakladali mrzle težke kose na vozeve in jih vla čili proti ledenici. Delo je šlo Ločencem hitro od rok. Silila jih je k temu jedka zima, ki je lezla pod kožuh, za nohte in v stopala, bradačem celo v brade in brk, da so jim od ust viseli ledeni štroglji kakor od slamnatih streh ločanskih bajt. de jih je k delu silil zijalaeti Lovre, ki je z jasno strelo priganjal mlade, da so lovili plavajoče plošče in jih z ukrivljenimi ključi vlačili k bregu. Na visokih ognjiščih v vasi pa so se parile v mrazu okostenele glovnje, smodilo se je zmrzlo dračje, da je lezel dim v grlo in oči, silil iz hiš skozi okna in vrata ter pri dimnicah in špranjah pod stražo. Gospodinje so iskale v glistah zadnjo jetrnico, si mele od dima solzave oči in podtikale umirajočemu ognju. S temo se je vasica potuhnila. Izza Skrljevca je vzšel mesec in svetlo oblil belo dolino. Prihajali so vasovalci in lezli na ognjišča, da se je morala otročad stisniti po koteh in pod klopi. Ogenj se je razgorel v rdečo žerjavico, porazgubil se je dim, v hišah je zavelo toplo in prijetno. Mladi so prihajali s smehom in šalo, postajali resni, ko je pogovor prešel na delo in zaslužek in v kasnih večernih urah prepuščali besedo starim, ki so pre-mlevali svojo mladost, ugibali o bodočnosti in izrekali upe. Naj paje kdo vzel v misel tega al! onega ranjkega, ki mu trudne kosti odpočivsjo v senci tvonika svetega Martina, je pripovedovanje starin zavzelo grozljive oblike o strahovih in spominih, da si otročaji niso upali sami pred prag izprazniti mehurja, preden bi jih skrbne matere spravile v postelja. — Fantmom pa so se ježili lasje in razklepale čeljusti v vernem poslušanju. Le ta in oni je hotel podvomiti v strahove, toda zataknilo se mu je v grlu, nerodno je izdavil besedo in ni imel moči prepričati o tem sebe in drugih. V gručah so odhajali iz hiš v pozni noči, zapeli in zaukali na vasi, da bi pregnali mršavico in plahost. Zatem so po skednjih in odrih rili globoko v mehko otavo, da bi jim moč noči in mraz ne mogla do živega. • . Ledenica je bila polna do vrha. Zadnja plast ledu je bila na gosto obložena z bukovim listjem, da se je v prostoru bolje ohranila enakomerna toplota in bi ledu pomladna in poletna gorkota ne mogli razjedati. Na dolgo se je vlekla zima, vendar je dolina pričakala pomlad, ki je prinesla novih skrbi in dela. Ozelenela je hribska goličava in podkvasta loka. Vzbrstelo je sadno drevje okoli vasi po sadih in "vrtovih, hrastje in bukovje nad senožetjo, jelševje v Močil-nikih in pod Ignom pa se je zavila v sveže zeleno listje. Raz-košatila se je pomlad, privabila na solnce brez števila cvetov in bilk, listov in sadik, pognala na polje živino in ljudi, da si v potu obraza iagrefbejo iz zemlje kruh, resast in trd, vendar potreben, da je ohranil vas pri moči in življenju* ____ Odbili so prva vrata pri ledenici in naložili prva dva voza. Kakor hrib sta bila vola Skadan- ni i levega Janeza. v^T" žavo premaknila na | U težki tovor. V potoku H P* * je pot napT M Pod borovcem nad vffiLr l™ *k strmec, da ^B Overiti praznemu V prvem mraku »o J Ločanci v potok do osem jj volov, pnpregali, spZjl kladali vozovom i^Sj spehano živino, da je priiteje eden, dva. tri. štiri ali pet članov ta ene družine k eai ur* nini. Liat Proaveta stane aa vaa enako, sa liane ali ne*lan« MM ■ eno letno naročnina. Ker pa člaai ia plačajo pri aaeaaienta $1» » tednik, aa Jim t* priiteje k naročnini. Torej aadaj ni viroka. red * Ja liat predrag ia člane SNPJ. Uat Praeveta Je vata laataiM a gotovo Ja v vaaki družini nekdo, Id M rad čital liat vaak daa. liatu Proaveta Je: Za Zdraž. države in Kanado. 10.00 1 tednik in.............4.S0 2 tednika in............ 1.00 S tednike in............ 2.40 4 tednike in............ 1.20 5 tednikov ta........... nič Za Evropo J*............MM lapolnite spodnji kapon, priložite potrebno vneto deaarja aH M** Order v pita. ta ai naročita Proaveto. Uat, ki Ja vaia laatniaa Pojasnilo:—Vselej kakor hitro katari teh članov preneha Wti ^ SNPJ, ali če aa preaeii proč od druiine in bo sahteval m« tednik, bode moral tiatt član is dotične druiihe, ki J« tako naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnaniU upravntftva w in obenem doplačati doti£ro vaote listu Proevata. Ako tega »• «•"• tedaj mora upramiitvo snižati datum sa to vsoto naročniku- Za Cicero ia Ckirage Je. 1 tednik ta.......... t todnika ia......... 0 tednike ia......... 4 tednike ia......... 5 tednikov la........ I7J» U iS im in lm ad.led«*ft =S