Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti
Razvoj delegatskega sistema
Na osnovi dosedanjih razprav in določenih aktivnosti v organih družbenopolitičnih organi-zacij, samoupravnih , interesnih skupnosti, Izvršnega sveta, upravnih organih, bo v za-četku meseca maja SO obravnavala gradivo »Nekateri problemi organiziranja in delovanja delegatskega sistema SIS družbenih dejav-nosti v občini« predvsem z namenom, da v KS in OZD spodfiudi aktivnosti in poveča odgo-vornost družbenih subjektov pri nadaljnjem razvoju delegatskega sistema. Temeljna ugo-tovitev, ki izhaja iz dosedanjih razprav in aktiv-nosti kaže, da je v razvoju delegatskega si-stema SIS v praksi izkazan določen napredek v smislu izvajanja njegovih temeljnih načel, ob tem pa je tudi vrsta pomanjkljivosti in slabosti, s kakršnirni se srečuje delegatski sistem.
Vsekakor lahko ugotovimo, da delegatski sistem, ki zajemaveliko število delovnih Ijudi in občanov, omogoča organizirano vključevanje v samoupravno odločanje; da razprave predv-sem o konkretnih vprašanjih v SIS kažejo, da se delovni Ijudje v marsičem bolj zavedajo svojih interesov, jih tudi uveljavljajo in usklaju-jejo ž materialnimi možnostmi in da spreje-majo delegatski sistem ter njegovo uresniče-vanje kot obliko večje demokratizacije družbe. Prav tako pa so prisotne določene slabosti, ki se kažejo v prevelikem formalizmu irvnormati-
vizmu; v usmerjenosti delegatov v ožje in krat-koročnejše interese tako uporabnikov ali pa samo izvajalcev; razkorak med »strokovnost-jo« izvajalcev in strokovnih služb SIS in »nez-nanjem« uporabnikov. Pri ugotavljanju vzro-kov, ki zavirajo uspešno delovanje delegat-skega sistema gradivo opozarja na neza-dostno povezanost delegatov z delovnimi Ijudmi v tozdu oz. občani v KS; neustrezno usposabljanje delegatov, dokajšnjo mero ne-zainteresiranosti pri delu delegatov; zaplete-nost sistema in podobno.
Prav zato bi morali v vseh KS in OZD, kjer je organiziranih 620 temeljnih deiegacij SIS in 364 konferenc delegacij v tesni povezavi s samoupravnimi organi, osnovnimi organizaci-jami družbenopolitičnih organizacij, temeljito obravnavati, oceniti in odgovoriti na vprašanje: kako dejansko deluje delegatski sistem SIS in v kakšni meri se uresničuje v KS in OZD; kateri so tisti dejavniki, ki pospešujejo njegovo reali-zacijo in kateri so tisti, ki zavirajo. Takšna ak-tivnost in način dela v temeljnih delegacijah in konferencah delegacij je pogoj, da na seji skupščine objektivno ocenimo stanje, sprej-memo določene dogovore in ustrezne ukrepe ter organiziramo nekatere aktivnosti za od-pravljanje pomanjkljivosti.
Drago Ščernjavič