LETO XVII. — Številka 73 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sobota, 24. 9. 1955 Cena 40 pai ali 4ti starih ciiitai »ev List izha*0 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot ooltednik. in sicer oh s r « d a b ln sobotab GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Za razpravo pred volitvami Fukeija čast-ne breme Volilne komisije pri organizacijah SZDL so že začele s prvimi pripravami za volitve v občinske skupščine, ki bodo spomladi 1967. Do volitev je sicer še daleč, še do-bre pol leta, vendar za priprave vsekakor ni prezgodaj. V jesenski in zimski sezoni, ki je pred vrati, bo treba najprej analizirati dobre in slabe strani prejšnjih volitev in potem pripraviti vse za razgibano politično delo v času novih volitev. Zlasti pa bo SPECERIJA BLED KVALITETA potrebno najprej analizirati ielo občinskih skupščin, svetov in komisij, dobre in slabe izkušnje dosedanjega dela odbornikov, pregledati dosedanje metode dela in ugotoviti, kaj je pospeševalo in kaj zaviralo naš samoupravni skupščinski sistem. Prve analize dela zborov, svetov in komisij občinskih skupščin na Gorenjskem že kažejo nekatere slabosti v sedanji mandatni dobi, ki jih bo v prihodnje treba odpraviti. V Kranju bodo npr. podrobnejše analize še pripravili, čeprav že vedo za nekatere pomanjkljivosti in slabosti v delu, npr. da nekateri odborniki zagovarjajo v delovni organizaciji druga stališča kot na občinski skupščini, da sklepov skupščine ne uveljavljajo dovolj v delovnih organizacijah, da člani svetov preveč zagovarjajo izključno interese tistih delovnih organizacij, kjer so zaposleni itd. Tudi to je očitno, da so odborniki premalo povezani s svojimi volivci, da so na zborih volivcev premalo aktivni. Za odpravo teh in še številnih drugih pomanjkljivosti v delu občinskih skupščin in njenih organov bo v razpravi pred volitvami treba razčistiti nekaj bistveno pomembnih vprašanj, in sicer: prvič, uveljaviti dosledneje načelo ločenosti funkcij, drugič, da neka naprej zamišljena struktura članov skupščin (pq spolu, starosti itd.) ne bo spet — kot tolikokrat doslej — le ovira za kvalitetnejše in plodnejše delo, in tretjič, organizirati delo skupščin tako, da bo odbornik funkcija, ki bo pomenila za slehernega čast in ne breme. Obiski sej in drugi znaki zgovorno pričajo, da je odborniška funkcija pogosto breme in da je precej takih, ki komaj čakajo, da jim po? teče mandatna doba. Zal je res tako in žal si prav nič ne prizadevamo, da bi bilo drugače. Vsi pa vemo, kaj bi bilo treba spremeniti: manj sej, ki pa naj bodo bolje pripravljene, gradivo naj bo razumljivo slehernemu; predolgi dnevni redi povsem onemogočajo plodnejšo razpravo; zakonske predpise bo treba spremeniti tako, da vrsto stvari povsem formalnega značaja ne bodo reševale skupščine, ampak uprava občin itd. če bi uredili te stvari, če bi imel vsakdo le eno funkcijo, če bi v skupščine volili le take, ki so sposobni in pripravljeni delati, če bi dopustili in celo pospeševali večjo demokracijo v razpravah in če bodo ljudje enkrat ugotovili, da njihov prispevek v razpravi ni bil le list popisanega papirja v zapisniku več, ampak mnenje, ki se u-pošteva — potem bi funkcija člana skupščine kmalu postala čast in ne breme. —at Srečanie treh Skofja Loka, 23. septembra — Jutri bo odpotovala v Medicino delegacija občinske skupščine, organizacije ZB, SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Udeležili se bodo prireditev v okviru srečanja treh pobratenih mest: Medicine (Italija), Ro-mylli sur Siene (Francija) in Škofje Loke. Ob tej priložno- sti bo član delegacije tov. ing. Mlakar na posebnem večeru predvajal diapozitive o loških turističnih in zgodovinskih znamenitostih ter o lepotah Gorenjske. Predstavniki družbeno političnih organizacij pa se bodo pogovorili o sodelovanju z ustreznimi organizacijami v pobratenih mestih. Tržič — Ste Marie Aux Mineš Načrti o sodelovanju Preteklo soboto, 17. septembra, je prispel v Tržič župan francoskega mesta Ste-Marie-aux-Mincs gospod Paul Baumann. Namen tega neuradnega obiska, ki je trajal do srede, je bil, da s predstavniki tržiške občine naredijo program sodelovanja med obema pobratenima mestoma. V torek je bil v klubu gospodarstvenikov razgovor s predstavniki delavske univerze, radia in drugimi. Isti dan zvečer pa je imel g. Baumann predavanje v Cankarjevem domu o sklenitvi pobratenja med obema mestoma. V okviru nadaljnjega sodelovanja pa so se dogovorili, da bi v prihodnjem letu sodelovanje razširili na izmenjavo delavcev tekstilne industrije in izmenjavo mladincev iz obeh mest. Po sklenitvi pobratenja se je tudi zelo razširilo dopisovanje med ljudmi iz obeh prijateljskih mest, zato bodo na Občinskem komiteju mladine ustanovili Klub pobratenja, katerega delo bo spoznavanje francoskega mesta in Francije, njihovo literature itd. Tako imajo v mesecu novembru na programu že prvo predavanja o književnosti Francije in Jugoslavije, na katero so povabili Josipa Vidmarja. Sodelovanje med obema mestoma je imelo precejšen odmev tudi v Franciji. Tako sta na željo komiteja borčevskih organizacij v Parizu obiskali v avgustu mesto Tržič dve skupini mladincev. Na zadnjem obisku v Jugoslaviji pa se je v Tržiču ustavil tudi francoski zunanji minister Couve de Murville in si ogledal spomenik na Ljubelju in Grajzerjevo šolo v Zalem rovtu. A. Zalar Sodelovanje z našimi zamejskimi sosedi Komunisti iz Koroške v Kranju Kot gost občinskega komiteja ŽK Kranj je te dni, od četrtka do sobote v Kranju skupina osmih članov komunistične partije Avstrije iz Pliberka, Beljaka, Šentjakoba v Rožni dolini in iz drugih krajev, ki se želijo podrobneje seznaniti z razvojem in izkušnjami komunalne ureditve in delavskega sa-; moupravljanja pri nas. Na prvem pogovoru s predstavniki občinskega komiteja, ki je bil v četrtek, so gostje iz razili željo, da bi jim tukajšnje ugotovitve ob naših izkušnjah pomagale pri njihovem delu v tamkajšnjih ob- činskih organih. Hkrati pa so oboji — gostje in gostitelji omenjali bistveni premik v medsebojnem sodelovanju. K. M. Obvestila za kmetijske zavarovance Te dni bodo prejeli vsi kmetijski zavarovanci posebno obvestijo, s katerim bodo podrobno seznanjeni o pravicah, ki jih imajo po novem zakonu o socialnem zavarovanju kmetov. Izvršilni odbor skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je namreč sklenil, da se nosilcem kmetij skega< zavarovanja posreduje nekatero določbe zakona, ki določajo obseg pravic Ln višino udeležbe zavarovanca pri plačilu zdravstvenih storitev. S. S. POGLED Z GOSPINCA - Pogled z Gospinca na hotel Krvavec se je te dni precej spremenil. Celotno področje se je spremenilo v gradbišče. Reportažo lahko čitate na sedmi strani. — Foto F. Perdan t NOTRANJA POLITIKA 24. SEPTEMBER 1966 * GLAS Aktiv komunistov delavcev iz služb notranjih zadev občine Radovljica »Natihoma smo se spraševali, zakaj toliko evidenc in podatkov« Razprava o reorganizaciji služb notranjih zadev — Služba za notranje zadeve dela po 150 predpisih in 16 mednarodnih pogodbah — Zakaj se miličniki ne počutijo, da so občinski delavci — Kdo je bil občinski »bog« Občinski komite ZKS za Radovljico je pretekli teden sklical aktiv ZK iz služb notranjih zadev iz območja občine, na katerem so razpravljali o reorganizaciji službe notranjih zadev. Čeprav je bila razprava zelo živahna, niso sprejeli drugega sklepa razen zaključka, da bo aktiv ZK stalna oblika dela delavcev, ki delajo na tem področju. Polog oganizacijskih vprašanj, so komunisti samokritično obravnavaj i dosedanje delo in razne deformacije, ki so to delo spremljale. »2e 1950. lota se je CK ZKJ izjasnil za prenos predhodnih postopkov sodnim organom,« je dejal javni tožilec, »toda preiskovalna služba ni bila prenesena iz organov za notranje zadeve na sodišča. Razni nezakoniti postopki so se skrivali pod plaščem nujnih poizvedovalnih dejanj (npr. pretres stanovanja ali osebe), toda nujnih poizvedovalnih dejanj sploh ne bi smelo biti, vsaj v takšni meri ne, kot do sedaj ... Ovadbe so naznačene z vsemi mogočimi podatki, ki so večkrat nestrokovno obdelani. V drugih državah nekatere podatke zbirajo psihologi ali socialni delavci, pri nas pa miličniki.« Tovariš Korošec, predsednik sodišča, je izrazil mnenje, naj se služba za notranje zadeve popolnoma decentralizira in da ni nobene potrebe za medobčinske službe. Kriminalistična služba in milica naj se združita pod komando komandirja milice, oz. inšpektorji naj bi bili po postajah milice, v republiki pa naj bi bili specialisti za odkrivanje težjih primerov kriminala, oz. kaznivih dejanj, »če bomo imeli v občini red in ga znali ustvarjati, potem se republiki z nami ne bo treba dosti ukvarjati,« je dejal predsednik sodišča. Zelo odkritosrčno je povedal komandir PM Bohinjska Bistrica, ko je dejal: »Včasih smo se natihoma spraševali, zakaj toliko evidenc in podatkov, ko pa tisti, ki smo mu jih na zahtevo poslali, teh podatkov večkrat sploh niso preči tal i«. Ena od deformacij jc tudi ta, da na postajah milice vodijo ogromno evidenc, ki pa nikomur ne služijo in jih nihče ne koristi, zahteva pa jih sistem. Na aktivu smo slišali tudi to pripombo: »Za sodobne prisluškovalne naprave je bilo dosti denarja. TUDI TO JE KRIMINAL TT-STIH, KI SO KRIMINAL V DRUGIH SU12.BAH IN DEJAVNOSTIH ISKALI TER ODKRIVALI!« Na aktivu smo slišali mišljenje, da ni pravilno, ker gre celotna kritika proti vsem delavcem v službah za notranje zadeve, ne pa proti državni varnosti, zaradi katere je bil tudi sklican Brionski plenum. Na takšne nesamo-kritične pripombe je zelo ostro odgovoril predsednik skupščine občine Radovljica tovariš Jere, ki je dejal, da je bil načelnik za notranje za- deve v občini »bog«, ki je samostojno odločal o čem bo seznanil skupščino ali predsjednika občine. Z ostalimi delavci za notranje zadeve pa je občina kontaktirala samo 14. maja, ko je Dan Uprave državne varnosti. »Miličniki se ne počutijo da so občinski delavci, ker jih občina ne plača,« je dejal tovariš Jere, ko je kritiziral dosedanji sistem finansiranja delavcev za notranje zadeve. »Tudi v glavah delavcev v službi za notranje zadeve ^ bo treba krepko spremeniti mišljenja,« je nekdo pripomnil. Kajti samo kadrovske in organizacijske spremembe ne bodo spremenile vsebino dela, če ne bo na novi podlagi postavljen celotni sistem in metode dela, to pa zahteva »reorganizacijo« tudi v glavah delavcev, ki bodo na tem področju delali. Jože Vidic Premalo pozornosti otroškemu varstvu Kranj potrebuje še dva vrtca Pretekli petek je bil v dvorani občinske skupščine v Kranja širši sestanek, ki ga je v dogovoru s svetom za socialno varstvo, Občinsko zvezo DPM ln Konferenco za družbeno aktivnost žensk organiziral Občinski odbor SZDL v Kranju. Navzoči so razpravljali o tezah novega zakona o otroškem varstvu ln otroškem dodatku, s katerim je dana večja možnost za hitrejše reševanje otroškega varstva. Kljub temu, da je skupščina že sprejela program razvoja otroškega varstva v občini Kranj so na sestanku ugotovili, da 6e za vzgojo in varstvo otrok družbena skrb ni razvijala enakomerno in skladno z razvojem ostalih področij. Tako od otrok do 15. leta starosti, ki jih je v kranjski občini 13.650 nima urejenega varstva 50%, večina ostalih pa ima le pomanjkljivo varstvo. Od tega jdh je le nekaj več kot 5 % (približno 800) v družbenem varstvu. Številni predlogi družbenih organizacij in služb za razširitev mreže vzgojno varstvenih ustanov v kranjski občini so bili sicer vedno z razumevanjem sprejeti, vendar problem v celoti ni bil rešen. Tako lahko zabeležimo le manjše uspehe, in Zavarovalnica Kranj sprejela nekatere olajšave za invalide Znižanje zavarovalnih premij Delavski svet Zavarovalnice Kranj, ki eajeraa štiri gorenjske občine (razen Jesenic) jc sprejel novi ključ prispevkov za vojaške in vojne invalide od 1. do 7. stopnje za zavarovanje svoje imovine. Pri tem so znižali prispevke za režijski dodatek za 50 odstotkov. V dinarjih bo to pomenilo na primer pri »flčotu« znižanje premije za približno 5.500 starih (55 starih) dinarjev letno. Olajšave za invalide so že uveljavili v Zagrebu in v Ljubljani. Vendar samo za motorna vozila. Toda v Kranju so pokazali veliko razumevanje do invailidov in te olajšave razširili na vso imovinsko zavarovanje (razen nezgodnega' in življenjskega), kar so uveljavili s 1. septembrom. S tem se je kolektiv zavarovalnice odrekel približno 1,5 do 2 milijonov starih dinarjev letno iz svojih skladov. Prav tako je imenovana Zavarovalnica letos znižala prispevke za požarno in živinsko zavarovanje nasploh, tako da predvidevajo skupno okrog 40 milijonov starih dinarjev manj dohodkov v skladih. Seveda, je ta njihov popust v skladu z načrtom nenehnega povečevanja števila zavarovancev in z razširjanjem zavarovanja nasploh — se pravi s povečano aktivnostjo kar naj bi zagotovilo tudi v naprej tako renitabilno poslovanje kot doslej. K. M. S seje skupščine občine Tržič Dražja ali cenejša individualna gradnja Vseh prošenj za stanovanja v občini 455, nujnih 112 — Čez pol meseca bo vseljivih 40 stanovanj, vsako leto pa bi jih po planu morali zgraditi 50 — Lokacij za individualno gradnjo je še zelo malo Na zadnji seji skupščine občine Tržič, ki je bila v petek prejšnji teden, so razen o gibanja gospodarstva v prvem polletju razpravljali o stanovanjski problematiki v prehodnem obdobju in v bližnji prihodnosti. Poročilo direktorja Stanovanjskega podjetja Tržič inž. Jožeta Vončine in živahna razprava sta nanizala vrsto problemov, ki jih bo treba rešiti, in vrsto dejstev, ki vodijo stanovanjsko dejavnost v občini po svoji poti mimo vseh predvidevanj in planov. Po izračunih, M jih vsebuje urbanistični program, bo v 30 letih, od 1962 do 1992, treba zgraditi v Tržiču 1500 stanovanj tako, da bi koncu tega obdobja obsegal sta- novanjski fond skupno 2945 stanovanj. V tem načrtu je zajeta tudi individualna gradnja, za katero jc bilo predvidenih 240 lokacij (16% predvidenih stanovanj), ven- dar je doslej plan že močno presežen, saj je oddanih že 129 lokacij, 111 pa jih je še prostih. Na seji so veliko govorili o takem razmahu individualno gradnje, ki je nasploh, računajoč tudi celotno komunalno opremljenost zemljišča, dražja kot blokovna, za graditelja pa cenejša, zato je zanjo tudi takšno zanimanje. Delni »krivec« za tak razmah zasebne gradnje so tudi gospodarske organizacije, saj tistega prosilca za stanovanje, ki ima le količkaj lastnih sredstev, najlažje odpravijo s posojilom. Pri vseh razpravah o individualni gradnji ne bi smeli pozabiti na čisto psihološki moment, namreč da ima vsak, ki gradi ali kupuje sicer v letu 1964 otvoritev vzgojno varstvene ustanove v šoli Šenčurju s kapaciteto 50 otrok in v letu 1965 VVU v samskem domu »Tekstilin-dusa« v Stražišču s kapaciteto 50 otrok, kar ni bistveno vplivalo na rešitev otroškega varstva. Iz zadnjih podatkov o kapaciteti, zasedenosti in številu odklonjenih otrok je razvidno, da bi Kranj takoj potreboval dva vrtca, ki bi bila polno zasedena, saj je sedanja kapaciteta šestih vrtcev presež. za 134 otrok, zavrnjenih prošenj za sprejem pa je bijo 107. Zato so udeleženci sestanka menili, da je treba v prihodnje za urejanje otroškega varstva zagotoviti reden dotok sredstev v okviru občine, pri tem pa ne zanemariti tudi drugih možnih virov financiranja. Le tako bo lahko postopoma rešen pereč problem otroškega varstva v Kranju. S. S. Konferenca Z1HS na Ravnah V četrtek, 15. septembra, je bila na Ravnah pri Tržiču prva letna konferenca ZAI » tržiški občini. Na konferenci so razpravljali, kako izkoristiti prosti čas mladine v tem kraju. Dogovorili so se, da bodo mladinci pomagali dijakom osnovne soli pri učenju matematike, fizike in tujih jezikov; pripravili pa bodo tudi posebno mladinsko oddajo v Irfifhri radiu. A. i. stanovanje in če ima le količkaj možnosti, željo, da si zgradi lastno hišo. Doslej j« bilo pri nas ravno obratno kot drugje po svetu, v razvitejših državah: svoje hiše so gradili ljudje s podpovprečnimi osebnimi dohodki, ker niso imeli možnosti dobiti stanovanje v bloku. Lastna hiša je bila torej odraz nižjega 6tandarda, čeprav je povsod drugje ravno narobe. S stanovanjsko reformo pa se pri nas stvari bistveno spreminjajo; stanovanje postaja potrošna dobrina trajnejše vrednosti, ki jo je treba plačati, ki skoraj ne bo več subvencionirana. Ze res, da so blokovna stanovanja cenejša, treba pa bo zače-.; upoštevati tudi nekaj drugega, kar je dobro povedal član tržiške občinske skupščine, ko je rekel: »Ob razpravah, da je treba graditi več stanovanj v blokih, ob planih, koliko stanovanj bomo potrebovali Železarna prevzela del gornjesavske proge V zadnjem času krožijo govorice, da proge v Gornje-savski dolini ne bodo več podirali in jo bodo morali delavci »Dinosa«, ki so prenehali z delom, celo spet montirati, da bodo progo elektrificirali, in to Italijani in podobno. Zato smo prosili za pojasnilo šefa postaje na Jesenicah tov. Viktorja Nach-tigala. Povedal nam je, da so 2 demontiranjem proge res prekinili, vendar ne zato, da bi jo obnovili, pač pa zato, ker skupina delavcev ni hodila točno in resno na delo. Delo so torej ustavili zato, da bi dobili vcstnejše delavce, ki bi hodili na delo trezni in ob pravem času. To jim je delno tudi že uspelo in s podiranjem proge nadaljujejo. # Zvedeli smo, da bo del še 0 neodstranjene proge do 0 Hrušice zaradi svojih po-Q treb prevzela Železarna. # V okolici bivšega postaja-0 lišča na Hrušici je nam-% reč veliko prostora, ki bi # ga železarna lahko pora-O bila za odprta skladišča. 0 Tako so se preteklo sredo # (21. septembra) na Jese- # nicah že sestali predstav- # niki železarne in železnice # zaradi prevzema proge. $ Dogovorili so se, da bo 0 železarna prevzela v svoja % osnovna sredstva proga od 0 kretnice industrijskega ti- # ra, ki si ga je speljalo k # svojim skladiščem na 9 Plavškem travniku pod- # jetja »Univerzal«, progo # pa bo še naprej vzdrževa- # la železniška sekcija. B. B. Sredi Jesenic, blizu železniške postaje ob Cesti maršala Tita, je dograjena nova petnadstropna stavba, ki je olepšala ta del mesta. Stanovalci so se že začeli vseljevati v to stavbo. V pritličju bo trgovski poslovni lokal podjetja Borovo in Slovenija športa ter poslovni prostori Ju?o-špeda. V prvo nadstropje se seli obrat Jesenice podjetja Gorenjska oblačila Kranj. Del dru« gega nadstropja bo zavzela Zavarovalnica Jesenice, drugi del pa je občina dala v najem SGP »Sava« Jesenice. V treh gornjih nadstropjih so stanovanja, od katerih jih je največ odkupila carina za svoje delavce. — Foto F. Perdan Kdaj asfalt do Kamniške Bistrice? Cesta do Kamniške Bistrice je zelo slaba, zato to lepo postojanko ped Kamniškim sedlom obiskuje tudi vse manj motoriziranih turistov. Do spodnje postaje žičnice na Veliko planino so cesto pred časom še nekoliko popravili in razširili, čeprav ni asfaltirana, naprej od tod pa je res zelo slaba. Zvedeli smo, da bodo spomladi sklicali sestanek vseh, ki imajo v Kamniški Bistrici hiše ali vikende iti ki so zainteresirani, da bi bilo turistov v tem kraju čimveč. Pogovorili so bodo, kdaj in kako naj bi cesto popravili, razširili in asfaltirali. Problem je namreč, kje dobiti denar. V Kamniku se prito- čez 30 let, se nihče ne vpraša, kakšen bo takrat standard naših ljudi. Ali se bodo takrat ljudje — če bo standard tako hitro rastel kot je v povojnih letih — še hoteli vseljevati v takšna blokovna stanovanja, kot jih zdaj gradimo? Tudi to je vredno razmisleka!« Potreba po stanovanjih, izkazana v prošnjah na občini in v gospodarskih organizacijah, pa še ne govori v prid gornjim pomislekom (čeprav jih ne gre metali v koš). Število prosilcev za stanovanje v tržiški občini je trenutno 455, od teh je 112 primerov nujnih; 170 prošenj je na občini, ostale v gospodarskih organizacijah. Letos, čez približno pol meseca, bo vselji-vih 40 stanovanj. Brez stanovanj bo ostalo še vedno 72 nujnih prosilcev ali 415 vseh prosilcev. Pri razpravi o financiranju stanovanjske gradnje v prihodnje so na žujejo, da podjetje Ljubljana Transport, ki ima v svojih rokah ves avtobusni promet v Kamniku, noče ničesar prispevati za asfaltiranje ceste v Kamniško Bistrico, čeprav bo pozneje, ko bo cesta asfaltirana do tam, od tega nedvomno imelo precejšnje koristi. Najslabša je cesta od Stahovice do Kamniške Bistrice, medtem ko so prej zelo jamasti del ceste od Kamnika do Stahovice že asfaltirali. Letos poleti so asfaltirali tudi cesto od Stahovice do jamskega obrata rudnika kaolina v Crni; pri tem sta z denarjem sodelovala rudnik in krajevna skupnost Črna. seji poudarili, da bi vsako leto potrebovali — če bi hoteli zgraditi 50 stanovanj, kolikor jih predvideva plan — 320 milijonov starih din. Pri tem bo treba upoštevati tiste prosilce, ki sploh nimajo lastnih sredstev. To so v glavnem tisti, ki so vložili prošnje na občini. Prosilci z možnostjo lastnih prispevkov se v gospodarskih organizacijah potegujejo za kredite in gradijo po večini svoje hiše. Na seji so sklenili, naj Stanovanjsko podjetje Tržič izdela podrobnejši načrt poteka gradenj. Govorili so tudi o tem, kako naj bi pocenili in tipizirali gradnjo in kako naj bi združili razdrobljena sredstva za stanovanjsko gradnjo. A. Triler Skupščina občine Kamnik je na zadnji seji prejšnji teden na predlog sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem imenovala gradbeni odbor za asfaltiranje in modernizacijo ceste Stahovica —Kamniška Bistrica, v katerem so predstavniki podjetja Ljubljana - Transport, Gozdnega gospodarstva Ljubljana — obrat Kamnik, Zavoda za gojitev divjadi »Kozorog«, počitniške skupnosti Velika planina, občinske skupščine in Andrej Zorman, zakupnik gostinskih obratov na Veliki planini. Skupščina občine Kamnik namreč meni, da prav slaba cesta pomeni največjo oviro za nadaljnji razvoj turističnega območja Velike in Male planine, zato je vsaj do spodnje postaje žičnice treba cesto urediti že v prihodnjem letu. Po sedanjih načrtih naj bi dela potekala v dveh etapah: spomladi obdelati in položiti asfalt na odseku od Stahovice do Dedkovega kamnoloma, do kamor je cesta zemeljsko že obdelana, jeseni pa najnujnejše rekonstruirati cesto naprej do spodnje postaje žičnice. Seveda problem ceste do Kamniške Bistrice s tem še ne bo rešen, zato bo v prihodnjih letih o tem treba še govoriti in še marsikaj narediti. Po predlogu naj bi dala razen podjetij financirali vsi, ki imajo na Veliki in Mali planini vikende. — a Trgovci po svetovnem veslaškem prvenstvu Premalo trgovskega prostora Uspešno kljub pomanjkljivostim — Izkušnje za prihodnjo sezono Turist progres iz Radovljice je sklical na Bledu sestanek predstavnikov trgovskih organizacij, ki so sodelovale na svetovnem prvenstvu v veslanju. Namen posvetovanja je bil v prvi vrsti, da izmenjajo izkušnje, do katerih so pridi v času prireditve, da poiščejo pomanjkljivosti, njihove vzroke, da se nauee, kako bo treba ravnati v naslednjih sezonah. nosile v košarici poleg osta- Glavna ugotovitev je, da je na Bledu premalo trgovskega prostora. To se je poznalo tudi v času svetovnega prvenstva. Trgovci menijo, da so kljub temu le opravičili pričakovanja. Prihajalo je sicer res do »konic«, v katerih so bile trgovske zmogljivosti v Zaki premajhne, vendar je bilo to le v premorih med tekmovanji. Poleg premajhnih zmogljivosti so bili trgovini na razpolago predvsem slabši prostori. Trgovci so prepričani, da bi bilo nujno najti ustrezen prostor ob sami glavni tribuni. Kot posebnost blejske prireditve lahko omenimo »-ambulantno« prodajo, ki je bila uspešna predvsem v prvih dneh tekmovanja. Kasneje se je pokazalo, da prodajni prostor ni bil najbolje razdeljen med prodajalci in da so predvsem gledalci na vrhu tribun bili slabše postreženi. Ob tem ne moremo mimo tega, da ne bi omenili tudi težavnost tega posla, saj so prodajalke Na Jesenicah ne bo obrata »Kro;« čeprav smo v našem listu že pisali, da bo podjetje »KROJ« iz Škofje Loke na Jesenicah ustanovilo svoj obrat, žal do tega najbrž ne bo prišlo. Podjetje je baje zaradi neugodnih razmer na domačem in tujem trgu za sedaj odstopilo od le naaic- re. Ker pa je na Jesenicah precej žensk, ki bi se rade zaposlile, je skupščina občine skupno z gospodarsko zbornico v Ljubljani začela iskati možnosti za ustanovitev kakšnega drugega obrata. . J. V lega tudi po 32 steklenic kokt. Trgovci iščejo iz dosedanjih izkušenj koristne zaključke za bodoče delo. Utrip kraja v sezoni se povsem razlikuje od drugih mest. Sklenili so, da je nujno preiti na daljši delovni čas v večernih urah. Kaže, da bodo že v naslednji sezoni imeli odprte trgovine (predvsem s spominki) do 22. ure. Da je takšna odlločitev pravilna, so dokazale nekatere poslovalnice -Murke«. Ob koncu naj zapišemo še tole ugotovitev. Pokazalo se je, da bodo morale trgovske organizacije ob podobnih prireditvah delati samostojneje, da ne bodo mogle pričakovati pomoči od organizatorja, ker je ta zaposlen z drugimi problemi. Splošna ocena posvetovanja je bila, da so kljub skromni tehnični bazi uspeli nuditi kar se je največ dalo. Čeprav je bil največji promet le v sunkih, so imeli za polovico več prometa kot so računali. P. Čolnar Varčuj in misli i y^ jutri KULTURA IN PROSVETA 24. SEPTEMBER 1966 * GLAS Ob 80-letnici prof. dr. Franceta Steleta Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih Mladinska knjiga bo izdala 32 knjig pod skupnim naslovom »Ars Sloveniae« (Umetnost Slovenije) Te dni je mladinska knjiga poslala na knjižni trg novo izdajo temeljnega dela o slovenski likovni umetnosti, knjigo prof. dr. Franceta Steleta »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«. Prva izdaja knjige je izšla pred 42 leti, leta 1924; ker je knjiga postala že redka, kupiti pa jo sploh ni bilo več mogoče, se je mladinska knjiga odločila za ponatis. »Sam sem spoznal, da je vrednost Orisa v njegovi enkratni, čeprav skromni prvotni obliki in da je kaka sodobnemu stanju slovenske zgodovine umetnosti ustrezna predelava izključena, saj bi predelani Oris nehal biti oris, obogateno besedilo pa bi celo razdrlo njegov sistematični okvir, ne postal pa bi to kljub temu tak oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, kakršnega že dolgo pogrešamo. Oris izhaja torej v novi izdaji po grafični opremi s Plečnikovo naslovno stranjo in po besedilu nespremenjen ...« Tako piše avtor v uvodu k drugi izdaji, v kateri je izpopolnil le slikovno gradivo. Na tiskovni konferenci, ki je bila v torek v prostorih založbe Mladinska knjiga v / Ljubljani, jc pof. dr. Štele novinarjem in drugim gostom povedal, kako je knjiga nastala in kakšen pomen je imela pred štiridesetimi leti za Slovence, ko vrsta najpomembnejših umetnostnih spomenikov še ni bila znana in ko je bilo za slovenski na- Živahna razprava o financiranju izobraževanja Denarja bo premalo Ko so na zadnji seji skupščine občine Kranj razpravljali o osnutku predloga zakona o financiranju izobra-tevanja in vzgoje, so nekateri Zlasti poudarjali, da bo po izračunih na osnovi doslej predvidenih instrumentov v prihodnjem letu denarja za šolstvo za 7 % več, kot ga Zagotavlja letošnji občinski proračun. To pa je normalno povečanje, ki bi ga upošteval tudi občinski proračun, če hi se šolstvo še naprej financiralo tako kot doslej. Predlog novega zakona torej ne rešuje vseh potreb v šol- NA REČICI PRI BLEDU NOVO STAROSLOVANSKO GROBIŠČE Na Rečici pri Bledu, pri odcepu kolodvorske ceste proti Gorjam je tov. Go-gala pred dnevi pri izkopu zemlje za hišo odkril več skeletnih grobov, ki po mnenju strokovnjakov pripadajo starim Slovanom. Njihova tipična smer pokopa in pridatki v grobovih potrjujejo to domnevo. To je značilno vaško grobišče na ravnici z dajšlm pokopavanjem na določenem prostoru brez kasnejše cerkvene zgradbe. Opuščeno naj bi bilo pod vplivom krščanstva, ki zahteva pokop okoli farne cerkve. časovno sodi grobišče pred 10. stoletje našega štetja. stvu. V Sloveniji bo menda v prihodnjem letu samo za osnovno dejavnost osnovnih, srednjih in visokih šol po teh izračunih približno 4 milijarde starih din premalo. Prav zato so na seji sprejeli tudi sklep — ki ga bodo posredovali pristojnim republiškim organom — da bi moral novi zakon zagotoviti za osnovno dejavnost teh šol stalne vire financiranja, ki bi bili dovolj visoki in seveda obvezni. Med sklepi, ki so se izoblikovali v živahni razpravi, je tuđi zahteva, naj zakon točno določi, katere vzgojno-iz-obraževalne dejavnosti sodijo v sistem financiranja; odprto ostaja namreč še vprašanje vrste vzgojnih in izobraževalnih deja\mosti (vzgoja odraslih, glasbene šole itd.), za katere bo sredstva še vedno treba zagotoviti drugje. Za dopolnilno vzgojno izobraževalno dejavnost bodo morale tudi še v prihodnje skrbeti občine in gospodarske organizacije — tisti, ki menilo, da je pri njih tako dopolnilno izobraževanje potrebno. Na seji skupščine občine so zato sprejeli tudi sklep, naj se v okviru posameznih panog gospodarstva formirajo posebne izobraževalne skupnosti, ki bodo skrbele za razvoj in financiranje ustreznega strokovnega šolstva. Glede regionalnih izobraževalnih skupnosti pa so na seji menili, naj bi te izhajale iz občin; občinske skupščine naj se na osnovi potrebne ekonomske razvitosti in geografske, zaokroženosti združujejo v izobraževalne skupnosti. —at rod pomembno vprašanje slovenstva v umetnosti. Nova izdaja še vedno pomeni temeljno delo slovenske umetnosti, ki ga bogat izbor 146 fotografij, med katerimi so tudi najdepši gorenjski'umetnostni spomeniki, še bolj popestri. Založba Mladinska knjiga je na torkovi tiskovni konferenci seznanila novinarje tudi s pripravami za tiskanje monumentalnega dela v 32 knjigah z naslovom »Ars Sloveniae« (Umetnost Slovenije); tu bo prvič v zgodovini slovenskega naroda zbrano vse gradivo naše likovne preteklosti. KnjLgs bodo predivido-ma izhajale šest let, ne sicer po krono'oškem redu, vendar bodo ob zaključku nudile čudovit pogled najlepših stvaritev slovenske likovne preteklosti in sedanjosti. Avtorji knjig bodo najbolj znani slovenski strokovnjaki, posebna dragocenost pa bo slikovna oprema knjig; vsaka knjiga bo imela namreč približno 100 črnobelih in do 10 barvnih slik, strokovni uvod in katalog. Do spomladi 1967 bodo po napovedih založbe izšle te'je: Baročna plastika (dr. Sergej Vrišer), Gotska plastika (dr. Emilijan Cevc), Baročna arhitektura (dr. Nace Šumi) in Gotr&a arhitektura (dr. Ivan Komelj). Slovenska likovna umetnost, ki z vrsto svojih spomenikov dosega raven najzrelejših likovnih rešitev v Evropi in drugod, bo z zbirko ARS SLOVENIAE postala znana in zanimiva tudi širšemu svetu, ki je doslej le malo vedel o njej. -at V nekaj stavkih LJUBLJANA: strokovno posvetovanje o staroslovanskem obdobju — Arheološko društvo Slovenije bo priredilo 3. in 4. oktobra v Ljubljani strokovno posvetovanje o staroslovanskem obdobju v zgodnjem srednjem veku. Prvi dan bodo predavanja, drugi dan pa ekskurzija. Predavali bodo priznani slovenski zgodovinarji in arheologi, pa tudi strokovnjaki izven meja naše ožje domovine. Razpravljali bodo o vprašanjih slovenske zgodnje-srednjeveške arheologije in njenih prihodnjih nalogah. Razen splošnih tem o I. kongresu za slovansko arheologijo, ki jc bil preteklo leto v Varšavi in kjer je s svojimi predmeti na razstavi sodeloval tudi Gorenjski muzej, pa o proslavi v Salzburgu ob 1100-lctnici delovanja Cirila in Metoda ter o kongresu o Velikcunoravski v Brnu bodo ostale teme črpale osnovno gradivo z območja Gorenjske. Strokovna ekskurzija bo na Gorenjsko, kjer si bodo udeleženci ogledali Kranj in zbrano gradivo v Gorenjskem muzeju ter Blejski grad in Otok, kjer so velika in pomembna staroslovanska najdišča. SKOFJA LOKA- likovna razstava v galeriji na gradu — Včeraj (23. septembra) so v galeriji na Loškem gradu odprli razstavo likovnih de! slikarjev in kiparjev Andreja Ajdiča, Dragice Čadež-Lapajne in Toneta Lapajne. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. KROPA: drevi koncert koroških pevcev — Danes (24. septembra) zvečer bo v sindikalni dvorani gostoval s sporedom koroških narodnih pesmi mešani pevski zbor prosvetnega društva iz Radiš na Koroškem. Moški komorni zbor »Stane 2agar« iz Krope s tem koroškim zborom namreč že več let sodeluje z medsebojnimi obiski in gostovanji. JESENICE: nov koncertni program pihalnega orkestra — Pihalni orkester Svobode »Tone CuCar« z Jesenic se je v četrtek predstavil Jeseničanom z novim koncertnim programom, ki obsega dela Rossinija, Bellinija, Pecsija, Parme, Lorbeka itd. Koncert je vodil Remigij Noč, naštudirali pa so ga za predvidena gostovanja v Trbovljah in v Italiji. JESENICE: posebna šola v svoji stavbi — Posebna šola na Jesenicah, ki je. bila kmalu po osvoboditvi ustanovljena kot samostojna šola, je gostovala vse do letos v prostorih drugih šol, zadnja leta pa celo v kletnih prostorih jeseniške gimnazije. Končno je dobila tudi ta šola, ki ima iz leta v leto več učencev, lastne prostore, in sicer stavbo bivšega otroškega vrtca zraven železarne, ki je služila prva leta po osvoboditvi za dodatne učilnice osnovne šole, zadnja leta pa za zdravstveno ambulanto. Stavbo so adaptirali in v njej je dobila posebna šola potrebne učilnice, kabinete in upravne prostore. BLED — folklornt večer v Festivalni dvorani — Letošnja poletna turistična sezona je bila na Bledu bogata tudi s številnimi in različnimi kulturnimi prireditvami. V sredo prejšnji teden, 14. septembra, je bil v Festivalni dvorani folklorni ve-« čer, na katerem sta sodelovala folklorna skupina iz Gorij in komorni zbor iz Krope. Udeležba je bila dobra, ker je na Bledu še vedno precej tujcev. Mnenja mladih ob osnutka zakona o finansiranju izobraževanja Pomanjkljivost: Kako izravnati neenak položaj šol — kriteriji za kvaliteto učno-vzgoj-nega dela — dopolnilno izobraževanje Smo na kraju razprav o sistemu finansiranja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Kaj o tem meni mladina? O osnutku zakona je razpravljal tudi plenum Občinskega komiteja Zveze mladine Kranj. Glavna vprašanja in pripombe. Na vprašanje — ki. je za mladino zelo pomembno — ali osnutek kaže realno pot za izgrajevanje čimbolj enotnega šolskega sistema na posameznih stopnjah, osnutek po mnenju mladih ne nakazuje zadovoljive rešitve. Enkrat za vselej rešimo vprašanje pogojev, ki so nujno potrebni za normalno delovanje vsake šole. Ne bi smeli več dopuščati, da bi se precejšen del naše mladine šolal v občutno slabših pogojih, in to predvsem zaradi tega, ker živijo v manj razvitih področjih. Jasno je(< da bo mo- ral tu odigrati veliko vlogo republiškii intervencijski sklad. Ravno tu pa je precej šibkih točk: do kakšne mere bi smelo iti to prelivanje sredstev, kako še nadalje krepiti odgovornost občin za razvijanje šolstva ~a svojem območju. Druga stvar, na katero je razprava še posebej opozorila je formiranje enotnih kriterijev za ocenjevanje dela učno-vzgojnih ustanov. Izdelava teh kriterijev ter ustrezno stimuliranje napredka v-učnem in vzgojnem procesu pomeni dejansko preseganje togih proračunskih odnosov. Potrebno« in umestno bi bilo, če bi rezervirali del sredstev, katera bi namenili za stimulacijo napredka v kvaliteti dela učno-vzgojnih ustanov. Osnutek skoraj popolnoma pozablja na tako imenovano permanentno izobraževanje. Gre za tiste oblike izobraževanja, ki teko poleg rednega, to so: delavske univerze, večerne šole in podobne izobraževalne oblike znotraj delovnih organizacij. V razpravi je bil omenjen podatek: V Sloveniji letos 9000 mladine nima dokončane osemletne šole! Ali sedaj to pomeni, da je tej mladini zaprta pot do nadaljnjega izobraževanja. Ali je potem upravičena zahteva, da morajo vse nadaljnje Šolanje plačati sami, ko pa istočasno vsak mesec dajejo svoje dinarje od osebnega dohodka v sklad za izobraževanje. Seveda se tu ne postavlja vprašanje samo za mlade. Treba bi ttilo jasno povedati, kakšen naj bo pri !;m delež vsakega posameznika. Reforma šolstva je potrebne. Toda ob vsem tem bi si večkrat morali zastaviti vprašanje: kaj imamo in kaj lahko finansiramo in kakšen naj bi bil konkretni učinek. Brez dvoma bi moral biti pozitiven. J. Košnje* 5 vprašanj - 5 odgovorov Za današnjo rubriko nam je postavil pet vprašanj MIRO P1NTARIC, predsednik delavskega sveta tovarne >ŠESIR« v škofji Loki. Bralcem se opravičujemo, ker v zadnji rubriki 5 vprašanj — 5 odgovorov iz tehničnih razlogov nismo v uvodu objavili, kdo nam je poslal vprašanja. Kot ste sami lahko razbrali so vprašanja obravnavala probleme, ki tarejo krajevno skupnost Pod-brezje, zastavil pa nam jih je njen predsednik Janez Dri-novec. LOŠKI KOMUNISTI O IV. PLENUMU CK ZKJ VPRAŠANJE: Zakaj Občinski komite ZK v škofji Loki ni organiziral kakega širšega posveta sekretarjev osnovnih organizacij ZK o sklepih IV. plenuma CK ZKJ? ODGOVOR: Politični, sekretar občinskega komiteja ZK v Škofji Loki Polde Kejžar nam je posredoval naslednji odgovor: Občinski komite ZK je sodeloval v razpravi o IV. plenumu s člani na najbolj neposreden način tako, da so se njegovi člani udeležili prav vseh sestankov osnovnih organizacij v tem času in se vključili v razpravo. Drugih oblik informiranja se nismo posluževali, saj je vse gradivo javno objavljeno v partijskem in drugem tisku in s tem dostopno vsem. Posebnih, internih ali poljavnih resnic o plenumu pač ni, kar je tudi znak napredka demokratičnosti odnosov in javnosti dela v ZK. Opažamo pa res, da mnogi čani ZK še niso o tem povsem prepričani in pričakujejo od organizacije še dodatnih »informacij«. Za vsako osnovno organizacijo je najpomembnejša na- loga, kako na svojem področju doseči tak obračun z negativnimi pojavi, kot je to napravil CK ZKJ. Občinski komite je že v avgustu pripravil tako razpravo skupaj s sekretarji osnovnih organizacij, sledilo jih bo še več o posameznih problemih in delovnih področjih. Pričakujemo, da se bo tudi vaša osnovna organizacija odzvala pozivu CK ZKJ in se z enako prizadevnostjo in odgovornostjo posvetila problemom svojega kolektiva. PRIMANJKLJAJ V SOCIALNEM ZAVAROVANJU VPRAŠANJE: V zadnjem času veliko beremo o primanjkljaju v socialnem zavarovanju. Zanima me, kako je s tem v loški občini? ODGOVOR: Direktor Komu-nlne skupnosti socialnega za-varoanja v Kranju Milan Ža-kelj: Glavni razlog za primanjkljaj v socialnem zavarovanju v škofjeloški občini, ki znaša v osmih mesecih letos 77 milijonov starih dinarjev, je nizka realizacija prispevka, saj je ta za 6 odstotkov izpod planirane vsote, kar predstavlja v škofji Loki 60 milijonov starih dinarjev. Delni razlog za to pa izvira tudi iz nekoliko večje potrošnje kot je po planu predvidena in je za dober odstotek večja, predvsem pri izdatkih za zdravila in pri izdatkih za nadomestila, predvsem pri porodnicah. Sicer pa so izdatki na zavarovano osebo v škofjeloški občini, napram drugim gorenjskim občinam najnižji. Seveda so temu ustrezno tudi najnižji dohodlki. Sicer pa se v škofjeloški občini čuti vpliv zdravstvene službe, ki se je vključila v zniževanje stro- Kuharski tečaj za slepe Danes (24. septembra) bo na Okroglem sestanek vseh zaposlenih slepih z Gorenjske, 18. in 19. novembra pa redna skupščina Zveze slepih Jugoslavije ob 20-letnici obstoja. V četrtek (22. septembra) so na Okroglem, v prostorih okrevališče Zveze slepih Jugoslavije, končali z osemdnevnim kuharskim tečajem za slepe. Udeležilo se ga je devet deklet in žena, vodila pa ga je učiteljica gospodinjstva Helenca Strniša. To je na Okroglem prvi tak tečaj, medtem ko jih je bilo nekaj že prejšnja leta v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Kamen tečaja je bil predvsem seznaniti slepe gospodinje s sodobnimi, modernimi gospodinjskimi stroji. Uporaba teh je namreč za slepe še veliko bolj pomembna. Tečajnice, ki so v glavnem iz Slovenije, le ena je iz Cačka, so bile z znanjem, ki so ga pridobile v tednu dni, zelo zadovoljne; vse so poudarjale, da jim bo to pri delu doma zelo koristilo. Danes (24. septembra) bo na Okroglem sestan&k vseh zaposlenih slepih z Gorenjske, ki jih je več kot 70, razpravljali pa bodo o možnostih nadaljne zaposlitve slepih na posameznih, ustreznih delovnih mestih. Zaposlovanje rehabilitiranih slepih ljudi postaja namreč vse težavnejše; v Sloveniji jih je okrog 40, ki so brez zaposlitve. S tem pa letošnja sezona v Okrevališču Zveze slepih Jugoslavije na Okroglem škov. predvsem pri bolnišnicah, ki so glavni del prihrankov in pri bolniškem staležu. KOMU NAJ SLUŽI STAVBA NA KOPALIŠČU? VPRAŠANJE: V škofji Loki manjka lepo urejenih gostinskih obratov. Dvorana stavbe na kopališču, v kateri so bile prejšnja leta vsaj ob sobotah razne prireditve, letos služi kot skladišče podjetju »Kroj«. Cemu takšna rešitev? ODGOVOR: Direktor gostinskega podjetja KRONA v Šk. Loki, ki ima v lasti stavbo na kopališču, nam je pojasnil naslednje: Ta obrat že od vsega začetka ni rentabilen. Zanj moramo vsako leto s finančnim planom zagotoviti pokritje izgube, ker ni urejen tako, da bi lahko posloval skozi celo leto (stavba je brez toplotne izolacije). Z dohodki obrata v poletnih mesecih pa ne moremo pokriti niti obveznosti, ki izhajajo iz posojil. Pri banki je namreč še 19 milijonov starih dinarjev neporavnanih obveznosti za to stavbo. Ker je bilo letos podjetje »Kroj« v stiski za skladišča, smo bili seveda takoj pripravljeni odstopiti dvorano v stavbi njim, saj bomo tako prvič z najemnino, ki jo dobivamo od podjetja, v celoti pokrili letne anuitete. Prihodnje leto, pogodba za skladišče s »Krojem« velja le do konca leta, pa bomo verjetno morali spet, vsaj ob sobotah, organizirati zabavne prireditve, čeprav nam računica jasno kaže, da ta obrat za nas ni rentabilen. šs ne bo zaključena. 18. in 19. novembra bo namreč še redna skupščina kveze slepih Jugoslavije ob 20-letnici nje- PREMALO SKRBI ZA SPLOŠNO TELESNO VZGOJO VPRAŠANJE: Čeprav je v LOKI več telesno-vzgojnih organizacij menim, da je premalo poskrbljeno za splošno telesno vzgojo in rekreacijo predšolske in šolske mladine v popoldanskem času. Ali je v tem pogledu predvidena kaka rešitev? ODGOVOR: Načelnik oddelka za družben.^ službe SO Skofja Loka Miloš Mitič nam je pojasnil naslednje: Na področju mesta skofja Loka delujejo naslednje telesno vzgojne organizacije: smučarski klub Transturist, nogometni klub Ločan, košarkarski klub Sora, rokometni klub Ločan in dva telesno vzgojni društvi v osnovni šoli in v gimnaziji, metni klub Ločan in dve te-borniški družini. Vse organizacije so trenutno zelo aktivne in zajemajo skupaj približno 800 do 1.000 mladih ljudi. Res pa je, da v škofji Loki ni več centralnega te-Iesno-vzgojnega društva Partizan in so ti klubi samostojni. Morda je napaka v tem, da so preveč ozko specializirani vsak za svoje področje in so zanemarili spiošno telesno vzgojo in rekreacijo v taki obliki, kot si jo želi širši krog mladine. Zakaj je prišlo do tega? Eden glavnih razlogov je pomanjkanje va-diteljskega kadra, ki bi lahko tudi v popoldanskem času skrbel za to. Prav v zadnjem času pa je bila dana iniciativa s strani mladinske organizacije in sveta za telesno vzgojo, naj ta dejavnost v Škofji Loki spet oživi in naj se tistim, ki so bodisi amatersko ali pa laično pripravljeni skrbeti za to, omogoči taka dejavnost. Prvi korak nega obstoja. Takrat se bodo na Okroglem zbrali predstavniki slepih iz vse Jugoslavije. —t je že narejen, in sicer v tej smeri, da so prostori ža to pripravljeni in urejeni. Adaptirana je dvorana telovadnega društva Partizan in osnovne šole v Škofji Loki. Letos pa so namenjena tudi sredstva za ureditev šolskega igrišča za šolo v Škofji Loki, ki naj bi služilo za rekreacijo vsej mladini. URBANISTIČNI NACRT ŠKOFJE LOKE VPRAŠANJE: Z urbanističnim načrtom škofje Loke je predvidena novogradnja cest v Poljansko in Selško dolino. Kako bo z realizacijo te zamisli? ODGOVOR: Načelnik oddelka za gospodarstvo SO škotja Loka Milan čačež: Urbanistični načrt škofje Loke še ni potrdila občinska skupščina in je sedaj v razpravi. Predlagani varianti novih cest za Selško in Pol an-sko dolino bo*ta po vsaj verjetnosti sprejeti, saj doslej ni bilo nobenih pripomb. Kdaj bo občina lahko pričela graditi navedeni cesti, kljub temu da bi bili sorilo vodno večjega prometa nuni za sedaj ni mogoče predvideti. Verjetno pa brez soudeležbe republike pri financiranju teh cest ne bo šlo. Priredila: Sonja šolar MAJHNA GOSTILNA za vse ljudi JOŽE MALLE st. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina Odkupujemo smrekovo steljo po 6.— S din za i kg dostavljeno v drevesnico Mengeš. SEMESADIKE Mengeš Slepe gojenke kuharskega tečaja na Okroglem— Foto Perdan 17515^9742920236246848305103^79^03^^0443905272196157744760508410 REFORTA2A Izumitelj Aleksander Šmuc in njegov plinolovec Utopi*a ali stvarnost Dvoje je mogoče: ali premalo zaupamo svojim sposobnostim in smo zaljubljeni v »inozemstvo« ali pa izumitelj ne ve kaj dela — Aleksander Šmuc vprašuje: »Zakaj mi ne zaupate?« Dvoje je mogoče: utopija ali stvarnost. Aleksander Šmuc, izumitelj iz Kranja je izumil plinolovec, napravo za čiščenje dima in odpadnih plinov, s katerim je napovedal bolj nečistemu ozračju v industrijskih središčih. »Vojna napoved« je tu, vendar še tako pogumni vojskovodja brez podpore ne more uspeti... Ne more uspeti, da bi gospodinja v Kranju ne preklinjala pri zlaganju sarjastega perila. Ne more uspeti, da ne bi bile Jesenice vse odete v uspel s pomočjo direktorja IBI v Kranju rešetko montirati. Uspeh ni izostal. Prenehalo se je kaditi. Rešetka je nejšla svoje mesto še v poizkus. Aleksander Smuc je izdelal prototip plinolovca. Za razliko od rešetke naj bi plinolovec zadržal tudi tiste pline, ki ne izgorevajo. Plin gre pomešan s paro skozi vodo, voda paro ohlaja, da se spreminja v kapljice, ki vpijajo pline. Ing. kemije Marjan Kaj-fež, ki je prisostvoval preiz- je Aleksander Smuc šele pripravil na prepričevanje. Pravi, da je pripravljen poizkus vodno ponoviti in vsakomur dokazati, da njegovi načrti niso utopija. Sele, ko bodo v tovarnah »osvojili« plinolovec, bomo lahko govorili, da je premagal tudi inozemsko konkurenco. Kajti tudi s tem se je že srečaval. Leta 1961 se je Aleksander Smuc oglasil na Zavodu za zdravstveno varstvo na Jesenicah. Poslali so ga v Železarno. Sprejeli so ga s precejšnjim nezaupanjem. Pove- (za vsako plačuje 5.000 starih dinarjev mesečno). Gre res le za nezaupanje? Morda je to nezaupanje tudi opravičljivo, vendar je zanimivo, da si nikjer še niso podrobneje ogledali načrtov. V večini primerov se izgovarjajo na »inozemske« čistilne naprave. Na to Smuc odgovarja le s tem, da Nemčija ne bi bila »zaprašena«, če bi njihove naprave kaj veljale/ Baje bi stal 6istem LURGI za vsak dimnik okoli 15 milijonov dinarjev, plinolovec pa le milijon in pol starih ALEKSANDER SMUC IN PLINOLOVEC — Smuc je pristopil k svojemu pllnolovcu in razložil njegovo delovanje. Naprava Je montirana v miniaturnem »tovarniškem dimniku« — Foto F. Perdan rdeče. Ne more uspeti, da bi dobila naša mesta v Jugoslaviji zopet nebo in podnebje, ki jim ga je namenila narava. Kot smo zapisali, mogoče je, da vsa stvar nima realne osnove. Tako bi lahko vsaj sklepali, če ocenjujemo reakcijo nekaterih tovarn na Smucove izume. V začetku eo navdušeni, kasneje pa ne realizirajo zamisli. Dosedanje delo izumitelja pa nas sili k temu, da mu verjamemo. GORILNIK IN REŠETKA Leta 1953. je Aleksander Smuc izdelal univerzalno rešetko za popolno izgorevanje plinov v dimnikih. Kamor se je obrnil, je naletel na dvome. Se istega leta je vendar »Runo« Tržič, Dekorativni tovarni v Ljubljani, bivši kranjski »Zvezdi«, dve napravi v »Svilanitu« v Kamniku, pa v Laškem, Žalcu itd. Leta 1961 so ugotovili v »Elanu« Begunje, da potrebujejo poleg žagovine za kurjavo še 100 vagonov pr«-moga. Iz dimnika se je izredno močno kadilo. Na pomoč jim je priskočil Smuc. Prepričal jih je, da premoga j sploh ne potrebujejo. Montiral je svoj gorilnik za žago-vino in od tedaj v »Elanu« premoga ne potrebujejo. Smuc pravi, da porabijo celo manj žagovine, kot so jo prej. POIZKUS V STRAZlSCU Pred kratkim je bil v Stra-žišču pri Kranju zanimiv SS rSL&%S *. « M*, na ,a način , kratken, «*— ves Kranj - Foto F. Perdan kusu je dal naslednjo izjavo (objavljamo le del): »V prototipu naprave so bili izvršeni poizkusi odstranjevanja večjih količin rdeče barve, saj, cementa in žagovine iz zraka. Rezultati poizkusov so pokazali, da so bile omenjene dozirane prašnatc snovi v napravi res odstranjene in so v obliki odplake zapuščale napravo. Hitrost čiščenja pri prototipu je znašala 0,10 kg prašnate snovi na minuto.« PLINOLOVEC NA POHODU? Plinolovec na pohodu. Normalno bi bilo, da bi tako lahko zapisali. Pri nas ni tako. Z zgraditvijo prototipa se dali so mu, da bodo dobili nove naprave »LURGI« iz Nemčije, vendar Smuc pravi, da ta sistem zadrži delce le do premera pol milimetra. S obdobnim nezaupanjem so ga .sprejeli tudi drugod. Šibenik — tovarna karbida je leta 1933 sporočila, da se ne zanima za napravo. Ljubljana — Slovenija-coste; letos so sporočili, da naprave ne mislijo odkupiti. Največ zaupanja so pokazali še pri Cestnem podjetju v Kranju, j kjer so načrte plačali, ven-I dar v enem letu še ničesar niso naredili. KAJ ČAKAJO? j Kaj č;kajo? Tako se vpra-! šuje Aleksimder Smuc, ki je ' dal vse tri naprave zaščititi dinarjev. Morda pa nekateri čakajo tudi na to, da bi Smuc prenehal plačevati zaščito. V tem primeru bi lahko prosto uporabili njegove načrte, saj kaže. da je ponekod že prišlo do kopiranja. D»ži le eno. Načrte je treba pregledati in se prepričati o njihovi koristnosti, jih utemeljeno odkloniti, če niso do')ii, ali pa jih čim prej osvojiti. $ Smo res pred tem, da bo ozračje očišćeno saj in, plinov? So načrti utopija ali stvarnost? Čudno se © nam zdi, da tovarne od Q leta 1961 dalje še niso 9 uspele najti odgovora — & seveda, če so ga sploh O iskale. Dolžne bi ga bile. P. Čolnar • • BRUNARICA V TIHI DOLINI — Kaže, da bo nova brunarica v Tihi dolini postala neuradno središče smučarjev, k se bodo spuščali s pobočij - Foto F. Perdan T«* dni po svoiu Splošni politični odbor generalne skupščiine OZN je sprejel dnevni red letošnjega zasedanja, ki bo obsegal 93 točk. Na dnevnem redu bo tudi vrnitev zakonitih pravic LR Kitajski v OZN. Prav tako so ZDA sporočile, da so pripravljene ustaviti bom-bandiranje Severnega Vietnama, če bodo dobile zagotovila, da bo to privedlo do primerne deeskalacije vojne. Generalni sekretar U .Tant pa je dejal, da je v primeru ugodne rešitve trenutno težkega položaja v svetu še naprej pripravljen ostati na mestu sekretarja. Na južnem Češkem se je te dni združilo več deset tisoč vojakov iz Sovjetske zveze, Madžarske, Demokratične republike Nemčije in Češkoslovaške. Zbrali so se na velikih kombiniranih manevrih »Vltava«. Manevrov se je udeležil tudi poveljnik sil varšavske zveze Grečko. C-Ljudje in dogodki — Kitajska kuhinja v.. Na Kitajskem se nekaj dogaja. Kronika poročil v zadnjih tednih dovoljuje sklepanje, da smo na Kitajskem priče hudega političnega obračuna med dvema strujama, ki imata po vsej verjetnosti različne nazore in stališča o družbenem in političnem razvoju. To domnevo moramo dopolniti z dodatkom, da gre za neenotnost v samem kitajskem vodstvu in da se zdaj bije bitka za to kdo bo koga, ker ima vsaka od teh struj svoje zaledje in podporo. Obračun, ki se pripravlja z vsemi mogočimi sredstvi, pa bi bil nemara še bolj oster in odločen, če ne bi bilo v kitajskih vrstah straha, da jih lahko spopad na notranji fronti ugonobi. Tako imamo včasih vtis, da skupina, ki se je po plenumu CK kitajske partije 8. avgusta letos utrdila na oblasti z Mao Ce Tungom, Lin Piao-jem in Ću En Lajem na čelu, včasih vliva olje na ogenj, včasih pa je prisiljena požar pogasiti. Sklepi, ki jih je ta plenum sprejel kažejo na določene težave v kitajskem razvoju. 97 članov najvišjega partijskega telesa priznava, da je vpliv desničarjev močan in da zaradi tega ni mogoče kreniti po ravni politični poti. Desničarji pa so v manjšini zato ta peščica ljudi ne more preusmeriti kitajskega razvoja s pravilne smeri. Tej peščici ljudi naj bi dali priložnost, da svoje napake popravijo in začnejo z »novim življenjem«. V tem partijskem sporočilu so vidne tudi precejšnje koncesije. Tako besedilo pravi: »Ni priporočljivo, da manjšino, ki ima drugačne nazore s silo prisilimo, da spremeni svoja stališča. Večkrat ima tudi manjšina svoj prav. Ce se bomo z njo spoprijeli v idejnem boju, potem moramo uporabljati argumente in ne moči in terorja.« Takšna izhodišča pa so bila samo pesek v oči. Razvoj je krenil v drugo smer. če je kaj točno, je brez dvoma točna ugotovitev, da je kitajsko vodstvo z ustanovitvijo rdeče garde vcepilo ljudem strah v kosti. Dosedanji podatki o delu rdeče garde nas v tem popolnoma prepričajo. Pet tednov stara mladinska organizacija, ki je v svoje članstvo zbrala najbolj prekanjene študente, dijake in mladino, je dosegla »odlične« rezultate. V tem času je pospravila iz trgovin ostanke kapitalizma, kozmetične izdelke, igračke, sončna očala in drugo. Ukinili so taksije. Rdeča garda je zaprla tudi zoološke vrtove. (»Tam žro nekoristne živali meso. ki je potrebno delovnim ljudem za prehrano.«) Rdeča garda je slekla ženskam tesne hlače in jim oblekla modre obleke enotnega kroja. Celo prometne znake so spremenili. Rdeča barva na semaforjih ne pomeni »stoj«. Odslej naprej se bo promet na kitajskih ulicah odvijal pri rdeči luči, zelena barva pa pomeni, da je križišče zaprto. V tem času se je rdeča garda večkrat spoprijela z delavci. Napadala je tuje državljane in svoje voditelje, ki ne gredo po pravi rdeči poti. V mestu Tsinghal in Činan je prišlo do obračuna, ki so ga rdeči jakobinci plačali z dvema mrtvima, več oseb na obeh straneh pa je bilo ranjenih. Najvišja voditelja Lin Piaa in Ču En Laj sta ob teh incidentih svetovala uporabo razuma. Rdeča garda je dobila nova navodila o metodah dela. Tisk je pisal: »Strgajte maske in kritizirajte demone z mirnimi sredstvi, onemogočite jih brez nasilja. To je edina pot.« Vodilni žen Min ži Bao pa je pred kratkim dal nove smernice za nasilje rdeče garde. »Na trditve sovražnikov, da je to kar dela garda, kršitev člove-čanskega dostojanstva, moramo odgovoriti, da bomo ne samo nadalje kršiti vaš? »dostojanstvo«, marveč vas bomo tako vrgli na hrbet, da se do konca življenja ne boste pobrali.« Sprehod po pobočjih Krvavca, bodočem rekreacijskem centru Gradbišče na Krvavcu Podjetja že zaključujejo z deli — Krvavec ne bo poznal več hoje — Vrsta objektov in zopet novi načrti »Modernizacija« Krvavca je postala stvarnost. Poročali smo že o načrtih, ki jih imajo Aerodrom Ljubljana, SAP Ljubljana, Občina Kranj, gostinsko-turistično podjetje Krvavec Kranj in nekatera druga gostinska podjetja iz kranjske občine v zvezi z ureditvijo Krvavca. Ko smo v četrtek obiskali Krvavec, smo se prepričali, da so načrti postali stvarnost. Krvavec se je spremenil v veliko gradbišče... DOSTOP NA KRVAVEC Dostop na Krvavec bo letošnjim smučarjem precej olajšan. Skupščina občine Kranj je asfaltirala cesto Cerklje-Grad, ostali del makadamske ceste pa je solidno vzdrževan. Sedežnica, last podjetja SAP iz Ljubljane, je sicer stara že osem let, vendar je dobro vzdrževana. Zaradi povečanih zmogljivosti na Krvavcu bodo tudi' avtobusne zveze letos pogostejše. Enosmerna .vozovnica stane 400, povratna pa 500 starih dinarjev. Investitorji na Krvavcu menijo, da bo prav žičnica kmalu pomenila »ozko grlo«, saj računajo, da bo Krvavec letos obiskalo okoli 120.000 ljudi (lani v štirih mesecih in pol 55.000). Zaradi tega že govorijo o novih načrtih. Kaže, da bodo izbrali med dvema možnostima. Kasneje bi zgradili še eno sedežnico (z gondolami za 40 ljudi) iz Kokre v Tiho dolino, oz. na Gospine. Druga možnost pa je — 6 metrov široka asfaltirana cesta. Seveda so to zasedaj le še načrti. Povrnimo se raje v realnost. PRVO GRADBIŠČE Ko smo se pripeljali na Gospine, smo zagledali prvo gradbišče. Podjetju SAP je bil odobren kredit 150 milijonov starih dinarjev za izgradnjo sedežnice od Gospin-ca do Doma na Krvavcu. Te dni so postavljaili stebre in dokončavali začetno postajo druge sekcije. Enosmerna vstopnica na sedežnici bo stala 200, povratna pa 300 starih dinarjev. Na vrhu že čaka na obiskovalce prenovljeni hotel Krvavec. Ker je bil obložen z neprimernim materialom (lehnjakom), so ga obložili s salonitnimi ploščami. Od hotela se bo lahko smučar spustil (odstranili so precej dreves) nazaj na Gospine ali pa v Tiho dolino. .. TIHA DOLINA NI TIHA Tiha dolina na Krvavcu je dobila ime po tem, kar leži v zavetju in tu ni vetra. Obdana z gorskimi grebeni ter obsijana ves dan s soncem nudi res občutek izredne tišine in miru. Te dni ta dolina ni tiha. Na robu navpične stene proti dolini Kokre gradijo brunarico, ki bo imela na voljo 20 ležišč za goste ter veliko restavracijo v pritličju z 90 seđišči. V neposredni bližini nameravajo drugo leto zgraditi še eno brunarico tako, da bi bila skupna zmogljivost 50 ležišč. Iz bližine brunarice delajo vlečnico do Dolgih njiv. Stebri že stojijo. Pravijo, da morajo le še montirati nosilno jekleno vrv in priključiti tok. Na ta način Krvavec sploh ne bo poznal več hoje. Smučar se bo lahko vozil od enega objekta do drugega. Od Doma na Krvavcu na Gospine aH v Tiho dolino, se peljal zopet k Domu ali na Dolge njive, se od tu spustil v Tiho dolino ali proti Domu oz. Gospincu. Dela v Tihi dolini investira Aerodrom Ljubljana. Vlečnica bo stala 80 milijonov, brunarica pa 90 milijonov starih din. Zanimivo je, da vse to gradijo iz lastnih sredstev. REKREACIJSKO SREDIŠČE Z dograditvijo objektov bo postal Krvavec res najbližje rekreacijsko središče. Podjetja, ki investirajo, so že v dogovorih za stalnejše aranžmaje. Krvavec naj bi bil rekreacijski center za Kranj, Ljubljano, Zagreb, .Reko, Trst, iri" Celovec. Načrti postajajo stvarnost. iz slovenskih zamejskih časopisov MATAJUR V nedeljo, 11. septembra, je bila v Vršnem pod Krnom velika slovesnost ob šestde-setletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Okoli 10.000 ljudi iz Slovenije, Tržaškega, Goriškega im Beneške Slovenije je počastilo 25-letnico vstaje in se udeležilo slovesnosti, ob odprtju muzeja, posvečenega Simonu Gregorčiču, ki so ga uredili v hiši, kjer se je rodil. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki oblasti iz Slovenije Viktor Avbelj, Albert Jakopič, podpredsednik IS Beno Zupančič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar in drugi. V mesecu avgustu so zabeležili v videmski pokiajini Vsi objekti naj bi bili dokončani do sredine decera">ra tako, da bi Krvavec s prvo snežno orlejo labko sprejel že prve smučarje. Kaže, da bo dostop zasedaj ostal še vedno »ozko grlo«, saj stara sedežnica nikakor ne bo sposobna odpraviti vrsto, ki se ob večjem navalu pojavlja na spodnji postaji. Letošnji promet bo pokaral, kako hitro lahko računsmo na novo sedežnico oz. na re-sto. Ekonomska računica bo imela tudi glavno besedo. P. Čolnar rekordno število mejnih prehodov 63.297. Od teh je bilo 44.460 italijanskih potnikov in 18.837 jugoslovanskih. Maj-več prehodov je bilo skozi obmejni prehod v Štupci, in 6icer 57.553. KŽK KRANJ j išče interesente za odkup j žitnega kombajna »ZMAJ 780« Kombajn je potreben popra* vila Interesenti si kombajn lahko ogledajo na dolovišču V Prafah — pri delovodju tov. Broderju. Ostale informacije daje ter bjl-zobveze ponudbe z navedbo cene zbira KŽK Kranj — cbrat Kmetijstvo, Begunje ska 5, do 5. oktobra 1966. PANORAMA • PANORAMA ® PANORAMA • PANORAMA ® PA Za zaključek sezone Kravji bal v Bohinju Jutri v nedeljo kot ponavadi v Ukancu — Pričakujejo petstotisočega potnika na Vogel Čeprav letošnja sezona za bohinjski turizem ni bila najboljša, največ težav jim je povzročilo slabo vreme, zaradi katerega Je bilo predvsem manj izletniškega turizma, so gostinci in turistični delavci kar zadovoljni in se s polno vnemo pripravljajo na nedeljsko slavje — tradicionalni kravji bal. Le-ta bo, kot vsako leto, v Ukancu, z začetkom ob 11. uri, ko bodo bohinjski plan-sarji prignali svoje trope s planin in ocenili letošnje uspehe v planšairstvu, sirarstvu in živinoreji. Za zabavni del programa bodo poskrbeli: domači pevski zbor, folklorna skupina in Veseli planšarji. Pričakujejo nad 15.000 obiskovalcev. Zaradi izkušenj v preteklih letih so letos posvetili skrb ureditvi prometa na odseku od Janeza do hotela Zlatorog, za po- gostitev obiskovalcev v primeru slabega vremena in uvedli nekaj novosti. Tako bodo prvič žrebali vstopnice in razdelili več nagrad, ki jih je prispevalo turistično društvo, turist ično-transportna, gostinska in druga podjetja. Prvi bo prejel telico, drugi hleb sira in tretji. velik zvonec. Vsa tri darila je dalo turistično društvo. Podjetje Ljubljana-transport je dalo na voljo pet kart za prevoz z avtobusom na relacijah Bohinj—Ljubljana, Ljubljana —Split in Kranjska gora— Zagreb, Avtopromet Gorenjska 3 karte, SAP karto za potovanje v Beograd in Transturist dve karti na progi Bled—Banja Luka. Med nagradami so še: manjša de-ža zaseke, tridnevni penzioni v bohinjskih hotelih, šunka in podobno. Tudi turistično-transportno podjetje Transturist iz Škofje Loke — žičnica Vogel pripravlja pomembno slavje. Na žičnici pričakujejo te dni 500.000 potnika. Zanj pripravljajo prijetno presenečenje. Računajo, da se bo to najverjetneje zgodilo prav v nedeljo. Dogodek velja proslaviti, saj je za bohinjski turizem velikega pomena. Žičnica je namreč stekla julija meseca 1964. leta in je do danes prepeljala že skoraj pol milijona turistov in izletnikov. Jože Podobnik V SREDO BOMO ZAČELI OBJAVLJATI NOVO SLIKANICO ARGONAVT ZANIMIVO IN NAPETO ZGODBO O ISKALCIH ZLATEGA RUNA, KI JO JE PRIREDIL IN NARISAL SAŠA DOBRILA GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI K Stari običaji v Kamni Gorici Jutri bodo v Bohinju zopet zapeli kravji zvonci. Za zaključek sezone bodo priredili tradicionalni kravji bal. Letos bodo izžrebali tudi več vstopnic in pode?ili lepe nagrade. Zopet »odo obiskali Bohinj številni turisti in si poleg bala ogledali tudi druge lepote Bohinjskega *ota- Foto: Franc Perdan Drug! rofstni dan »vesoljske« Helence Valentina Terječkova in Andrej Nikolajev sta praznovala v Moskvi drugi rojstni dan svoje hčerke Helene, rojene po njunem poletu skozi vesolje. Dekletce ije dobilo darila in »vesoljske« igračke, pri tem pa ni niti slutilo, da sta njena mamica in očka že bila »tam zgoraj«. »Vesoljska« družina prebiva na Prospektu Kutuzova. To je precej obljudena moskovska ulica, kjer žive tudi drugi sovjetski vesoljci in bivši predsacmik Bulgafun. Ob cesti, ki pelje i; Radovljice v Kropo in naprej v Podnart. stoji na desaon bregu Save prijazna t* Kamna gorica. Stara je ta, nekdaj fužinarska in feV.janska vasica in daleč rifej segajo njeni zgodovinski zapiski. Dr. Andrejka piše y svoji knjigi »Kropa in Ksnma gorica« na strani 27, £ sta Lovrenc Kapus in Matija Vari že leta 1595 trdila HMj pritožbi zaradi kopanj,; železne rude, da so njihove ir ižine že čez 400 let stare, i^odovi-nar Joža Lavtižar & amen j a v svoji knjigi »Pnpft! ti grad« na strani 9, da sta edela v farovški gostilni v sadovi j i-ci sredi 13. stoktj, Toman iz Kamne gorice in 1/jan iz Ribnega, za tiste J* precej izobražena moža. U zgodovinar piše v drugUjjgi, da so Kappusi dobili*ie*nstvo od cesarja LeopckI. z diplomo z dne 15. ortra 1°93, v kateri je pisano^ «o leti že pred 300 leift lastne stroške vpeljali ^Ija*^0 obrt. Tri spominske plošče v vasi, na rojstnih hišah rojakov, pričajo, da so se tu rodili znameniti možje: *iani slikar in Prešernov prijatelj Matevž Langus, rojen leta 1792, dalje politik, pesnik in pravnik dr. Lovro Toman, rojen leta 1827, in še državni poslanec in prvi poverjenik za narodno obrambo za narodne vlade leta 1918 dr. Lovro Pogačnik. Da so bili Kamnogoričani že davno razredno zavedni, ,nam izpričuje četrta spominska plošča na hiši sredi vasi. V tej hiši so žebljarji sklenili leta 1904 prvi štrajk proti takratnim izkoriščevalcem. Lepa je ta vas in mnogo zgodovinskega še danes najdemo v njej. Precej hiš je tudi pod zaščito spomeniškega varstva. Nekdanji fužinarji in žebljarji so se tolkli z veliko revščino in z zelo trdim delom. Bilo pa je takrat tudi domačnosti in lepe vaške idile več kot danes. Imeli so pomembne šege in navade, ki pa danes — žal — tonejo v pozabo. Le nekaj najstarejših je še ohranjenih. Tako na primer na dan pred Grego-rijem, 11. marca zvečer, spuščajo po vodi »barke«, papirnate hišice, v katerih gorijo sveče; drugi spet naredijo križe, nanje pritrdijo svečke in to spustijo po vodi. Ta običaj naj bi pomenil, da je že daljši dan, da ne po-trebujejejo pri delu več luči in da naj gredo vsi zimski križi in težave po vodi. Drugi običaj, zelo star, ljudsko izročilo mu daje kar dvesto let ali še več, poznajo na dan 15. avgusta zvečer. Tega dne se v mraku zbere vsa vas na spodnjem koncu vasi, kjer pred zidanim znamenjem prepevajo stare nabožne pesmi. Tudi letos so jih peli in lepo je bilo videli, ko so se prav v tem času pripeljali trije osobni avtomobili s tujimi registrskimi tablicami in ko so vsi potniki izstopili in vse do kraja poslušali to ljudsko petje. Pa še tretji običaj. Kamna gorica je bila od leva 1751 podružnica radovljiške fare, šele tega leta je postala samostojna fara. Zato so prej ■tudi mrliče nosili v Radovljico pokopavat. Na dan mrtvih so Kamnogoričani vsako leto odšli k obredom v Radovljico, potem pa so se vrnili domov. Zvečer istega dne so odšli vsi na »Kajžnekove peči«, od koder je lep pogled na pokopališče v Radovljici. Tam so se ponovno spominjali svojih mrtvih in gledali lučke, ki so jih popoldne prižgali na njihovih grobovih. Še danes stari vaščani imenuje-jejo ta kraj »Mil pogled«, kar naj bi pomenilo mil pogled na grobove svojcev. Še dandanes gre precej mož iz vasi na dan mrtvih zvečer na ta kraj, spotoma pa — kot njihovi davni predniki — na glas molijo. In še bi lahko naštevali. Moderni ritem časa pa udarja tudi v to vasico. Prav je, "da vaščani sprejemajo, kar je koristnega, kar izboljšuje njihovo življenje, gotovo pa ni prav, da vsi ti lepi običaji počasi minevajo. To je staro narodno blago, ki se ne bi smelo kar tako izgubiti. Franc Toman •iisuiie Jesen trka na duri, večeri so že daljši — spet je prišel čas, da nam za rubriko »Gorenjski kraji in ljudje« kaj napišete. Poleti ni bilo časa, to verjamemo; dela na polju sicer še ni zmanjkalo, vendar upamo, da boste našli urico ali dve časa in napisali kaj, kar mislite, da je zanimivo v vašem kraju, da se m sme povsem pozabiti. Vaše prispevke bomo — kot doslej — z veseljem objavljali in jih tudi honorirali. Še bi želeli prispevke o j tem, kako delate na polju, v gozda, pri živini; podrobno opišite vsako delo, orodja, ki jih pri tem uporabljate, koliko časa potrebujete za delo itn. Zlasti nas bo zanimalo, kako ste delali včasih Li kako danes, kakšne spremembe so pri posameznih opravilih posebno v zadnjih letih, ko mehanizacija in moderni agrotehnični ukrepi vse bolj prodirajo tudi v zasebno kmetijstvo in ko se precej spreminja struktura posevkov. Pišite tudi, kaj ste včasih pridelovali in koliko (npr. proso, lan itd.), kdaj ste te kulture opustili in zakaj. V zvezi z deli nam opišite tudi običaje, ki so spremljali ta dela, vsakdanje navade pri delu, delovni čas, prshrano v delavnikih in nedeljah ter praznikih itn. Snovi je kot vidita, dovoij, le malce razmislita je treba, vz?;i svinčnik v reke in napisati. Rdi bi kaj več napisan nnr. o nekdanjih fantovskih običajih, o običajih pri poroki, pri rojstvu, pri smrti, ob različnih praznikih v letu, o Običajih v zvezi z letnimi časi Ud. Pilite nam prav tako še o starih kmečkih hišah, o gospodarskih stavbah kmetije (hlev. pod, kozolec, sušilnica za lan itd.), o starih predmetih, ki jih hranite doma na pođstre^'u in ki jih več ne uporabljate. Pir; e, skratka, o življmju in d:Iu včasih in danes, o spremembah, ki jih prinaša nov čas. Za tiste, ki tega ne vedo, bo vse zanimivo. — at VflHA KLINAR: MESTA, ISTE IN RAZCESTJA ® MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IM RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN R4 Sateliti in sloni Gibanje slonov v Keniji bodo kontrolirali ameriški znanstveniki ; veliko natančnostjo iz vsemirja. Satelit Lim-»us, ki bo lansiran v začetku Prihodnjega leta, bo sprejemal signale iz radiooddajnih Postaj, ki bodo montirane na hrbtih slonov, če bo poskus uspel bodo podatki, dobljeni na ta način, izkoriščeni za proučevanje migracijskih navad vseh vrst živali, ki pogosto menjajo življenjski prostor. Moževa plača skrivnost Predsednik občine Heande (Derbvshire) Tom Hammorid Je izzval veliko razburjenje med ženskami, ko je odločil, da mora občinska blagajna' držati višino plač svojih u-službencev pred njihovimi soprogami v tajnosti. Obrazložitev: tako bi se Izognili odvečnim družinskim prepirom zaradi dohodkov. Zaradi teh prepirov se občinski uslužbenci na delu baje slabše obnesejo. Jih morda zato skrivajo tudi pri nas! Pfya nagrada: operacija Prva nagrada pri neki loteriji v perujskem glavnem mestu Limi je brezpUčna operacija slepiča in mandeljne v. Druge nagrade so brez-p ačni zdravniški pregledi p., razučnih zdravnikih — med drugimi tudi brezplačno plombiranje enega zoba. Čeprav so te nagrade precej nenavadne, vlada v Peruju za loterijo veliko zanimanje. Čisti dobiček i» namenjen za gradnjo o:roške bolnišnice. V sredo smo obiskali Planino pod Golico in španov vrh. Med redkimi obiskovalci je bil tudi znani pevec slovenskih narodnih pesmi Franc Koren, ki tokrat ni pel pred mikrofonom in t orkestrom, ampak je kar na sedežu žičnice pri vrhnji postaji priredil krajši koncert. Ker jc bil vse sam, pevec in napovedovalec, se je izkazalo, da je tudi dober humorist — Foto: Franc Perdan >Vl Kaj naj bi Marekova odgo vorik'*Uzoča ra n j e ? Morda, saj so bili naposled nad stranko razočarani it avgusta 1941 mnogi socialisti. Po njenem mnenju bi sodrugi. %« takrat pozabili na načela Internacionale, ne smeli pljuvati na%ja. Nimajo pravice, da bi ga obsojali in metali iz stranke, dol* i> *ami obremenjeni z neso-cialističnimi grehi in s prilagajanjem s kakršen je bil Stiirgk-hov. Morda je bil Adlerjev atentat M grofa Siurgkha protest proti temu prilagajanju stranke uradni a^jski politiki? Tako ugibata, vendar vesta samo*Ma Je Adler s tem dejanjem zaključil svojo usodo in da ga boS#e prav gotovo obsodilo na smrt. Ko Stefi odhaja, je že mrak. Mcgk skrivajo gore in vise nizko nad pokrajino. Zrak je mrzlo vlažen Videti je, da bo začelo deževati. In res se ponoči vlije dež in ne kft niti naslednje dni. 4 Zdaj ko dežuje brez koristi, je d?;* dovolj. Neprijetno dolga je ta pot s Seebacherjeve kmetije. ZadnjiSKtober je. Skozi dež, ki šiva večer, se ji zdi, da vidi pred seboj nekega človeka, ki izgine v Ebnerjevem" vrtu. »Pst,« se iz žive meje odlušči JHt, da prestre ma obstane. »Kdo ste?-« »Ne boj se, sestra. Jaz sem. Konantin. Tvoje pomoči potrebujem.« »Ti? Konstantin? Pa ne da bi p&piil?« Vprašanje je odveč. Povabi ga vendar se na pragu premisli. Konstantina" ne sme nihče vi&i Tudi Slavko ne. Zato naj stopi v drvarnico in se skrije, dokle?a ne bo poklicala. Toda Konstantinu se mudi. Sam W» 6taro civilno obleko bi rad. Drugega ne potrebuje. V Švico to »4 Nevarna pot. Težko se bo prebil, ga svari in misli na usodo ujetnikov/ med katerimi je bil tudi Aleksander, tisti Aleksander, ki je izrezljal Slavku leseno golobico, Aleksander, ki so ga ujeli in ustrelili. »Ne boj se, prebil se bom.« »Cez Bcdensko jezero ne boš preplaval, a gora nisi vajen.« > Ne jem!ji mi poguma, sestra! Druge poli zdaj tako nimam več.« To je res. Zato naj počaka v drvarnici, dokler ne bo poslala otroka spat. A Slavka ni doma. Sliši ga pri sosedu, pri Ebnerjevih. Zato neslišno odklene stanovanje in ne da bi prižgala v kuhinji luč, stopi v sobo. Potem odpre omaro in poišče Francovo delovno obleko in sveže Francovo zimsko perilo in volnene nogavice. Konstantin je vendar že sedaj do kože premočen. »Preobleči se,« mu pravi, ko mu izroči obleko. »Hvala sestra!« »Prav gotovo si lačen. Počakaj, pripravila ti bom kaj toplega.* »Ne, ni treba. Mudi se mi.« »Vseeno počakaj, da ti bom prinesla nekaj kruha za pot.« In ta čas, ko se Konstantin preoblači, mu zavije hlebec kruha (hlebec, ki bi ga morala imeti z otrokom tri dni) in kos prekajenega mesa, ki ga ji je dala Bronhilde v plačilo za plenice. Konstantin se brani. Naj misli nase in na otroka. Hrane vendar že primanjkuje povsod. »Potreboval boš,« pravi Stefi, ona pa ima še vedno dobre ljudi, da ji s Slavkom ni treba trpeti gladu. »Hvala ti, sestra. Nikoli te ne bom pozabil.« Se stisk rok in Konstantin utone v deževni večer. Sele zjutraj, ko gre Slavko v šolo, se spomni Konstantinove ujetniške uniforme in se zresni. Te stvari morajo v ogenj, odnese obnošeno Konslantinovo uniformo v hišo in jo stlači v peč. Toda uniforma je mokra. Ne gori. Zato požge skoro vse stare časopise, preden se mokro blago vname. Sele potem odpre okno, da bi se dim, vonjajoč po zažganem blagu, razkadil. Tedaj zasliši, da nekdo kljuka na kuhinjska vrata. Še k sreči jih je zaklenila, da je kdo ne bi nehote zalotil pri nevarnem opravilu. -Kdo je?« vpraša razburjena, kakor da se šele sedaj zaveda, da je storila nekaj, kar bi jo lahko stalo strogo, celo najstrožjo kazen, če bi jo kdo zalotil in naznanil, da jo je videl, kako je sežigala rusko uniformo; uniforma bi bila vendar, dokaz, da je pomagala pobegniti ruskemu ujetniku, ki ga najbrž iščejo že od sineči. Zato ob kljukanju ne more ostati mirna. Njeno razburjenje pa postane še večje, ko zasliši pred vrati osoren glas, zahtevo, naj odpre, m ko v tem gli).su spojna glas orožnižkega komandirja. Zakaj se je oglasila? Ko bi ne vprašala, kdo kljuka, bi se lahko 4». <*. «B». "flfc -Sfc-^i potuhnila. Tako pa mora odpreti. Šamo toliko časa mora zadržati orožnika pred vrati, da bo uniforma zgorela. »Trenutek prosim, da se oblečem,« vzklikne in se boji. da jo izdaja celo gl?s, zakaj ne odpre in zakaj je zaklenila vrata. Trda je od strahu. Orožnik pa kriči, naj pri priči odpre, ali pa bo vdrl s silo in res udari takoj nato s puškinim kopitom po vratih. Stefi sliši Ebnerjev glas, ki roti orožnika, naj ne razbija. Toda orožnik se ne zmeni zanj, marveč suva in suva v vrata. »Po-irpite vendar! Takoj odprem!« Stefi si naglo odpne nekaj gumbov od bluze in potem odpre. Prsti ji drhte, ko si odpeto bluzo zopet zapenja. Orožniški komandir ni sam. Z njim sta še dva orožnika. Vsi trije vdihujejo zrak skozi nosnice, kakor da vonjajo nekaj sumljivega. »Videti ste neprijetno^ presenečeni,« pravi komandir. »Da, seveda! Kdo bi ne bil presenečen in razburjen ob takem trkanju.« »Najbrž ni samo trkanje vzrok? Najbrž je še kaj drugega,« pravi komandir s pomenljivim glasom. Stefi se boji najhujšega. Komandirjev pomenljivi glas in posmeh ne moreta pomeniti nič drugega, kakor da so Konstantina ujeli oblečenega v Francovo delovno obleko. Morda so spoznali že po obleki, čigava je. A če po obleki ne, je morda bilo v žepih kakšno pismo ali kaj drugega, kar bi lahko izdalo, kdo je lastnik obleke. Da, seveda, oblije štefi vročina kljub mrazu, ki se pretaka skozi odprto okno in vrata v stanovanje. Franc je v tej obleki imel člansko izkaznico strokovne organizacije tiskarskih delavcev. O bog, kako je mogla biti tako neprevidna, da ni pretipala niti žepov, preden je izročila obleko Konstantinu. In prav ta neprevidnost je kriva, da se je izdala in da so orožniki prišli zdaj ponjo. »Ubogi Slavko,« je prešine misel na otroka. V šoli je, a ko se bo vrnil ,ej ne bo več našel. Potem bo zvedel, da so prišli ponjo orožniki in jo zaprli. Kaj bo s Slavkom Kaj bo z otrokom? Od strahu za otroka jo obhaja slabost, kakor da bo zdaj zdaj omedlela. Orožniški komandir ji govori, a ona ga ne razume. »Me sploh poslušate ali ne.« zakriči, ker mu ne odgovori, potem pa ponovi, da ima ukaz od vojnega sodišča v Miinchnu, naj jo aretira, obenem pa napravi v njenem stanovanju temeljito preiskavo. »A zakaj?« vprašuje zbegano ,čeprav ve, da ne mere biti vzroki drugo kakor Konstantinov pobep, ki se je prav goiovo izjalovil. Vseeno vprašuje, č;:a jo zopet dolžijo. Rada bi si bila popolnoma na jcisnem, ker bi, tako domneva, aretacijo in v e skupaj laže prenesla. 10 PANORAMA 24. SEPTEMBER 1966 * GLAS GLAS pioninev Otroška radovednost Ko še nisem hodil v šolo, sem bil zelo radoveden. Hotel sem vse videti in otipati. Dobro se še spominjam, kako je mama postavila lonec na štedilnik. Čez nekaj Pet let pri zobozdravniku Prod šestimi leti je bilo. Hodila sem v drugi razred Medicinska sestra na Jezerskem je mamo pregovorila, da naju je s sestro peljala v Kranj k zobozdravniku. Sprejela nas je zdravnica Štrusova. Pregledala je najine zobe in nama povedala, da jih nama bo morala ravnati. Ker je bilo zelo veliko pacientov, smo morali oditi. Zdravnica nam je povedala, da naj pridemo, ko dobimo dopisnico. Dopisnice pa ni in ni bilo. Vsi smo že pozabili. Imela sem zdrave, toda zelo krive zobe. Sestra je imela mnogo bolj krive kot jaz. Nekega mrzlega popoldneva v marcu je pismonoša prinesel dopisnico. 2e naslednjo soboto smo odšle v Kranj. Dr. štru- sova nam je odvzela najprej odtise. Čudno se mi je zdelo, ko je posebno posodico namazala s posebno pasto. To mi je pomašila v usta in dolgo držala na zobeh. Končno mi je vzela nesrečno posodico iz ust. Kmalu sem dobila aparat za ravnanje zob. Tudi sestra ga je nosila, a čisto drugačnega. Nositi sem ga morala ponoči in dve uri na dan. Sestra bi morala nositi aparat noč in dan, a ga je samo ponoči. Zobje se ji niti premaknili niso. Ko pa so ji obljubili, da ji bodo izpulili zdrav zub, je ni bilo več v ambulanto. Meni so se zobje dobro ravnali in aparata mi ni bilo treba več nositi. A zobje so skočili skoro na prvotno mesto. Zopet sem nosi- la aparat in to že drugo leto. Potem so mi odvzeli odtise in dobila sem drug aparat. Ta je bil pripravnejši kot prvi. Zopet sem ga nosila dve leti. Dr Štrusova je odšla v drugo ambulanto in mene so določili, da bom pacientka dr. Porente. Popravljal mi je zobe. Nekega dne mi je enega plombiral. Bolelo me je, ko bi sam vrag lezel v zob. Aparat sem nosila še leto dni. 10. januarja letos sem morala zopet v Kranj. Dr. Porenta je zopet vzel tisto posodico in odvzel končne odtise. Lahko si mislite, kakšen občutek sem imela, ko sem imela že tretjič tako blato v zobeh. Ko pa je asistentka hotela napisati, kdaj naj zopet pridem, je zdravnik dejal: »Nič več ne bo prišla. Aparata naj obdrži za spomin!« Z veseljem sem odšla iz ambulante. Pot let sem morala nositi aparat. Vsak mesec, celo vsakih štirinajst dni sem morala k zobozdrvaniku, sedaj pa nepričakovano nič več. Sestra pa že štiri leta ni videla zobozdravnika, saj ni šla nikoli na pregled zaradi zob. Srečo ima, da jo nobeden ne boli. Res, da ima krive zobe, ima pa zdrave. Ker ima pregoste se ji večkrat smejim: »Se pa lagati ne boš mogla, ker pravijo, da se samo tisti ki imajo redke zobe.« Ne vem, če to res drži. Marta Bogataj, 8. a razred os. šole Preddvor Lojze župane Bela moka za partizane Med narodnoosvobodilno vojno je bilo hudo za kruh. Posebno partizanom ga je zmeraj manjkalo, zato je borcu, ki je kdajkoli potrkal na okno kmečke hiše, najbolj ustregla tista gospodinja, ki mu je odrezala zajeten reženj kruha. V neki vasi sredi Selške doline pa je med vojno živela kmetica, ki ji noben partizan ni rekel drugače ko Skopušnica, ker je bila skopa, da ni nikoli nikomur dala niti koščka kruha, četudi je imela v kašči na pretek rumene pšenice. Če je lačni kurir sredi noči potrkal na njene dveri in jo poprosil za kruh, je zajavskala: »Kruha bi rad? Bog pomagaj, Ujc ga naj pa vzamem! Saj ga še sama nimam. Žetev je bila slaba, a še tisto siro-maeijo, kolikor sem v kašči imela pšenice, so mi zaplenili požrešni Nemci. Ne, kruha ti pa zares n*» morem dati!« je lagala. Tako je vsakega partizana, ki se je ustavil pri njeni hiši, praznih rok in praznega želodca odgnala izpred praga. Prišel je dan, ko je Sko-pušnici zares zmanjkalo moke in je morala pšenico odpeljati v mlin. Bližali so se božični prazniki in ženska je hotela speči bele hlebe ter polieo. Odšla je torej v ka~ sčo In vzela iz skrinje tri polne vreče pšenice. Toda zrnja ni odpeljala mlet v domači mlin, ki je stal ob Sel- ščici na koncu vasi, pač pa k mlinarju v oddaljeno Dolenjo vas, o katerem je slišala, da od zrnja, ki ga melje za partizane, sploh ne jemlje merice ... Dolcnjcvaški mlinar jc imel partizane zares rad. Cesto jc od pomeljarjev izprosil kakšno vrečko zrnja za borce. Kadar so partizani sredi noči potrkali na njegov mlin, je imel zanje vselej pripravljeno vrečico ali dve bele ali koruzne moke. Skopušnica je vso pot do Dolenje vasi premišljevala, kako bi preslepila mlinarja, da bi ji ne vzel mlelvine, saj ji je bilo žal za vsako merico. Brž ko je pripeljala tri vreče pšenice v mlin, je dejala mlinarju: »Tole pšenico mi čimprej zmelji, kajti moka bo za partizane, ki se hrabro borijo za našo zlato svobodo, a so revčki, večkrat lačni kot sili! Pa glej, da ne boš vzel merice! Če jim jaz privoščim tri vreče zrnja, jim boš tudi ti privoščil merico, da bo čim več moke ostalo borcem.« Mlinar jc pokhnal, češ da je razumel, glasno pa je odvrnil: »Ze jutri zjutraj lahko prideš po moko. Vse drugo mletfe bom odložil za pozneje. Prvi so na vrsti partizani!« To rekoč je odvezal prvo vrečo in izlrcsel zrnje v grot. Skopušnica pa se je odpeljali domov, potihem se veseleč, da je z lažmi preten- tala mlinarja in da ,ji na mle- j tev ne bo treba čakati dlje ko en dan. Se tisto noč pa so prišli k mlinarju jelovški partizani in ga vprašali, če je kdo od kmetov dal kaj zrnja za njih, kot je to že bilo v navadi. Mlinar pa je radostno vzkliknil: »Tovariši, veselite se, za božič boste jedli bel kruh! Davi je češnjiška Skopušnica pripeljala tri vreče pšenice, ki je vam namenjena. Pravkar sem z mletjem pri kraju in moko lahko kar odnesete. Vam vsaj ne bo treba hoditi ponjo na Cešnjico. Skopušnici bom pa že jaz povedal, kako in kaj. Vi mi samo napišite potrdilo, da ste odnesli moko, vam namenjeno.« »Skopušnica?« so se spogledali partizani. »Jej, jej, kdo bi si mislil, da se je ženska tako spremenila! Včasih ni imela niti koščka kruha za nas. Zdaj pa kar tri vreče? Hm ...« A za ugibanje ni bilo časa! Trije najmočnejši partizani so pljunili v roke, si zadegali vsak eno vrečo na ramena in v zavetju noči odnesli belo moko v partizansko taborišče na Jelovici. Drugo jutro pa se je Sko-' pušnica pripeljala po moko. A kako se je prestrašila, ko ji je mlinar povedal, da so sredi noči moko že odnesli partizani v jelovške gozdove. »Povedal sem jim, kaj si mi rekla včeraj, pa so rekli: ,Ce je pa tako, smo pa kar prav prišli. Daj nam tiste tri vreče bele moke, če si zrnje že zmelel, da bomo ženski privarčevali pot. Kaj bi moko še k nam vozila, če lahko sami odnesemo.' — To so dejali in mi dali potrdilo, da so prevzeli moko.« To rekši ji je mlinar pomolil pod nos listek s podpisom partizanskega komisarja, da je prevzel moko. »Sem prav storil?« jo je še vprašal, komaj se kroteč, da se ni zasmejal na vse grlo. »D-d-d-d-da ...« je zajec-Ijala Skopušnica, sedla na prazen voz in se razočarana odpeljala proti daljni Ceš-njici. časa je šla ven na vrt po solato. Ker me je mučila radovednost, sem stopil k štedilniku in potegnil lonec k sebi. Povlekel sem ga preveč na rob, tako da je padel na tla. Močno sem se prestrašil. Lahko bi se zgodilo, da bi polil vrelo juho po sebi. Ko je prišla mama v kuhinjo, me je pokarala, da ne smem biti tako radoveden. Od takrat nisem več vlekel loncev s štedilnika. Franci Erzin Os. šola »Stanka Mlakarja« Šenčur Saj ima pralni stroj Andrej če k se zelo zanima za razne poklice, čeprav še ne hodi v šolo. Zadnji čas je začel kme-tovati, čeprav doma nimajo polja in travnikov. Hodi k bližnjim prijateljem, ki imajo kmetijo, in navdušeno pomaga. Danes vozita z Marjančkom butare domov, jutri bosta pomagala v hlevu. Lepo oblečeni Andrejček še malo ne pazi na rdeče škorenj čke, še manj na hlače in pulover. Sosedovo mamo pa vendarle nekoliko skrbi ta reč. »Andrejček, pazi na obleko in čevlje, mama ne more vsak dan prati.« »Saj ima pralni stroj,« je bil kratek odgovor in Andrejček je spet junaško stopil v lužo pred hlevom. Kranjsko srednješolsko prvenstvo za pokal skojevcev Srednješolci na stezi Kranjski stadion je bil v sredo prizorišče atletskih borb gorenjskih srednješolcev. Srednje šole na območju občine Kranj so se merile za pokal skojevcev, vsi skupaj pa so tekmovali za prehodni pokal in prapor Občinske zveze za telesno kulturo Kranj. V prvem tekmovanju (točkovali so ga po finskih tablicah) so bili v moški konkurenci najboljši dijaki šolskega centra Iskra, pri ženskah pa so osvojile največ točk kranjske .gimnazijke, ki jim je tokrat po treh letih uspelo »potisniti« z vrha predstavnice ESS. Za pokal in prapor OBZTK je nastopalo preko 50 dijakov iz sedmih šol in 30 dijakinj iz štirih šol. Najboljši pri moških so bili tudi tukaj predstavniki šC Iskra iz Kranja, pri ženskah pa so bile zmagovalke in daleč boljše od ostalih dijakinje gimnazije iz škofje Loke. Za to tekmovanje so uporabili točkovanje po mestih. V konkurenci posameznikov sta bila najuspešnejša Dušan Prežel j (ŠC Iskra) in Branka Šolar (Gimn. Kranj). Gorenjski srednješolski prvaki v posameznih disciplinah so postali: Moški: 100 m: — Smode (TTŠ) 11,8; 300 m — Drolc (TTP) 37,3; 1000 m — Hafner (Gimn. šk. Loka) 2:37,7; višina — Prežel j (ŠC Iskra) 165; daljina — Prežel j (ŠC Iskra) 607; krogla (5 kg) — M. Fisler (ŠC Iskra) 15,68; 7x100 m — (ŠC Iskra) 48,2. Ženske — 60 m — Mohorič (Gimn. skofja Loka) 8,2; 600 m — Prevodnik (Gimn. Skofja Loka) 1:55,1; višina — šolar (Gimn. Kranj) 135; daljina — šolar (Gimn. Kranj) 469; 4x100 m — Gimnazija Skofja Loka 56,6. • EKIPNI VRSTNI RED — Pokal padlih skojevcev: Moški — 1. šolski center Iskra 5365; 2. Tehniška tekstilna šola 4992; 3. Gimnazija Kranj 4254; Ženske — 1. Gimnazija Kranj 1860; 2. Ekonomska srednja šola 1735; 3. Tehniška tekstilna šola 1672. • Pokal OBZTK — Moški - 1. šk. Loka 119, 2. TTŠ 108, 3. Gimnazija Jesenice 94. ženske — 1. Gimnazija Šk. Loka 72, 2. Gimnazija Kranj 58, 3. ESŠ 42. M. Kuralt Gorenjska košarkarska liga — pionirji in ženske Tudi Jeseuičanke W. 0. # Tekmovanje v pionirski gorenjski košarkarski ligi teče brez zastojev. Do konca manjka še eno kolo, naslov prvaka pa so si že zagotovili Kranjčani, ki niso izgubili nobenega srečanja. V jesenskih kolih so z majhnima rezultatoma premagali škofjo Loko in Žiri. Skofja Loka je z zmago nad Trato že osvojila drugo me- j sto, d očim bo zadnje kolo ! odločilo o vrstnem redu med 1 Trato in Žirmi. REZULTATI — IV. kolo — Žiri : Trata 21:41 (8:18), Skofja Loka : Triglav 23:23 (11:11); V. kolo — Žiri : Triglav 29:32 (17:16), Skofja Loka : Trata 33:24 (23:6). Triglav Šk. Loka Trata žiri Gorenjska košarkarska liga — moški Nepopolna kola in izključitev Značilno za jesenska kola v Gorenjski košarkarski ligi je, da ekipa Jesenic ne nastopa na vseh srečanjih. Kaže, da so se Jeseničani odiočili, da bodo nastopali le doma. Izvedeli smo, da na Tekmovalni skupnosti razmišljajo o tem, da bi jih izključili iz tekmovanja. Vedno pogosteje prihaja do primerov, da se posamezna srečanja odlagajo, kar daje tekmovanju nereenejšo obliko. Suha je še vedno na prvem mestu, dočim je drugo ugodno presenečenje ekipa PREDSTAVLJAMO ___Lado Sodja Steber košarkarskega moštva Železarske Jesenice so bile tudi tokrat puste, saj je megla pokrivala vso dolino. Pod močnimi konstrukcijami je teklo železo, kot teče noč in dan. Na Jesenicah je praivzaprav železarna vse: če koga iščeš, ga dobiš v železarni; tudi športnikov ne manjka. Trinajst let, kolikor obstoja košarkarski klub na Jesenicah, je tudi tekmovalni staž enega najboljših košarkarjev in kapetana moštva Ladota Sodje. Rojen je bil 9. februarja 1938 v Bohinju. Od prvega začetka pa do danes je ostal zvest domačemu klubu, za katerega je odigral okoli 800 tekem in bil dolga leta najboljši strelec v moštvu. Prav v tem čašu, ko košarkarski klub Jesenice preživlja najtežje trenutke, smo ga poiskali na njegovem delovnem mestu in ga vprašali za mnenje v zvezi dogodkov na košarkarski tekmi Jesenice : Maribor. »Veliko je bilo že napisanega. Tekmovalna komisija in nekateri odgovorni ilavii na KZS obtožujejo samo funkcionarje in gledulce Jesenic za neljube dogodke, proti sodniku Brumnu pa ni bil uveden disciplinski postopek. Kaže, da sodnik Bru-men uživa na zvezi vso podporo in priznanje.* — Katerih dogodkov v tvojem dolgotrajnem igranju se najraje spominjaš? »Kljub temu, da smo vse do leta 1960. igrali v II. republiški ligi, se tistih tekem najraje spominjam. Fantje smo bili med seboj veliko I bolj tovariški. Trenirali smo z veliko voljo, da bi dosegli čim več. Danes najmlajšim niti dobri tekmovalni pogoji niso dovolj, da bi resno in vztrajno trenirali.« — Lansko leto si zmagal na slovenskem prvenstvu za posameznike v kegljanju na ledu. Ali nameravaš v tem športu nadaljevati svojo uspešno športno kariero? ■>Kegl janje na ledu mi je predvsem v zabavo po napornem delu v tovarni. Na Jesenicah si je težko izbrati kaj pametnejšega in zato ne mislim opustili tega športa.« Kdor pozna Ladota Sodja in kdor je i°.ral z nJim, ga pozna kot dpbrgga švorlne-ga lovariš" in zvestega ljubitelja košarke. L. K. Sore, ki niza zmago za zmago. REZULTATI — VIII. kolo — Sora : Radovljica 47:36 Kranj premagal Triglav V drugem kolu pionirskega prvenstva Gorenjska v nogometu je bilo doseženih več nepričakovan ih rezultatov. Vsa štiri srečanja so se končala z zmagami gostov. Najvažnejše srečanje, derbi Kranj : Triglav se je končalo uspešno za pionirje iz Stražišča. Svoboda iz Šenčurja je nepričakovano visoko premagala Tržič, Naklo in Jesenice pa sta dosegla pomembne uspehe v Lescah in škofji Loki. REZULTATI — Lesce : Naklo 1:2 (0:1), Ločan : Jesenice 2:3 (0:3), Tržič : Svoboda 0:5 (0:2), Triglav : Kranj 1:3 (1:2). P. D. (18:20), Triglav : Jesenice 20:0 (w. o.), Suha : Loka 54 67 : 65 (30:24, 55:55); IX. kolo — Sora : Jesenice 20:0 (w. o.), Loka 54 : Triglav 59:54 (20:32), Trhle veje : Suha 36:49 (20:19); X. kolo — Sora : Loka 54 51:41 (29:25), Triglav : Trhle veje 55:61 (24:27), Jesenice : Radovljica 55:38 (24:24); XI. kolo — Trhle veje : Sora preloženo, Radovljica : Suha 47:76 (11:36), Loka 54 : Jesenice 20:0 (w. ©.). LESTVICA Suha Tr. veje Triglav Sora Loka 54 Radov. Jesenice 9 9 0 566:400 8 6 2 423:385 9 5 4 468:407 9 4 5 418:425 10 3 7 476:522 9 3 6 466:525 11 2 9 301:457 13 12 10 8 6 6 4 LESTVICA 5 5 0 161:137 10 +24 5 3 2 133:114 6 +19 5 1 4 126:146 2 —20 5 1 4 152:175 2 —23 £ V ženski ligi sicer premočno vodijo Jeseničanke, vendar kaže, da gredo ludi one po poti moških kolegov in so začele prepuščati borbe brez borbe. Lahko se zgodi, da bodo izključene iz tekmovanja. V tem primeru bi se vnela ostra borba za naslov prvaka med žirmi in škotjo Loko. V jesenskem delu je Skofja Loka pokazala boljšo formo, saj je zmagovala z višjimi rezuitati in bo tako odločilno srečanje v zadnjem kolu izredno zanimivo. REZULTATI — VI. kolo — Trata : skofja Loka 15:27 (6:17). Žiri : Gimnazija (Šk. L.) 17:12 (8:4); VIL kolo — Žiri . Trata 24:23 (14:9, 17:17\ Gimnazija (šk. L.) : Jeserv-ce 20:0 (vv. o.); VIII. ko!o — 2iri : Jesenice 27:37, Skopja Loka : Gimnazija (šk. L.) 38:5 (21:2). LESTVICA Jesenice Žiri šk. Loka Trata Gimn. -pc 6 5 1 259:13? 7 4 3 188:180 6 3 3 172:164 6 2 4 134:16t> 7 2 5 121:228 —pc Kranjsko občinsko prvenstvo v hitrem streljanju Pokal za »Savo« Ob zaključku letošnje sezone strelskih tekmovanj je ObSO Kranj spet organizira! ekipno prvenstvo v hitrem streljanju z vojaško puško. To tekmovanje je med kranjskimi in okoliškimi strelci močno priljubljeno, saj dobi najboljša ekipa prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo. Tri zmage gostov Drugo kolo gorenjske nogometne lige se je končalo z uspehom gostov, ki so zmagali v treh od petih srečanj. Za presenečenje je poskrbel novinec, ekipa Nakla, ki jc v Lescah premagal domačine. Ekipa Preddvora, ki zaradi urejanja igrišča igra vsa srečanja kot gost, je bila visoko poražena v Kranju. Železniki so tudi v tem kolu prikazali odlično igro in visoko premagali Kropo. Čeprav sta igrala Ločan in Tržič v gosteh, sta visoko premagala Podbrezje in Trboje. REZULTATI: — Železniki : Kropa 6:0 (3:0), Podbrezje : Ločan 3:10 (1:7), Kranj : Preddvor 5:1 (2:0), Trboje : Tržič 2:9 (0:6), Lesce : Naklo 0:2 (3:0). LESTVICA Kranj Ločan Železniki Tržič Naklo Preddvor Lesce Trboje Kropa Podbrezje V tretjem 2 2 0 0 14:1 4 2 2 0 0 14:3 4 2 2 0 0 11:0 4 2 2 0 0 12:4 4 2 2 0 0 4:0 4 2 0 0 2 3:8 0 2 0 0 2 0:7 0 2 0 0 2 2:11 0 2 0 0 2 0:10 0 2 0 0 2 3:19 0 kolu, 25. septembra, se bedo srečali: Nak-lo—Železniki, Trž.ič—Lesce, Kranj—Trboje. Ločan—Pred-j---- v—~o_-7,-.v>7ni!vi. Doslej ni uspelo še nobg-ni- ekipi, da bi ga osvojila trikrat zapored ali petkra-i v presledkih in ga tako dobila v trajno last. — Ekipa SD »Iskra« je imela letos pc devetih letih to priložncsl, vc.i-dar je ni uspela izkoristi:. Strelci Save so bili preei.o nedeljo bolje pripravljen: in tako so pokal odvzeli eJcipi Iskre Tudi pri posameznikih je bil zmagovalec B;;/. Studen, član Save, z od.-:-nim dosežkom 10 zade'.kov in 77 krogov. EKIPNO (8 ekip): 1. Sava 30/1C.9, 2. Iskra 29/139. 3. Bratstvo-Edinstvo 27/142, 4. Mrak — Predosljc 23/119. B. Malovrh 12 _S OGLASI - OBJAVE 24. SEPTEMBER 1966 * GLAS Jugoslovanska loterija Srečke s končnicami 00 60 36750 140730 348610 706420 51 04911 14011 02 3.2 222 992 3922 31032 37392 55112 53 73 963 83873 100453 273803 l 24 14844 so zadele dobitke N din 8 6 1.000 10.000 8.000 30.000 6 1.000 400 10 6 80 100 200 606 600 400 8 20 40 420 50.008 100.000 6 600 18984 400 398434 10.000 5 4 40685 604 52465 604 56195 404 88855 604 26 10 14456 600 22566 400 49596 400 81606 400 606546 8.000 27 ,8 87 i 31237 400 39007 2.000 43757 600 48 8 78 6 61928 1000 9 4 20459 604 23029 1.004 23559 404 51829 604 Blagovnica "/4sha „ Kranj Plastika, guma, galantarija. ter gospodinjski predmeti RADIO SCliMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi GENERALTURIST prireja v mesecu novembru naslednje izlete: 4.11. 1966 — TRI DNI NA DUNAJU Turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 5.10. 1966 12. 11.1966 — VENECIJA—PADOVA—TRST 3- dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 12. 10. 1966 16.11.1966 — WEEKEND V VENECIJI , m 2 dnevno turističnp potovanje z avtobusom; Prijave do 1*. 10- 1966 26. 11. 1966 — KLASIČNA ITALIJA 7-dnevno turistično potovanje z vlakom, s Štiridnevnim bivanjem v RIMU; Prijave do 26. 10. 1966 27.11. 1966 — BISERI ITALIJE 7- dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 27. 10. 1966 27. 11.1966 — PARIZ—VENECIJA 8- dnevno turistično potovanje z vlakom v ITALIJO IN FRANCIJO, Prijave do 27. 10. 1966 27. 11. 1966 — BUDIMPEŠTA—DUNAJ 4- dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 27. 10. 1966 27. 11.1966 — PRAGA—DUNAJ 5- dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 27. 10. 1966 28. 11. 1966 — VENECIJA—PADOVA—TRST 3-dnevno turistično potovanje z avtobusom; Prijave do 28. 10. 1966 PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURISTA BLED IN KRANJ. Ob prerani izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in sestre VIKTORIJE jlVAN roj.SULCER Pogreb drage nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 25. septembra 1966 izpred hiše žalosti na cesti Staneta Žagarja 46 ob 16. uri popoldne na kranjsko pokopališče Kranj, Ljubljana, Tržič, Jesenice, Kranjska gora Domžale, Gorica in Celovec 23. 9. 1966 žalujoči: mož Franci, sin Boris, mama in oče, brata Leopold in Friderik z družinama in ostalo sorodstvo ZASTONJ V GRAZ če boste nakupovali pri STEIRERFUNK GRAZ, ANNENSTRASSE 15 Najcenejša specializirana trgovina z radioaparati in tranzistorji v AVSTRIJI! Odličen tranzistorski radioaparat (6 tranzistorski) za 158 šilingov! Postrežemo vam v slovenščini! POSREDUJEMO PRODAJO POŠKODOVANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV: I. Volksvvagen 1300 letnik 1965, s prevoženimi 15.000 km. Začetna cena NDin 15.000.—. Ogled možen vsak dan popoldne v Kranju — Stosičeva 3 — dvorišče. II. Zastava 600 letnik 1960, prevoženi 34.000 km. Začetna cena N Din 2.000.—. Ogled možen vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Kranj v Kranju. III. Zastava 750 letnik 1966, prevoženi 6.000 km. Začetna cena N Din 10.230.—. > Ogled možen vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Kranj. IV. Zastava 750 leto izdelave 1961, prevoženi 50.000 km. Začetna cena N Din 2.000.—. Ogled možen vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Kranj. V. Opel Kapitan leto izdelave 1957, prevoženi 150.000 km po ge» neralni reparaturi — v voznem stanju. Začetna cena N Din 6.000.—. Ogled vozila možen vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 28. 9. 1966 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ KOMISIJA ZA RAZPIS NATEČAJA razpisuje JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO,ZA GRADNJO GARAŽ L Predmet natečaja je: L zemljišče v Kebetovi ulici v Kranju na parcelah št. 938/39 in 938/50 k. o. Kranj, površina je približno 296 m2; 2. zemljišče ob Cesti 1. maja v Kranju na parcelah št. 94/1, 95/7 in 95/9 k. o Huje, površina je približno 220 m2. 2. Opisano zemljišče je predvideno za gradnjo vrstnih garaž po pogojih, ki jih določata odločbi o ožji lokaciji. V Kebetovi ulici je po odločbi o ožji lokaciji predvidenih 7 garaž, ob Cesti 1. maja je po odločbi o ožji lokaciji predvidenih prav tako 7 garaž. 3. Na natečaju lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe in občani. 4. Vsi razpisni pogoji se lahko dvignejo na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, nadstropje, prav tam so na vpogled tudi grafični podatki natečaja v dneh od 26/9 do 3/10-1966, od 13. do 14. ure in 28/9-1966 od 14. do 16. ure. 5. Po predhodnem dvigu razpisnih pogojev bo treba ponudbe predložiti do 4/10-1966 do 14. ure ^7459^64955198 D::.::.:.^/5..:5..:^..::.+:.+.::.+.261::.3::+.:3^577:^7:^^ Prodam Prodam flat 750, zelo Jc-po opremljen in ohranjen. Franc Erjavec, Kranj, Gradinikova 9, ali restavracija Park 4268 Ugodno prodam osebni avto fiat 600 z vgrajenim radioaparatom. Dr. Dolenc, Kranj, Kebetova 18 4288 Prodam 6 tednov stare pujske. Angela Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 4379 Prodam električni štedilnik na 4 plošče, peč na olje Feniks in moško črno obleko it. 48. Franc Stritih, Kranj, Trubarjev trg 10, tel. 21-227 4380 Prodam nemškega volčjaka j— dobrega čuvaja, starega 3 leta. Naslov v oglasnem oddelku 4381 Prodam konja, 2 leti stare-ga. Kranj, Staretova 9 4382 Zastavo 750, dobro ohranjeno, prevoženih 8.000 km, prodam. Izda Matevž, SI. Javor-nik, Savska 5 43S3 Ugodno prodam televizijski »prejemnik RR Niš z anteno in stabilizatorjem. Franc Vombergar, Pš. Pobca 17, Cerklje 4384 Lambreko LD 150, odlično ohranjeno, prodam. Pretnar, Poljšica 46, Zg. Gorje 4385 Prodam šivalni stroj Sin-gor z dolgim čoluičkom. Orel, Radovljica, Delavska 3 4385 Podam kravo dobro mloka-rico. Podreča 28, Medvode 4386 Pr°dam motor isseta BMVV 300 ccm po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan do 15. ure pred delavnico čevljarstvo Bistra, šk. Loka 4387 štedilnik Gorenje, nov, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje pri Ivanu Čema-žar, Forme 12, žabniea 4388 Suha bukova drva ugodno prodam v Kranju. Oddati ponudbe pod »Do 15 m3« 4389 Prodam fiat 750 v odličnem stanju. Ključavničarstvo Sartorij, Radovljica 4390 6 tednov stare pujske prodam. Legat, Selo 14, Žirovnica 4391 Prodam dobro ohranjen emajliran štedilnik Triumph za 8.000 S din. Ogled Kranj, C. JLA 22 4392 Prodam televizor N. Tesla z malim ekranom. Naslov v oglasnem oddelku 4393 Prodam šivalni stroj z dolgim čolničkom. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4394 Prodam dobro ohranjeno navadno harmoniko. Sp. Brnik 5, Cerklje 3495 Prodam telico, 8 mesecev brejo. Lahovče 14, Cerklje. 4396 Poceni prodam skoraj nov kombiniran otroški voziček. Jugovic, Kranj, škofjeloška 44 4397 Prodam kombiniran italijanski otroški voziček. Kern, Kranj, Levstikova 1 4398 Prodam kravo s tretjim teletom ali zamenjam za vola. Naslov v oglasnem oddelku 4399 Ugodno prodam skoraj novo svetlo dnevno sobo. Ogled od 15. itre dalje v Ulici mladinskih brigad 12 Kranju 4400 Ugodno prodam peč na olje Feniks. Ogled popoldan. Galjot, Savska c. 4, Kranj 4401 Zaradi selitve poceni prodam dobro ohranjeno pohištvo za samsko sobo. Naslov v oglasnem oddelku 4402 Prodam mizarski sekular z vrtalno glavo. Zg. Bitnje 168, pri Gasilskem domu, Zabnica 4403 VW avto, letnik 1955, dobro ohranjen, prodam. Dolinšek, Brezje 2, gostilna (Sv. Neža) 4404 Prodam strešno opeko — špičake. Gros, Hrastje 49, Kranj 4405 Prodam skoraj novo »Terma« peč; ing. Mitrovič, Kranj, Valjavčeva 7 4406 Prodam mlado kravo s teletom. Naslov v oglasnem oddelku 4407 Prodam mesnato svinjo, 150 kg težko in 5 prašičkov po 25 kg težkih. Naslov v oglasnem oddelku 4408 Prodam ogrodje dolgo 7 m za drsalna vrata, betonsko železo 0 7 in nekaj monta c^jeke. Kranj, Pot na kolodvor 1 4409 Ugodno prodam štedilnik, vzidiliiv, levi. Gasilska 16, Stražišče, Kranj 4434 Prodam dve leti starega žre-beta. Naslov v oglasnom oddelku 4435 Ugodno prodam dobro o-hranjen avto fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 4436 Fiat 1100 E 1962, dobro o-hranjen, prodam. Ogled vsak dan. Sitar, Rupa 28, Kranj 4437 Prodam sadike črnega ribeza. Mlaka 45, Kranj 4438 Prodam stoječo črno deteljo, krompir cvetnik in bin-tje. Zg. Bela 62, Preddvor 4439 Prodam dvosedežni moped in 2 bika stara po 14 mesecev. Kokrica 56, Kranj 4440 Prodam prašiča za rejo. Češnjevek 8, Cerklje 4441 Zaradi vojaščine poceni prodam 3.000 kg cementa. Praprotna polica 13, Cerklje 4442 Prodam kravo in telico. Žiganja vas 22, Križe 4443 Prodam kravo 8 mesecev brejo Nasovče 26, Komenda 4444 Fiat 600 poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Pavel Grilc, Zapuže 1, Begunje na Gorenjskem 4445 Prodam lep krompir cvetnik za ozimnico. Strah in i 65. Naklo 4446 Prodam stroj za nrebiranie krompirja. Sp. Brnik 25. Cerklje 4447 Prodam vprežne grablje — kombinirke, motorno žago »Kontra Schtil 53«, kravo po izbiri in gumi voz 16 col. Franc Gašperlin, Zalog 17, Cerklje 4448 Prodam magnetofon Gruden in primo 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 4449 Po ugodni, nizki ceni, prodam suoeravtomatični pralni stroj Candv. Kranj, Ljubljanska 29 4450 Prodani mlado, visoko brejo kravo. Voglje 39, Šenčur 4451 Prodam nov pralni stroj Zo-ppas 563. Kranj, Stara cesta 12 4452 Prodam strni šče. Voklo 21, Šenčur 4453 Prodam kravo s teletom in motorno slamoreznico. Hotc-može 33, Preddvor 4454 Prodam kotel brzoparilnik z aluminijastim kotlićem. Kranj, C. Talcev 23/D 4455 Prodam kobilo staro 9 let Zalog 41, Cerklje 4456 Dnevno sobo v jesenu, primerno za kmečko sobo, otroško posteljo in viseče omarice nrodam zaradi selitve, šk. Loka Partizanska, blok 8 — pritličje 4457 Prodam kravo dobro mle-karico. sedem mesecev brejo.' Zg. Brnik 28, Cerklje 4458 Ugodno prodam 10.000 kg cementa. Izidor DraksJer. Krani. Mavčiče 15 4459 Prodam 400 kom. žlindrine opeke velikosti 20x25x40. Anton Soda i. železni V; 89 4460 Razprodaiam m'ške za reio. Mariia šitern, Kokrica 176. Kranj 4346 Po ugodni ceni nrodam 4 usmene fotelie mizo ter moped. Otrled vsak dan od 15. "re dalije v Vidmarjevi ?\. Kranj 4351 Prodam DKW F 102 dvobarven zaradi <-H!hoda k vojakom. Naklo 54 4369 Prodam vldliiv štedilnik 5" maniši kamin. Vidmar. Kranj, Smledlniška 39 4461 Izgubila sem zlato zapestnico ("verižico) v nedeljo. 18. 9. 1966, od »Optike« na Koroški cesti 17 do avtobusne po-taie ali na na avtobusu od Krania do Cerkelj. Vrniti io nroti nagradi v oglasni oddelek Ostalo TRGOVINA ŠIPAD KRANJ nudi po konkurenčnih cenah bukov parieni parket. I. vrsta do 41 N din, II. vrsta no 36 N din, III. vršita po 29»5 N din 4195 Avtotanetništvo Ferdinand Jenko, Kranj, Reginčeva 2. Taneciram vse vrste avtomobilov. Izdelujem cerado za tovorne avtomobile, zaščitne rokavice in izvršuiem ostala oopravila. Vse izdelujem kvalitetno in po ugodnih cenah Iščem eno ali dve pletilji. Oddati ponudbe pod »Links« Inženirju Bogdanu Babniku za uspešno opravljeno diplomo na fakulteti za arhitekturo iskreno čestitajo njegovi domači. Gorenja vas pri Ratečah 4411 Splošno mizarstvo v Radovljici sprejme za takojšen nastop 2 KV mizarska pomočnika. OD po učinku 4412 Nujno potrebujem sobo za pol leta. Za uslugo poučujem ali dam nagrado. Plačam dobro, vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 4413 Sobo pri Vodovodnem stolpu oddam najraje študentu. Naslov v oglasnem oddelku • 4414 študent išče sobo ali gre za sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku 4415 Prosim osebo, ki je pobrala 20. septembra ob 22. uri pred izhodom kina Center žensko uro, da jo vrne v blagajno kina Center. 4416 Zakonca iščeta sobo od Kranja do Škofje Loke. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 4417 Sprejmem sostanovalca. Kranj, Jezerska c. 21 4418 študentka išče sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4419 Fotoklub Janeza Puharja v Kranju prireja začetniški tečaj za fotoamaterje. Pričetek tečaja 11. oktobra. Vpis vsak torek od 19. do 20. ure v klubskih prostorih Delavski dom. vhod 6 4420 Oddam sobo proti predplačilu oziroma posojilu. Oddati ponudbe pod »Centralno ogrevanje« 4421 Zamenjam garsoniero v Kranju 30 m2 za manjšo. Oddati ponudbe pod »Menjam« GOSTILNA PRI MILHAR-JU v Šmartnem prireja v soboto zvečer zabavo. Za jedačo in dobro kapjico pre- skrbljeno. Za ples in razvedrilo bo poskrbel »Trio iz Na-klega«. Vljudno vabljeni 4423 Izgubil sem zeleno jopico od Zg. do Sp. Dupelj proti Strahinju. Prosim najditelja do jo vrne, Jakob Mali, Zg. Duplje 42 4424 Sobo ali skromno stanova-vanje nujno potrebujeta zakonca brez otrok v Kranju ali bližini. Plačilo v naprej. Naslov v oglasnem oddelku 4425 Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže vam izdela Bohorič, Kranj, delavnica na dvorišču za prodajalno »Sava« 4426 Sprejmem kleparskega pomočnika. Naslov v oglasnem oddelku 4427 Prosim očividce manjše prometne nezgode dne 21. septembra 1966 ob 14,35 uri na cesti 1. maja, da oddajo svoj naslov v oglasni oddelek. Stroški bodo povrnjeni 4428 Sprejmem boljšo osebo na stanovanje. Oddati ponudbe I pod »Kranj« 4429 Uslužbenka išče neoprem-! Ijeno sobo v Kranju in oko-I lici ali v Šk. Loki. Oddati ponudb? pod »Visoka nagrada« I 4430 I Zamenjam dvosobno stano-; vanje na Reki za enakega v j Kranju. Ljubljani ali bližnji j okolici. Viktorija Tudor, Pro-i leterskih brigad 6/II, Riieka j 4431 I Fant s kmetijo, star 29 let, želi spoznati kmečko deklo 20 do 25 let, ki ima Veselje ! do kmetije. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Gorenj ka«. Slika zaželjena 4432 I Od Bitnja do šk. Loke sem izgubil ženski jesenski plašč — siv. Proti nagradi vrniti Zg. Bitnje 159 4433 Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak FRANC PELKO upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. septembra 1966 ob 17. uri iz križišča v Kranju. Do pogreba leži na domu v Kranju, Kebetova 15. Žalujoči: žena Marija, hčere Mara, Rada z družinama, Metka z Jano, Milica, sinova Miloš in Vladimir in ostalo sorodstvo Kranj, Novo mesto, Avstralija, dne 23. 9. 1966 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče TEREZIJE HVALA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v tolikem številu počastili njen spomin, poklonili vence in cvetje, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, nam pomagali in sočustvovali z nami. Posebna zahvala g. Hlebcevi za nesebično pomoč, ki jo je nudila pokojnici v zadnjih dneh njenega življenja, č. duhovščini, č. g-. Blaju za lepe poslovilne besede. Lepa hvala dr. Vrb-njaku in dr. Hriberniku, organizacijam ZVVI in SZDL ter pevskemu zboru. Še enkrat vsem najlepša hvala. žalujoče hčerke in ostalo sorodstvo 14 OGLASI — OBJAVE DON IVA JEZERSKEM prireja v hotelu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedeljo od 18—22 glasbo s plesom Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 im Hotel Kazina Musik mit Tanz MBERTO ROCCO TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA) • električni pralni stroji • žarnice • hladilniki • hidravlični izdelki ln • električne peči SIMON PRESCHERN TARVISIO-— TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah # pralne stroje # gorilnike na ma.mt # peči za centralna kurjavo # svetila — kolesa — otroške vozičke # keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk! Najboljša aroma v praženi kavi pražarne „£oka" IZKLJUČNO ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS Poslovalnica Jesenice organizira za individualne interesente ter skupine vinsko trgatev NA DOLENJSKO IN V BELO KRAJINO OD 2. DO 9. OKTOBRA 1966 Informacije in programe dobite v poslovalnici nasproti železniške postaje in v poslovalnici »KOMPAS« Kranj. m ase m i m 1 PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ razpisuje za dne 28. 9. 1966 JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila FIAT 1300 z izklicno ceno 15.000 N din Javna dražba bo navedenega dne v Kranju, Sejmišče 2. Pričetek dražbe bo ob 8.uri za družbeni sektor, v kolikor do 9. ure ne bo interesentov družbenega sektorja, bo ob 9. uri pričetek dražbe za privatni sektor. Pred pričetkom dražbe mora vsak dražitelj položiti 10 ^/o kavcije od vrednosti izklicne cene. Podjetje za PTT promet Kranj 111 i I i §88 m m sin h ' Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Navad« so: av:i zastava 750, pralni stroj, moped. VlogVsprejemajo vse njene podružnice. — Vezane šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa 60816^7^247^92765982250237431^1^5894977313 ^^$%+%/%^^^^/%$$/%/$^R7 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 4., 7., 8., 10., 12., 13., B., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12,, 13., 15., 17., 22., 23. ln M. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ari. SOBOTA — 24. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pozdravi najmlajšim — 9.40 Vedri zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Divertimen-to — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dobri znanci in trio Vrtala Ahačiča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzov-ske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene raizglednice — 20.00 Sobotni koncert — 20.30 Zabavna radijska igra — 20.55 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 25. septembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.47 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in oda — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena igra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene Tazglednioe — 28.00 Večerni koncert — 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Današnja ameriška komorna glasba PONEDELJEK — 26. septembra ' 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.25 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Celist Joscph Schuster in bamberški simfoniki — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dva con-certina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Makedonske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Violinist Byron Colasisis in pianist Yon-nis — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Slovenske narodne poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih meJodij — 20.35 Simfonični koncert "orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Godala v noči — 22.50 Literarni nokturno -— 23.05 Plesna glasba TOREK — 27. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za sred- njo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Veronika Deseniška — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Skladbe za pihalne instrumente — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 »Štirje kovači« in ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od Bacha do Bartoka — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na-svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz klavirske literature — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih me-ledij — 18.50 Na mednarodnih "križpotjih — 19.05 Glasbeno razglednice — 20.00 Poje slovenski pevski zbor »Glasbena malica-« — 20.20 Radijska igra — 21.16 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke Radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Po ;svetu jazza SOBOTA — 24. septembra RTV Zagreb 9.40 Televizija v šoli 14.50 Televizija v šoli RTV Ljubljana 16.10 Svetovno prvenstvo v Dortmundu 18.10 Vsako eoboto 16.25 TV obzornik 18.45 S kamero po svetu RTV Beograd 19.10 Operna šola RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Skopje 20.30 Filmski satirikum RTV Zagreb 21.00 Sedma sila — humoristična oddaja RTV Beograd 21.50 Most na Drini — roman RTV Ljubljana 22.15 Serijski film 22.55 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd TELEVIZIJA 18.45 S kamero po svetu 19.10 Operna 6oena RTV Zagreb 19.49 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje — na kanalu 9 RTV Zagreb 22.15 Rečna ladja — film 23.05 Informativna oddaja NEDELJA — 25. septembra RTV Zagreb 8.40 Poročila 8.45 Kmetijska oddaja Evr ovi zija 9.30 Svetovno prvenstvo v Dortmundu RTV Ljubljana 12.40 Kapetan Tenkeš — film Evrovizija 16.00 Svetovno prvenstvo v Dortmundu RTV Zagreb 19.00 Poročila 19.05 Danski mladinski film RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Ljubljana 20.52 Rezerviran čas 21.52 Serijski film 22.40 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje — na kanalu 9 RTV Zagreb 12.40 Champion — film RTV Beograd 13.10 Poljudnoznanstveni film 13.40 Izobraževalna oddaja RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.52 Serijski film RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja PONEDELJEK — 26. sep. RTV Zagreb 9.40 Televizija v šoli 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli 12:05 Izdelajmo sami hidro- gliseT RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina RTV Zagreb 17.25 Mali svet RTV Ljubljana 17.40 Diisnevev svet 18.25 TV obzornik 18.45 Kuharski nasveti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Kaleidoskop RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 TV drama 21.30 Mali komorni koncert »TV Skopje 21.45 Lirika RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Znanost in mi RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje — na kanalu 9 RTV Zagreb 21.45 Včeraj, danes, jutri j' 22.00 Panorama 22.40 Poročila TOREK — 27. septembra RTV Ljubljana 18.20 Torkov večer v Beli krajini 18.40 Človek in morje 19.40 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV S POR E D KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 24. septembra franc. barv. CS film ČRNI TULIPAN ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra franc. barv. CS film CRNI TULIPAN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma TRIJE NAREDNIKI ob 21. uri 26. septembra premiera franc. barv. filma FRANCOI-SINO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri 27. septembra franc. film. FRANCOISINO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. Kranj »STORŽIČ« 24. septembra angl. bairv. film PET GANGSTERJEV ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra amer. barv. risanke PRIGODE TOMA IN JERIJA ob 10. uri, angl. barv. film PET GANGSTERJEV ob 16. uri, franc. film JEAN MARCOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 18. uri, vojna drama DAN ZA LEVE ob 20. uri 27. septembra franc. CS film LJUBEZENSKA KLETKA ob 16. uri. ameriški film ANA KARENINA ob 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 24. septembra špan. barv. film LEPA LOLA ob 20. uri 25. septembra angl. barv-film POD OKRILJEM NOČI ob 15.30 uri, špan. barv. filna LEPA LOLA ob 17.30 in 20. uri Kropa 25. septembra amer. CS filna NAJDALJŠI DAN ob 15. in 19. uri Jesenice »RADIO« 24. do 25. septembra angL VV film IZPIT ZAVESTI 26. septembra mehiški barv. film NEVIHTA NAD MEHIKO 27. septembra ital. - film ZAKONSKA POSTELJA Jesenice »PLAVŽ« 24. do 25. ©eptembira ital. film ZAKONSKA POSTELJA 26. do 27. septembra angl. W film IZPIT ZAVESTI Dovje-Mojstrana 24. septembra ruski film JEZDEC IZ KIRGISKIH PLANIN 25. sciptetmbra amer. barv. CS film TRIJE NAREDNIKI Koroška Bela 24. septembra poljski fii.n ZASLEDOVANJE VOHUNA 25. septembra nem. jug." barv. film OLD SHATER-HAND 26. septembra ital. tlim ZAKONSKA POSTELJA Kranjska gora 24. septembra nem. jug. barv. -film OLD SHATER-HAND 25. septembra poljski film ZASLEDOVANJE VOHUNA Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG VIL L A C H, AM SAMONIG - ECK V nedeljo Geologi rez Krvavec v Kamniško Bistrico Za nami je že več geoloških ekskurzij po Gorenjski, katere letos prireja Slovensko geološko društvo. V nedeljo .(25. septembra) bo predzadnja, ki bo vodila na Krvavec in čez Mokrico v Kamniško Bistrico. Posebna privlačnost bo obisk Mokriške žijalke, jame, v kateri so pred leti odkopali številne živalske kosti in orodje, katerega je tam pustil ledenodobni človek, i Za ta odkritja se zanimajo Javna zahvala Ob najinem življenju — 65-letnlci skupnega življenja, diamantni poroki — se želiva zahvaliti za prejete čestitke, šopke in darila, katere sva dobila od družbeno-polltičnih organizacij, podjetij in posameznikov. Iskreno se zahvaljujeva predsedniku občinske skupščine tov. Martinu Koširju za svečani obred diamantne poroke in pogostitev. Iskrena zahvala tudi tajniku občinske skupščine tov. Pogačniku za vso pozornost, ki jo je izkazal najinemu jubileju. Zahvaljujeva se tudi predstavnikom Socialistične zveze, Zveze borcev, ZK, Občinskemu sindikalnemu svetu in Društvu upokojencev. Prijetno naju je presenetil tudi kolektiv železarne Jesenice in Tekstilindusa Kranj. Prisrčna hvala tudi zastopnikom družbeno-polltičnih organizacij v Podbrezjah, predvsem tov. Debeljakovi in predsedniku KS Podbrezje tov. Drinovcu. Zahvaljujeva se tudi pevcem za podoknico, nadalje vsem sosedom za vso pomoč, posebno pa tov. Aljančiču. Prav lepa hvala tudi tov. Sajovicu Ignacu za pozdravni nagovor sredi vasi. Iskrena hvala tudi vsem podbrežanom za veselo presenečenje in doživetje! Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! MARIJA in ANTON JAKOPIN diamantna poročenca Podbrezje, 24. septembra 1%6. MOPEDISTI POZOR! Avto moto društvo Kranj obvešča vse zainteresirane mopediste-tekmovalce, da bo V NEDELJO, 2. OKTOBRA 1966 TEKMOVANJE Z MOPEDI na dirkališčni stezi v Stražišču. Prijave oddati v društveni pisarni AMD Kranj, Koroška 17 do 28. septembra AMD KRANJ Komunalno podjetje »VODOVOD« KRAiSIJ prodaja naslednja osnovna sredstva in inventar: postelje z jogi vložki, sobne omare, mize, vrtne mize, vrine stole, kuhinjske elemente, radio aparate, odeje, rjuhe, prte, kuhinjsko posodo, jedilne servise in pribor. Licitacija bo v domu sezoncev, Sp. Duplje št. 24/a dne 3. oktobra 1966 ob 8. url za družbeni sektor, ob 10. uri pa za privatni sektor. strokovnjaki tudi izven meja naše domovine, saj takšnih visokoalpskih paleolitskih postaj ni mnogo. Slovenija pa se ponaša še z znamenito Po-točko Zijalko na Olševi, ki jo štejemo med najuglednejša takšna najdišča. Od Mokriške zijalke se bodo udeleženci izleta spustili v dolino Kamniške Bistrice. Med potjo bodo videli nekatere kamenine iz srednjega in mlajšega zemeljskega veka, kakršnih na dosedanjih ekskurzijah še niso spoznali. Slovensko geološko društvo vabi na nedeljski geološki izlet vse ljubitelje narave. Iz Ljubljane bodo odšli ob 7. zjutraj do žičnice na Krvavec. Ce bo slabo vreme, se bodo udeleženci podali samo v Kamniško Bistrico in to z avtobusom ob 7.30 do Kamnika. V obeh primerih se bo-do zbrali udele.ženci ob 6.45 i pri avtobusu, ki vozi do žičnice na Krvavec. R. P. Za hladne dneve obleka iz sintetike <: Colorado Problem nezaposlene mladine V Kranju je bilo v sredo posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov z Jesenic, Radovljice, Tržiča, Škofje Loke, Kamnika in Kranja. Na posvetovanju so razpravljali o programu dela na občnih zborih sindikalnih svetov, problemih, katerim bi bilo potrebno na občnih zborih sindikalnih organizacij posvetiti največ pozornosti, o probelmih nezaposlene mladine pred skupščino komunalnega zavoda za zaposlovanje in drugem. A. Ž. Poiar v Zg. Lipnici V četrtek ob 23.40 je izbruhnil požar na skednju Valentina Bohinca iz Zg. Lip-nice 9. Čeprav so na kraj požara takoj prihiteli gasilci, je do tal pogorela šupa in cenijo škodo na približno 3 milijone starih dinarjev. Vzrok požatra še raziskujejo. —sš 4* JTEKSTILINDU8| KRANJ Carinska izpostava v Kranju S L oktobrom bo v Kranju začela poslovati carinska izpostava Carinarnice Ljubljana. Kranj bi glede na njegov gospodarski potencial potreboval to službo že mnogo prej. Posebno v zadnjem času, ko je izvoz postal pomemben faktor za vse gospodarske organizacije in se je blagovni promat z inozemstvom močno povečal, je bila potreba po lastni carinski službi še večja. Carinska izpostava v Kranju, ki je ustanovljena na pobudo in s pomočjo predstavnikov kranjske industrije, bo omogočila hiter postopek pri carinjenju in zmanjšala izgubo Časa pri prometu blaga z inozemstvom. Ta služba pa ne bo pomembna samo za gospodarske organizacije, temveč bo delala usluge tudi privatnikom in tako občanom prihranila dosedanjo pot v Ljubljano ali na Jesenice. Svoje poslovne prostore ima v Javnih skladiščih, poleg skladiščnih prostorov tovarne Iskra na savski strani. Usluge bo opravljala za območje občin Kranj, Tržič in Skofja Loka ter za bazen Medvod vse do Ljubljane-ši-ške. Delonvi čas zaenkrat še ni določen, bo pa prilagojen potrebam strank. Izpostava poskusno že sedaj posluje in občani lahko dobijo potrebne informacij« na telefon 21-380. S. S. Razprave o IV. plenumu ZKJ Občinski komite Zveze komunistov in občinski odbor SZDL v Tržiču v teh dneh organizirata v občini razprave o IV. plenumu ZKJ. Tako so do sedaj imeli razprave na Podiljubelju, Bistrici, Lomu in v samem mestu; predvidene pa so še v Krizah, na Ravnah in drugod. Bistvo vseh razprav do sedaj je, da ob- Na podlagi 13. člena odloka o urejanju mestnega zemljišča (Ur. vestnik Gorenjske, št. 15/66) STANOVANJSKO PODJETJE SKOFJA LOKA RAZPISUJE VI. zaključni javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča v Groharjevem naselju za gradnjo vrstnih družinskih hiš v Četrtek, 29. oktobra ob 12. uri na Stanovanjskem podjetju, Mestni trg 38/11., Skofja Loka. Vsa pojasnila, razpisni pogoji in tehnična dokumentacijo je na razpolago na Stanovanjskem podjetju. Stanovanjsko podjetje SKOFJA LOKA čani največ razpravljajo O komunalnih in drugih poble-mih v občini in na terenu-Istočasno pa tečejo razprave tudi v občinskem komiteju ZK, ki je razdeljen n* več skupin, o predlogu reorganizacije Zveze komunistov. A. Z. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — TekočI račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 02. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,10 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo