Strau 186.
Novice.
— Osebne vesti. Poštni kontrolor v Ljubljani gosp. Ferdinand Tomaži5 je imenovan višjim poštnim kontrolorjem. — Deželnim stavbinskim adjunktom   je   imenovan absolvirani
JT*
tehnik gosp. Eudolf Zajec. — Davčni kontrolor v Kranju gosp. Anton Orehek je imenovan davkarjem, davčni oficijal v Ljubljani gosp. Anton Euda pa kontrolorjem. — Absolvirani tehnik g. Ivan Eezafi v Pragi je imenovan stavbinskim adjunktom pri deželni vladi v Ljubljani. — Dvorni operni pevec naš rojak gosp. Bučar zapusti dunajsko dvorno opero in preide na neko večje gledališče v Berolinu.
—   Umeščena sta bila te dni čč. gg. Janez Zupančič na župnijo Šmihel pri Žužemberku in Jakob Sebar na župnijo Polom na Kočevskem.
—   Sub auspiciis imperatoris promoviran bode na graškem vseučilišču doktorjem filozofije gosp. Fran Ilešič, profesor ljubljanskega vseučilišča.
—   Častno občanstvo je podelila občina Veliki dol v sežanjskem okraju deželnovladnemu svetniku gosp. dr. Petru Laharnarju.
—   »Slovenska Matica« vabi na CXXIV. odborovo sejo v Ljubljani, v ponedeljek dne 13. maja 1901 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedstva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXIII. odborovi seji. 3.) Poročilo o računih za 1. 1900. 4.) Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5.) Tajnikovo poročilo.   6.) Eventualia.
—   »Glasbena Matica« v Ljubljani je razširila svoje delovanje in ustanovila tečaj za pouk v harmoniji in v kontra-punktu, kar je vse hvale vredno. Zastaviti je treba vse sile, da se „Glasbena Matica" čim bolj približa konservatoriju.
—  Občinske volitve v Kranju. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile minoli teden, so bili v vseh treh razredih izvoljeni kandidatje napredne narodne stranke. Boj je bil samo v tretjem razredu; bil je sicer hud, a zmaga popolna, kajti napredni kandidatje so dobili za polovico več glasov kakor nasprotni.
—   Ljubljanski občinski svet ima v soboto sejo, v kateri bode volil župana in podžupana.
—   Premije za izboljšanje planin. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo 1000 kron za zboljšanje planin na Kranjskem. Prošnje za premije vložiti je do 15. julija pri glavnem odboru C kr. kmetijske družbo. Oziralo se bo le na zbolj-ševanje, katera povzdignejo užitek planine.
—   Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske je imel te dni svoj občni zbor in sta bila na mesto umrlih odbornikov gg. Folakowskega in Perdana izvoljena v odbor gg.: Gabrijel Jelovšek, deželni poslanec in župan na Vrhniki in Alojzij Pavlin, veterinarski kon-cipist v Ljubljani.
—   Odbor odvetniške zbornice je v zadnji seji sklenil, da skliče izvanredni občni zbor, na katerem zavzema zbornica stališče nasproti načrtu novega odvetniškega tarifa in tozadevno predlogo justičnega ministrstva. Od zborničnega sklepa bo odvisno, ali predsedstvo in odbor odložita svoje mandate, kakor v nižjeavstrijski odvetniški zbornici. Občni zbor se bo vršil 12. t. m. ob 11. uri dopoludne v pisarni predsednika. Sklenile so se tudi izjave, ki se vsled istega povoda brzojavno odpošljejo predsedstvu odvetniške zbornice nižjeavstrijske in moravske, zvezi odvetnikov in zvezi sodnih uradov v poslanski  zbornici.
—    Nova orožniška postaja se je ustanovila v Št. Janžu v krškem okraju, ter so ondi od 1. t. m. trije orožniki. V Kamniku, Litiji in Eadečah pa so se orožniške postaje pomnožile le za jednega moža.
—   Nova ljudska šola na Turjaku, za katere zgradbo je največ sforil grof Auersperg, se je ta teden na slovesen način izročila svojemu namenu.
—   Žalosten slučaj, Kjirat gosp. Vilko Mlejnik pri Sv. Ivanu pri Matenji vasi je bil dne 8. maja od ljubljanskega deželnega sodišča zaradi razžaljenja veličanstva obsojen na štiri mesece v ječo. Kam pridemo, če se tej nesrečni politični podivjanosti ne napravi  konec?
Stran 187.
—   Novo pevsko društvo se je ustanovilo na Krasu t imenom „Lira" za Koprivo-Skopo.
—   Novo katoliško politično društvo se snuje v Trnovem na Notranjskem. Naj kdo misli o katoliški stranki, kar že hoče, to jej mora vsakdo priznati, da je agilna.
—  Avstro-ogrska banka zgradi v Ljubljani svojo lastno poslopje in sicer na nekdaj Koslerjevem vrtu Knafljevih ulicah
—    Dobiček trboveljskega premogokopa je v lanskem letu glasom poročila te delniške družbe znašal 2,116 704 krone.
—   Občinska hranilnica v Krškem prične svoje delovanje dne 1. junija t. 1. Predsednik upravnega odbora je grof Ervin Auersperg, grajščak, njegov namestnik pa Pavel Juvančič, c. kr. sodni svetnik. Predsednik ravnateljstva je dr. Janez Mencinger, odvetnik, njegov namestnik pa dr. Jurij Pucko, C. kr. notar, pisarniški ravnatelj je dr. Tomaž Romih, župan. V ravnateljstvu so razven teh še sledeči gospodje: Jerman Ivan, Eumpret Franc in Rupert Anton, meščani in obrtniki v Krškem ter Anton Križman, c. kr. davčni oficijal; v upravnem odboru pa razvon zgoraj navedenih še: Greraldi Franc, meščan in obrtnik v Krškem, Jane Anton, kmet v Ravneh, Pire Franc, kmet v Velkivasi in Puntar Josip, kmet v Grorenjem Pijavškem. Občinska hranilnica v Krškem je ustanovljena vsled občinskega sklepa z dne 7. novembra 1900 1.; pravila pa je potrdila e. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 24. marca 1901. Občina Krška prevzame za zavod splošno poroštvo, vrh tega pa za vloge in njihovo, po pravilih določeno obrestovanje posebno poroštvo v znesku 20 000 kron, in je v ta namen deponirala 20.000 kron v državnih zadolžnicah. Hranilnica sprejema hranilne vloge, za katere plačuje 4 ^j^ obresti; rentni davek plačuje sama. Po-sojuje na nepremična posestva po 5 ^/^ obresti in 1 o/^ anuitete, proti zastavljenju avstrijskih držnvnih zadolžnic pa po 6 ^Iq. Dalje kupuje obrestonosne vrednostne listine in eskon-tuje lastne hranilnične knjižice in tudi hranilnične knjižice drugih avstrijskih hranilnic, obrestne kupone in izžrebane državne srečke in v Krškem plačljive menjice, katere zapadejo navadno v treh, najmanje v šestih mesecih, in ki so preskrbljene z dvema, popolno dobrim spoznanima podpisoma in razun tega s podpisom jedne protokolifane firme ali jednega takega protokoliranega društva, ki je ustanovljeno na podlagi vzajemnosti, ali ki ima zadostni poroštveni zaklad ter se sploh priznava njegova plačilna zmožnost. Upravni odbor, kateri dovoljuje posojila, ima svojo prihodnjo sejo v nedeljo dne 2. junija, v bodoče pa redno 1. nedeljo vsakega meseca.
—   Premovanje konj. Na Kranjskem se bodo 1. 1901 delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa aH je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: dne 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Lescah, za okrajno glavarstvo Radovljica; dne 4, v Kranju, za okr. glav. Kranj; dne 5. v Kamniku, za okr. glav. Kamnik; dne 6. na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okr. glav. Ljubljanska okolica, Logatec in Postojna; dne 7. v Ribnici, za okr. glav. Kočevje; dne 13. v Trebnjem, za okr. glav. Rudolfovo in Litija; dne 14. v Št. Jerneju, za okr. glav. Krško in Črnomelj. — Za delitev daril veljajo odredbe, ki so se ukrenile po dotičnih ukazih c. kr. poljedelskega ministrstva z ozirom na razmere te dežele in se naznanijo po vseh občinah. Tu pripomnimo samo še to, da se morena postajah Lesce, Kranj in Kamnik pogajati za darilo le norimberško pleme, na drugih postajah v tem oziru ni nikake omejitve. Razdelilo se bo skupno v Lescah 14 daril (440 K) in pa ^ svetinj, v Kranju 12 daril (390 K) in 7 svetinj, v Kamniku 12 daril (390 K) in 7 svetinj, na Vrhniki 14 daril (440 K) in 8 svetinj, v Ribnici 10 daril (318 K) in 6 sve-
tinj, v Trebnjem 12 daril (370 K) in 8 svetinj, v Št. Jerneju 22 daril (640 K) in 12 svetinj, skupaj 2988 K in pa 57 svetinj.
—    Vprašanje racijonalnega obdelovanja ljubljanskega barja prišla sta po naročilu c. kr, poljedelskega ministrstva proučevat tega ministrstva nadzornik K o p p e n s in načelnik gališkega oddelka za barska obdelovanja ingenieur Korniella. Mudila sta se v Ljubljani dva dni ter si v spremstvu župana Hribarja in ravnatelj dr. Kramerja ogledala razne partije ljubljanskega barja.
—   Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je imelo dne 8. t. m. svoj občni zbor. Na svojo žalost moramo konstatirati, da je ta občni zbor nov dokaz, kako žalostno propada slovenstvo na Koroškem. Udeležba je bila slaba, navdušenja nič! Zadnji čas je, da se narodno misleči Slovenci postavijo na nogo in iz-pregovore energično besedo, zakaj če bo vodstvo koroških Slovencev še nekaj časa v rokah izvestuih mlajših gospodov, mora biti konec Slovenstvu na Koroškem.
—   Nove železnice. Gospod Štefan pl. Danbach v Zagrebu je dobil dovoljenje, da sme izvrševati priprave za zgradbo lokalne proge od Brežic čez Kostanjevico v Novo mesto in od kake postaje na progi Zidani most-Brežice do Sv. Križa, kjer bi se proga združila s projektirano železnico Grobelno-Rogatec hrvatska meja.
—   Laški odvetnik v preiskavi. Proti odvetniku dr. Constantiniju v Voloski, se je začela sodna preiskava radi huhodelstva po § 209. kaz. zak.
—   Sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov se bo letos, kakor  javljajo hrvatski listi, vršil na Reki.
—   Iz blaznice na Studencu je ušel te dni umobolen Anton Salzer naslednji dan pa tat Rogel.
—   V starem robcu 171 kron našel je velikonočni teden na ljubljanskem polju hlapec A. Pevec. Najdeni denar je Pevec zapil v prijateljski družbi, sedaj pa premišljuje na Žabjeku o poštenju in nepoštenju.
—   Opica je ušla v torek iz opičnega gledališča v Lattermannovem drevoredu in je zbežala v Kolizejski vrt na drevesa, kjer so jo dva dneva lovili, a ie niso mogli ujeti. V četrtek jo je nato hišnik iistrelil.
—   Uboj. 20. aprila ponoči je šel rudokop Lovro Ra-zinger iz Planine pri Kranjski gori s kmetskim fantom Jos. Smolejem iz Planine pod okno nekega dekleta. Med tem, ko je Smolej klical dekleta, je stal Razinger za voglom hiše. Nakrat sta pa napadla fanta Lovro čop in Ivan Robič, ter ga pobila na tla. Razinger je radi težkih poškodb umrl teden na to. Napadalca sta zaprta.
—   Nesreča pri streljanju s topiči. 28. m. m. so v Št. Jurju pri Sv. Trojici streljali s topiči. Ker se dva to-piča nista hotela užgati, je pokleknil posestnik Ivan Umek iz Kaplje vasi in prižgal vrvico z užigalico. Smodnik se je unel, še predno se je mogel kmet umakniti. Ranjen je bil tako, da je pol ure nato umrl.
—   Žganje ga je umorilo. 27. aprila po noči je prišel okoli 30 let stan samski, slaboumni loncevez Peter Janež s Kozjega vrha, občina Prezid, okraj čaber, v gostilno Pavla Turka v Sušju pit žganje. Jedva je spil Vs žganja, ga je zadela kap, a umrl je kmalu na to. Janež pa je popil že dopoludne mnogo žganja.
—   Vse pride na dan. V Rošpohu pri Mariboru je umrl dne 17. aprila 801etni posestnik Anton Pihlerič. Grospo-dinjila mu je Neža Košir, s katero pa je živel rajni zaradi njenega življenja s pogostem prepiru. Ko se je izvedelo, da Košir vkljub temu imenovana glavnim dedičem, so začeli mnogi izrekati različne sumnje. Orožniški vodja je preiskoval in dokazal, da je Košir večkrat nabirala strupene rastline. Med tem je or6žniku tudi priznala, da je testament po njenem ljubimcu ponarejen.   Da  bi Pihleriča zastrupila,   je   še vedno
Stran 188.
tajila. Pri- hišni preiskavi našli so orožniki na hiši in v kuhinji posodici z arzenikom. Zdaj so prijeli KoSirko in jo gnali v preiskovalni zapor. Med potjo je priznala, da je dajala Pi-hlerifiu polagoma strup v jedila. Dne 29. aprila so izkopali truplo rajnega Pihleriča.
—   Oče in sin. V Cerovljah pri Devinu se je obesil v svoji sobi Ivan Negiša po domače Jarnekov. Vzrok samomoru je bil, da se je z ožetom spri radi necega denarja. Oče je šel po orožnika, mej tem pa se je sin obesil.
—  Namestniški svetnik vitez Schwarz ponesrečil. Dne 7. t. m. je bil svetnik vitez Schwarz z neko komisijo v Grinjanu pri Trstu. Stoječ na železniškem tiru je prišel mej dva vlaka in bil strašno poškodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trst, kjer je štiri ure po dogodivši se nesreči umrl. Vitez Schwarz je bil svoj čas prezidijalni tajnik v Ljubljani in potem okrajni glavar v Postojni, v Novem mestu in v Pa-zinu, kjer je imel povsod hude boje z narodno  stranko.
—   Atentat na operetno pevko. Na primadono dunajskega Karlovega gledališča, gospo Guntherfischer je poskušala minole dni ustreliti elegantno oblečena, starejša dama, kričaje ji očitajoč, da jej je odvrnila moža. Tujka je že skoro nastavila revolver, toda umetnica se je še pravočasno rešila v neko stransko sobo. Predno so hišni stanovniki mogli tujo damo prijeti, je ie ubežala. Umetnici je pokazala prej fotografijo svojega moža, katerega pa gospa Guntherfischer ne pozna.   Sodi se, da je bila nevarna posetnica umobolna.
—   Važen odlok finančnega ministrstva v zadevi pristojbinskega namestka. Državni poslanec Stojan je prejel na vprašanje glede uračunavanja aktivnih obresti sledeče pojasnilo: V priznatku premičnim, (obrazec B) se nahaja rubrika z napisom: „Dospele in do 31. decembra 1900 tekoče obresti". V to rubriko se obresti vpišejo v pomnočenje glavnice. Ako pa dotične obresti služijo le v poravnavo tekočih izdatkov (pri obligacijah, ustanovah, beneficijih it.), tedaj se dotična rubrika pusti prazna. (Fin. min. 19. marea 1901 št. 14168). Ustanove, ki še niso od škofijstva potrjene, niso podvržene pristojbinskemu namestku. Ako so pa dotične glavnice izkazane v cerkvenih računih, naj se one izkažejo v priznatku, v opombi pa naj se pristavi: še ni formalno vrejeno". — Opozarjamo na to pojasnilo, ki je načelne važnosti. Dokazati treba torej, da dotične aktivne obresti ne pomnožujejo kapitala, ampak služijo le v poravnavo tekočih izdatkov, in nadarbina ali druga pravna oseba je prosta dolžnosti plačevati pristojbinski namestek.
—   Armade evropskih velesil. Armade evropskih velesil brojijo skupaj v mirnem času 3,238 210 mož, v vojnem času pa 10 647.500 mož. Trozveza šteje 1,172.477, odnosno 8,381.000 mož, dvozveza, Eusija in Francija 8,609.000 mož. V trozvezi je najmočnejša Nemčija s 604.168.(5,000.000), potem Avstro-Ogrska s 350.657 (1.872.000) in konečno Italija z 217.752 (1,509.000) možmi, v dvozvezi pa Rusija z 1,018.000 (4.556.000) in Francija z 607.525 (4.053.000 možmi. Anglija ima za vojsko pripravljenih — na papirju 870.811 vojakov, Belgija ima pa 229.284 vojakov.
—   Dva častnika v morju. Minoli ponedeljek sta izven tržaške luke jadrala z malo ladjico na jadro dva častnika tukajšne c. in kr. vojne mornarice. Naenkrat se spusti na ladjico močen napad vetra ter jo prekucne, častnika sta padla v morje in se potem oprijela in splezala na prekucnjeno ladjico. Dogodek so opazili stražarji svetilnika in telefonirali v vojašnico c. in kr. vojne mornarice in na lu-Ško poveljništvo, od obeh strani so prihitele pomočne ladije in spasile častnike, a prekucnjeno ladjico so spet uravnali in odpeljali v luko.
—   Muzikalične miši. Da so tudi miši dovzetne za razne načine godbe, pripoveduje stalni obiskovalec nekega kopališča na češkem.   Imel   je v najem   sobo podstrešnega sta-
novanja, ko je v mraku jel svirati na gosli, in miši prišle so iz vseh kotov, veselo letale po sobi, brez vsakoršne bojazni. Ko pa se je godbeniku zadosti zdelo te stvari, spravil je svoje gosli in jel piskati na piščal. katere pa miši nikakor niso mogle čuti. Naglo so se porazgubile po kotih, in v sobi je nastal idiličen mir.
—   Mati in sin umorila očeta. V Mislovki na Mo-ravskem se je zgodilo strašno zločinstvo. Kmet Melhijor Busta odstopil je gospodarstvo svojemu sinu, ki se je zavezal, da bode očeta vzdrževal do smrti. To pa je postalo sinu skoro odveč. Podpihovali so ga pri tem Melhijorjeva lastna žena, pa tudi njegova njegova žena se je vedno pridruževala tašči. Ko je te dni stari Busta prišel po denar, ga je njegova lastna žena pričela psovati, sin pa je očeta zagrabil, ga vrgel v kot^ mati pa je prinesla vrv, s katero so očeta zadavili. Sinaha umorjenega je gledala vse to popolnoma mirno. Po noči so truplj^ zašili v vrečo in je vrgli v potok, a hudodelstvo je skoro prišlo na dan in sedaj so vsi trije zločinci že pod ključem.
—   Največja zbirka smodk nahaja se v zapuščini umrlega grofa Morica Esterhazy-ja v Budimpešti. Ceni se ta zbirka na 80.000 kron in velja najdražja smodka 7 K 84 vin., najcenejša pa 2 vinarja. Prijatelji umrlega grofa kupujejo te smodke kot spomin na umrlega, katerih znesek se uporabi v dobrodelne namene.
—   Zblaznela od sreče. V Kološvaru na Ogrskem imel je posestnik Bors krasno hčer, katerej radi bogastva in lepote ni manjkalo snubačev. Deklica se je naposled odločila za nekega mladega častnika, katerega pa jej oče nikakor ni dovolil poročiti. Ko je videlo dekle, da ne dobi očetovega dovoljenja, vdala se je v svojo usodo in opustila vse občevanje z mladim ljubimcem, kateri je bil po posredovanju očeta svoje izvoljenke prestavljen daleč od kraja, kjer je stanovala ona. Minulo je nekoliko časa, ko pa je videl oče Bors, kako mu gine in propada njegova edina hči vsled nesrečne Ijubavi, dal je pozvati nazaj častnika, hčeri pa izjavil, da se ne pro-tivi več njeni zvezi. Dekle je, čuvši to veselo vest iz ust svojega očeta, kateri prej o tem niti slišati ni hotel, od veselja in sreče omedlelo, a ko se je čez nekaj časa zbudila iz ome-dlevice, bila je blazna. Ta nenadni srčni preobrat pretresel jej je živce tako, da je zgubila pamet. Zdravniki upajo, da jo ozdravijo.
—   Kaznovan oderuh. V vasi Subodol v Erdeljski je živel bogataš Ilija Šerban. Dajal je vaščanom denar na posodo ter zahteval 50 — 100 obresti. Ljudje niso mogli plačati, zato jih je mnogo spravil na beraško palico. Minoli petek se je prodajalo zopet petim kmetom posestvo. Ko je prišla soduijska komisija, so kmetje napadli oderuha in ga pretepli, da je komaj ušel. Nato so ga šli iskat Š9 na dom, ga pobili in obesil pred njegovo hišo. Zaprtih je dvajset kmetov.
—   861etna igralka. Igralko tolike starosti je imelo v Kodanju občudovati občinstvo na odru o priliki neke dobrodelne predstave. 86letna žena, bivša najboljša igralka kraljevega gledališča v Kodanju z imenom Phister je tri večere zaporedoma z mladeniško živahnostjo igrala v svojih prvih ulogah ob velikem navdušenju  občinstva.
—   Dve ljubici in en sam topničar. Iz Petrovara-dina poročajo : 15. m. m. je na cesti ustavila Terezija Solaric svojega bivšega Ijubinca, topničarja Mladena Konjeviča, baš ko se je živo zagovarjal s svojo novo ljubico Jeleno Kuzmic. Zapuščena ljubica je hudo zmerjala nezvestega topničarja, ta pa jo je osorno zavrnil. V svoji besnosti je potegnila Solaric stekleničico z vitriolom, ter polila s tekočino novo ljubico. To je topničarja razkačilo tako, da je potegnil nož, ter svojo bivšo ljubico na mestu zabodel. Na to pa je skočil v Donavo,
ter se utopil.
—   Organizacija natakaric se je pojavila v Mona-kovem.   Organizacija šteje že 13.000 članic   ter  dela sosebno
stran 189.
na to,   da  dobe   Datakarice v zavodih redno   vsaj 10 ur prostega časa, v katerem se morejo zadostno spočiti.
—   Največ analfabetov v Evropi ima Eumunska, Ljudsko štetje je dokazalo, da mej 6 milijonov prebivalcev 4 milijone Ijudij ne razume niti branja niti pisanja.
—   Abnormitete. V vasi Marianella pri Neapolju je 171etna kmetica porodila dvojčici, ki ste zraSčeni skupaj. Teža deklic je Q kg, njih velikost pa 60 cm Zdravniki pravijo, da bodeta deklici živeli. Ilustrovani nemški listi prinašajo sedaj sliko deklice, ki ima človeški obraz, a po telesu igle, kakor medved-ježevec.
—   Zanimiv patalogičen slučaj. Iz Pariza se poroča: Skoro neverjeten patalogičen slučaj vzbuja tu pozornost zdravnikov. Neko sedaj 161etno dekle se je kot 12letna deklica s tem ^zabavala", da je pogoltnila več igel. Igle sedaj prodirajo deklici iz kože. Zdravnik, pod čegar nadzorstvom je deklica, ji je potegnil iz kože 120 igel. Deklica se pa prav dobro počuti.
—   Dame v fraku. V Parizu imajo novo žensko modo — frak. Starejše dame nosijo črne, mlade pa svetlobojne frak^. Yender pa imajo dame v rokah muf, ki je modem sedaj tudi^o leti. Muf je jako velik in narejen iz najlažjega in najtanjšega materijala.
—   Berač v avtomobilu. V Parizu se je pričel voliti nek berač v avtomobilu. Revež je hrom in se je dosedaj s težavo pomikal na nekem vozičku, katerega je poganjal naprej z dvema palicama. Sedaj mu je nek usmiljen bogataš kupil mal avtomobil in hromi berač je prišel sedaj na idejo, da z avtomobilom lahko opravlja delo postreščekov. In res je sedaj hromi berač v avtomobilu postal postrešček, katerega se pridno poslužujejo razni trgovci, da jim prenaša pisma.
—   Ljubosumen Turek. Nedavno je bil v Carigradu turški posestnik Ali Osman iz Ghebzeja obsojen na lOletno ječo. Njegova mlada žena je lani kramljala skozi okno z nekim tujcem ter s tem prekršila najsvetejši običaj. Tujec je videl ženin obraz ter gledal celo v harem. Pri tem kramljanju je Ali Osman zasačil ženo in jo ranil z bodalom tako, da je kmalu umrla.
—   Vzgojevališča za metulje napravil je nek bogat Anglež v londonskem javnem vrtu. Dal je ograditi velik prostor, ga pokril z gosto mrežo in sedaj imajo metulji pripravljen miren dom. Anglež misli sedaj iz vseh delov sveta dobiti metuljev. Poslal je po deželah nabiralcev, da mu prinesejo krasnih živih metuljev, kateri bodo odslej živeli v ograjeni svobodi.
—   Požar v menežariji. Y Baltimore v Ameriki se je vnela velikanska menežarija, v kateri se je nahajalo blizu 800 divjih zverij. Po večernej predstavi zapazili so ogenj, a ker je bilo vse leseno, je bila vsa pomoč zaman, ker ogenj širil se je bliskoma od prostora do prostora in kmalu je zajel vse kletke, v katerih so bile zveri. Njih grozno tuljenje zapeljalo je enega čuvajev, da je v svoji nepremišljenosti odprl vže dve kletki: namreč velikanskemu levu in nekemu medvedu, meneč jih s tem rešiti. Pri tem ni pomislil, v kakšno nevarnost spravi prebivalstvo, ako fee posreči zverem priti na prosto. Toda mesto proti vzhodu, dirjale so zveri v ozadje, kjer se je vdrlo na nje goreče tramovje in jih pokopalo v plamenu. Na grozne načine skušale so se rešiti, v svoji onemoglosti napadale so se med seboj, druge zopet spenjale so se po žarečem železju njihovih kletk in z grozovitim rjovenjem padale opečene in ožgane nazaj v svoje [prostore, dokler je polagoma postalo mirnejše, ker drugo za drugo je uničil požar. V najskrajnejšem koncu menežarije nahajal se je prostor, kjer so bile vjete velikanske kače za steklenimi stenami. Dokler se je steklo le grelo od bližnjega plamena, ni bilo opazovati med njimi posebnega razburjenja, ko pa   je   prihajala vročina
hujša, ko so se začele paliti tudi stene, tedaj je nastalo nepopisno premetovanje in prekucevanje. Velikansske kače dvigale 80 se kakor drevo naravnost v zrak, potem zopet se ovijale okrog, od ognja razbeljenih železnih drogov, od katerih so odpadale večji del mrtve, ker se jim ni bilo mogoče dovolj naglo odviti se od žarečega železa. Njih na pol ožgana trupla iskrila so v najlepših barvah, in koža jim je odpadala kakor veliko drago kamenje. Z grozo opazovalo je ljudstvo ta smrtni boj, ki je bil v svoji strahovitosti najbrže lepši, kakor vsaka predstava. V jedni uri bilo je na prostoru, kjer je stala prej menežarija, le še uekohko tramov in železja, vse drugo pa je požrl plamen.
—   Požar v cesarskem dvoru. Iz Pekinga javljajo razni korespondenčni uradi in tudi generalissimus Waldersee, da se je v stanovanjih Walderse-a in njegovih častnikov generalnega štaba unel požar, kateri je uničil del poslopja in vse pohištvo. V ognju je izgubil življenje tudi nemški general Schwarzhof, kateri je bil sprva pred ognjem ubežal, a ker je v stanovanju zapustil svojega psa, se je vrnil nazaj in vsled nepoznane nesreče izgorel tudi on. Drugi dan so dobili njegovo truplo popolnoma zgorelo. Francoski vojaki so z vsem navdušenjem pomagali gasiti požar. Mnenje je občno, da je bil ogenj podstavljen, ker se je tako naglo oprijel večjega dela poslopja. Waldersee brzojavlja, da je izgorel najlepši del cesarske palače.
—   Novo mrtvo morje. Nek popotnik Sven Hedin je našeln na tibetanski višini v Aziji novo slano jezero, ki je tako veliko, da mu je dal ime „novo mrtvo morje". Jezero ni posebno globoko; ko se je Hedin hotel prepeljati na ono stran po priprostem brodu, ki si ga je stesal sam, moral je najprej sam v vodo in brod vleči od kraja kaka dva kilometra daleč, da je prišel v globočjo vodo. V jezeru je toliko soli, da pokriva dno debela solna skorja ter izhlapeva iz vode s toliko močjo, da je bil Hodin v malo trenutkih ves bel, kakor bi ga bil sneg ometel, jednako je bil tudi njegov brod in veslo čisto belo.
—   Kako dolgo ostanejo ženske lepe. Neki list za ženske, ki se bavi mnogo z „praktično estetiko", piše o ženski lepoti tako-le: Lepota ženske traja precej vse življenje. Vsak dan postaja bolj zrela. Neslano je trditi, da je zrela lepota 401etne ženske mpnje mikavna, kakor v popku mladosti zavita lepota IGletne deklice. Ako živi ženska v harmoniji z zakoni narave, ima ženska v vsaki starosti svoj čar. Višek lepote doseže pa navadno s 35. do 40. letom. Helena, velika grška lepotica je bila stara 48 let, ko je prišla v Trojo. Aspazija se je omožila s Periklom v 37. letu ter bila še 38 let slavna krasotica. Kleopatra je imela nad 30 let ko se je sešla z An-tonijem. Dijana pl. Poitiera je bila stara 36 let, ko si je osvojila srce Henrika II. Kralj pa je bil za polovico let mlajši. Ana Avstrijska je imela 38 let, ko je zaslovela kot najlepša žena Evrope. Madame de Maintenon je bila že v 43. letu, ko jo je spoznal kralj Ludovik XIV. Mille Mars, slavna igralka je bila najlepša s 45. leti, mille Eecamier pa med 35. in 55. letom. Najresničnejše in najmočnejše ljubezni nikakor ne izzovejo 201etne deklice, in čas je že, da se umakne staro blebetanje o čaru 17 let. Nezrela lepota ne more biti silnejša od zrele krasote, kajti lepota ni samo obraz in svežost lic, kar imajo tudi punčike iz voska. Rosna in rožnata barva lic mlade ženske je prekrasen dar narave, toda najboljša in najbogatejša doba žene je venderle med 36. in nad 40. letom. Ženska se mora samo znati svoji starosti primerno vesti in oblačiti, potem ostane lepa in mikavna tudi preko 40. in celo 50. leta.
-- Kako daleč je od zemlje do solnca. Nek Američan je izračunil, da bi po ameriškem železniškem tarifu stala vožnja od naše zemlje do solnca 930.000 mil. dolarjev. Za jeden vozni list v polovični daljavi, pa  bi   že   trebalo   plačati
stran 190.
60 milijonov kron. Ako bi vlak vsako uro prevozil 60 fcm, trajala bi vožnja od zemlje do solnca venderle 23 milijonov ur ali 2600 let. Tako daleč smo od solnca in venderle nam Bamorejo pošiljati od ondi še vedno tolike svetlobe in gorkote. Solzni vlaki zares hitro teko!
—   Ohlajenje solnca. Dr Neuwith je priobčil v aadnji številki revije „Sammler" zanimivo študijo, v kateri piše; Ako bi se dobil tako velik kos gorečega premoga, kakor je solnce, bi nastala jedva tolika vročina, kakoršno razvije solnce tekom 23 dnij. Ker pa je masa solnca 324 OOOkrat večja kot zemlja, bi tako velik kos gorečega premoga vender zadoščal le za 21.000 dnij, da nadomešča solčno vročino. Procesi, ki delajo gorkoto solnca, morajo biti vsekakor mnogo drugačni kakor proces pri navadnem gorenju na zemlji.
—   Črnilo! Nedavno so v nekem bakteriologiSkem zavodu preiskovali tinto. Pri tem se je pokazalo, da se nahaja v večini tint različnih plesnjivih in drugih gliv ter mnogo drugih drobnostvornih provzročiteljev bolezni, zlasti pa v tintnikih brez pokrovov. Ako so vcepili te drobnostvore morskim pre-šiSkom ali mišim, so te živali za nekoliko dni poginile. Tako si pa tudi lahko razlagamo tiste žalostne slučaje, ko je vsled ranjenja s peresom nastopilo pri ranjencu zastrupljenje krvi in končno smrt. Otroci imajo navado, devati umazana peresa v usta, polizati madeže z jezikom itd. Bakterije, ki se nahajajo v črnilu, prihajajo tem potom v želodec in zamorejo postati vzrok naglemu  zastrupljenju ali vsaj bolezni.