Priloga k 212. štev, „Slovenskoga Naroda". RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. aoboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskoga Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tlakami" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru .Slovenskega druitva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. IS. štev. V Ljubljani, dne 17. septembra 1892. II. leto. Ruvajte ljuliko, a pustite pšenico! Tako zaklical je slovensk duhovnik osnovateljem katoliškega shoda Ljubljanskega, h kateremu se moramo danes hot« ali nehote še enkrat vračati. Nekateri sklepi in govori tega shoda so namreč za naše domače protivnike toli pomembni, vzbudili so po slovenskih časnikih tak vihar, da jih tudi mi ne moremo prezreti. Toliko je sedaj jasno, da je bil ta katoliški shod vse drugo, samo slovensk ne in da so se tužnih src vračali od njega domov oni udeležniki, ki so pričakovali, da bo ta shod položil temelj—kamen mira in spravi. To naglašajo sedaj skoraj vsi slovenski listi, tako „Edinost", »Nova Soča" in celo Celovški „Mir", kateremu gotovo nihče ne more očitati, da ni dovelj katolišk. Žal, da je prišlo tako, kakor smo se mi z vsega spočetka bali, žal, da je prišlo še hujše. V dokaz podamo naj danes našim Čitateljem le to, kar se je govorilo in sklepalo na shodu o našem narodnem šolstvu v obče, o družbi LISTEK. Kovačev Janez. (SmeSnica. — Spisal X.) Kovačevemu Janezu ga ni bilo para v devetih farah. Ne samo, ker je bil šepav na eno nogo; no saj je veliko starih ter mladih šepavih; ali naš Janez se je odlikoval tudi po drugih telesnih in dušnih lastnostih. Na neokretnih stebričastih nogah zibal se je tršasti *ruP> na kratkem, zateklem vratu pa je sedela debela po-dolgasta glava z zabuhlim obrazom, s katerega je kaj lepo odseval v modro rdeče se izpreminjajoči kopitasti nos. Oblečen je bil vedno v prtene hlače, podvezane nad kolenom, a nogi je vtikal v visoke škornje. Kovačev Janez je bil, kar jaz pomnim, voznik naše vasice. Njegovega konjiča bi že zaradi starosti lahko Prištevali k pravim svetovnim čudesom. Star je bil, daje ko-*aj premikal svoje kosti po prašni Česti; za navadno pot, sv. Cirila in Metoda posebej in o škofih kot političnih voditeljev naroda. Glede šolstva sprejele so se resolucije, v katerih se je pač zahtevala veljava maternemu jeziku, a to le iz pedagogičnih (učnih) ne pa iz narodnih obzirov. Da to ni vse jedno, pokazal je shod takoj sam s tem, da je na povelje preuzviienega knezoškofa Ljubljanskega zavrgel že sprejeti predlog vrlega koroškega župnika in prvobo-ritelja g. Gregorja Einspielerja in dekana Kompareja, ki sta zahtevala, da naj shod protestu je (pritoži se) zoper uredbo koroških in Primorskih ljudskih šol. Slovensk katoliški shod tedaj ni smel protestovati zoper to, da se na Koroškem in Primorskem tlači slovenska deca v nemške šole! Zategadelj pač tudi ni čudno, da shod ni odprl srca ginljivim pritožbam gospoda župnika Šegule, ki je tožil, kako se godi Slovencem v Sekovski (Graški) škofiji, ki je povedal, da tam našim bratom niti katero premeri peš-koraka v dveh urah, potreboval je Kovačev konjič tri ure. Dolgo dlako je največji umetnik, čas, začel zavijati v čarobne kodre, tako da je bila stara kljusa bolj oslu, kakor konju podobna, A Janez je bil navzlic kljusini starosti jako ponosen na svojo „živinico". Kaj bi tndi ne bil! Saj je bil edin voznik v vasici. In to si lahko mislite, da ni mala oseba v vasi — voznik! Že ob treh zjutraj je vpregal Janez „svoj biser", (ali kakor je kljuso imenoval: „svoj srček") v male, trhljive lojternice, zvil umetno svoj „pruštofa ter sedel nanj. Bič v roko in hi-hot! pričela je kluaa prestavljati noge proti bližnjemu mestu. Med vožnjo se je Janez s konjem vedno pogovarjal, dajajoč mu najlepša imena. ,Moj srček", le naglo da bova prej v mestu; „le hitro mi stopaj, moj „pram", moj lepi „lišček" (imeni, kateri vaška kronika ne ve raztolmačiti, zakaj jih je kljusa imela)." Med potjo je velikrat obstal, češ da se mu ne bi živinica prehladila ter mnogokrat stopil raz voz in pobiral kamenje, da ne bi oviralo „prama" pri stopanju. .J slovenske pridige ne privoščijo. Še manj čudno je potem, da se je pa shod pač potegnil za nemško visoko šolo v Solnogradu, češ, da je katoliška, in da je več vreden na taki šoli četudi nemški izšolan mladenič, kakor pa oni ki bi se šolal na slovenski visoki šoli, urejeni po izgledu Dunajske in Graške! Tako je govoril duševni oče shoda, Goriški zagrizenec dr. Mahnič. Nemške ljulike tedaj niso upali ruvati iz slovenske pšenice. Svoje pravo lice pa so pokazali učenci tega žalostnega moža tedaj, ko je prišla govorica na našo dično, na našo prekrasno družbo sv. Cirila in Metoda. Na čelu te družbe stoji, kakor znano, uzorni duhovnik preč. g. Tomo Zupan, tajnik jej je zopet duhovnik preč. g. Žlogar in na čelu skoraj vseh, zlasti izvenkranjskih podružnic stoje zopet za narod vneti duhovniki. Na katoliškem shodu pa sta se dvignila dva mladeniča, katera o boju naših bratov ob jezikovni meji niti pojma nimata in ta dva mladeniča spravila sta na zatožno klop družbo, za katero najbrže oba skupaj še nista darovala cesarskega goldinarja. Bila sta to nek dr. Šušteršič iz Ljubljane in nek dr. Pavlica iz Gorice. Ta dva hlapca tujih gospodov jezi, da se v družbo sv. Cirila in Metoda še ni zasejal prepir, da za blagor slovenske dece složno delujeta duhovnik in po-svetnjak. Zato jima je družba — preliberalna in ne taka, da bi jo shod zamogel priporočati narodu in škofom. Tedaj, ko so se govorile te brezvestne besede, pa je ustal duhovnik preč. g. Koblar ter je s krepko, gorečo besedo branil družbo in spregovoril je tiste besede, ki smo jih postavili na čelo današnjemu članku. A njegova beseda ostala je glas upijočega v puščavi, zakaj zaukazano je bilo tako, da naj se ruje pšenica in ruvala se je. A narod tega ni mogel prenašati. Ko se je raznesla po širni slovenski domovini vest o tem nesramnem napadu na naše najvažnejše in najblažje društvo, tedaj uprli so se vsi zavedni slovenski listi zoper tako početje Krvačev Janez se je med vsem vozarjenjem, ki je trajalo več, kakor 20 let, samo jedenkrat vpijanil, kar pa je imelo zanj jako slabe nasledke. — Kako se je to zgodilo, pravil mi je star vaški očanec. Bilo je pred 12 leti pozimi, takrat ko je bil „kozji Jakope" — saj vem, da ste ga vsi poznali — k „dra-gonarjem" potrjen, ter se iz ponosa vozil — seveda s Kovačevim konjem — k naboru v L. Ker je žvenkljal Jakopćtu v onih srečnih časih (zdaj ga že krije ilovnata prst vaškega grobišča) nekaj petič v žepu, pregovoril je Janeza, ki sicer drugače ni nikoli v gostilno krenil, da se k „Krču" na kozarček „žganega" zavijeta. Kmalu se ga Janez prav pošteno navleče. Vegastih korakov zapuščata krčmo, ter se po težkem trudu srečno skopicata zopet na voz, Janez je proti navadi, nenavadno pogumen in zgovoren, vedno kliče „na korajžo", čeprav ga je Ja-vorski župnik imenoval, ko se je ž njim vozil, „stara kost". No, Jakop^tu se je pa to, kakor viri poročajo, silno „za malo zdelo!" Saj se mu je tudi lahko! — K naboru in več kot 30 podružnic in drugih zastopov je javno na laž postavilo brezvestna klevetnika našega narodnega dela. In tako je prav, ti napadi združili bodo vse Slovence izuzemši slepe učence narodnega izdajalca Mahniča v bratsko slogo! To bodi dobrodejna posledica katoliškega shoda! Glavni njegov namen pa je bil — kakor se je sedaj pokazalo — ta, da so se proglasili škofje, kot n a-ravni in edini poklicani politični vodniki slovenskega naroda. Z razprtimi črkami podučevalo nas je glasilo preuzvišenega knezoškofa Ljubljanskega, da smo po naukih Izveličarjevih dolžni škofom kot njegovim namestnikom brezpogojne pokorščine tudi v političnih rečeh in da je izdajalec svojega naroda, kdor tega ' ne stori. To pa ni res in tega nas tudi sv. vera ne uči, kajti Izveličar sam je govoril in učil, da njegovo kraljestvo ni od tega, temveč od onega sveta. Zategadelj naj tudi njegovi namestniki ne iščejo svojega kraljestva na tem svetu ! Mi smo že dostikrat povdarjali, da v verskih rečeh svojim duševnim pastirjem nikdar nismo gdrekali pokorščine in je tudi ne bomo; v posvetnih in zlasti političnih zadevah pa poslušamo le one škofe in duhovnike, ki so naše gore listi. Posvetnih svojih v narodnem boju osivelih vodnikov pa tudi De bodemo zametavali med staro železo. Pomisliti je treba, da imenuje škofe v današnjih časih tudi vlada in da vlada nam Slovencem navadno ni prijazna. Pošilja torej v nas škofe, ki niso prijatelji našemu narodu in ki vsled tega tudi za naš jezik ne marajo. Ali mari niso taki škofje Celovški preuzv. g. Khan, Goriški preuzv. g. dr. Zorn in Poreški preuzv. g. Flapp, ki preganjajo celo slovenske duhovnike vnete in naudušene za svoj narod. Ali naj spoznamo kot svojega narodnega voditelja preuzv. gospoda dr. Missio; ki je svojim hlapcem ukazal, da naj uničijo našo družbo sv. Cirila in Metoda? Ali pa preuzv. grem, „taulih" sem, pa se ta »furmanski želodec" hoče „postavljati" ter kliče celo „na korajžo", ne, ne, tega jaz „Kozji Jakope" ne smem pripustiti! . Janez janezasti, ali resne boš tihi.? ali boš res zabavljal?" oglasi se „kozji Jakope" s svojim cvilečim glasom. „„Kaj? Tiho? Komu jaz tiho? Ti zgaga! Ti mleč-nik, ti! Kaj ? ti mi boš zapovedoval, ti ki se zastonj z menoj voziš, kaj?"" začne rentačiti Janez. „Janez, nikar me ne jezi! Ti si pa zastonj pri meni pil! Če mi takoj tiho ne boš, te vržem raz voz!" jezi se Jakope". Ne, kaj takega pa tudi še ni bilo, in tudi ne bo 1 To je bila največja razžalitev Janeza! Še raz lastni voz, raz voz, ki ga je Janez pred 20 leti za 10 šmarnih dvajsetic in 5 grošev od Ribničana kupil, bi ga kdo metal! „„Kaj? raz voz mene vrgel? Vrgel raz moj voz? Oj ti mamka božja in ti sv. Martin, (to rekši se Kovačev Janez obrne proti oni strani, kjer je bila farna cerkev in se pobožno prekriža) ali slišita? Doli me hoče vreči I Mene raz voz! Ti, zdaj mi je pa že zadosti! Kar spravi g. dr. Zwergerja, knezoškofa v Nemškem Gradci, ki svojim slovenskim ovčicam še slovenske pridige ne privošči? Ali naj mari take može tudi poslušamo v političnih in n aro dni h zadevah? Ali naj mari sami sebi zasadimo nož v srce? Ne, greha samoumora Izveličar ni učil in tega tudi ne zal.teva Bog, ki objema vse narode z enako, z isto ljubeznijo in ki je le nekaterim v svoji neskončni previdnosti prisodil daljše trpljenje. Po naukih katoliškega shoda morali bi spoznati kot svojega političnega vodnika tudi vsakega kapelana; vsaj je on tudi duhovnik in kot tak tudi Božji namestnik na zemlji. Kaj takega pa vendar noben trezen človek ne bo zahteval. Vsaj je sam Božji sin učil: Dajte Bogu kar je Božjega, a cesarju kar je cesarjevega. Zakaj tedaj tudi ne narodu, kar je narodovega? Takih naukov katoliškega shoda tedaj nikdar ne moremo sprejeti; v verskih zadevah bodemo prej ko slej pokorni našim duševnim pastirjem, v političnih in narodnih rečeh bođemo pa hodili vedno le tisto pot, katero nam kaže narodna zavest in narodna dolžnost. In da ta pot ni ista in ne sme biti ista, katero hodijo v političnih zadevah nekateri naši duševni pastirji, to dokazal nam je prav katoliški shod sam. To bodi za danes naš odgovor shodu, kateri je odprl oči marsikomu. V svesti smo si zategadelj, da se nam bode v tem odgovoru pridružil vsak Slovenec, ki si je ohranil v današnjih zmešanih časih še količkaj razsodnosti in srca za svoj narod. Pokopali naj bi se sedaj vsi malenkostni prepiri in zedinili naj bi se vsi Slovenci v jeden narodni tabor, v katerem naj le krivemu proroku Mahniču in njegovim učencem ne bodi prostora. V to po-mozi Bog ! Politični pregled. Koncem minolega tedna so se sešli deželni zbori. , Vlada se Je odločila, da jih skliče kar nanagloma še ta mesec; a ustregla s tem ni nikomur, najmauj seveda deželnim odborom samim, kateri niso mogli pripraviti za posvetovanje potrebnega gradiva. Pa tudi politične stranke niso zadovoljne. Nemška levica sodi, da jih je vlada sklicala na ljubav svojim konservativnim prijateljem, katere bi si ruda ohranila in vzdržala pri dobri volji; desnica pa je nezadovoljna, ker so sklicani deželni zbori ob najmanj ugodnem času in za jako kratko dobo, iz česar razvidi, da so sklicani le zaradi lepšega. — Delegaciji sta sklicani na dan 1. oktobra in sicer v Budimpešto. V vojaške svrhe bo zahtevala vlada zopet nekoliko mi- lijonov več, kakor lani. Odkod se bo denar vzel? — Bori kmet bo dal. — Letos bodo prvikrat tudi Mladočehi v delegaciji in nadejati se je zanimivih razprav. — Dne 4. avgusta obhajalo je Dunajsko Novomesto na Spodnjem Avstrijskem 700letnico, odkar je »vselej zvesto mesto". V spomin te slavnosti so položili temelj novemu zvoniku župnijske cerkve. — Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski družbi v Celovci 700 gld. na leto v to, da se nastavi potovalni učitelj, kateri bi po deželi poučeval o vseh strokah kmetijstva v slovenskem jeziku. To je vender le nekaj, dasi ne veliko ! — Po nekaterih krajih na Koroškem je narod jako neveden v političnih stvareh in zato ga je nemškutarjem lahko pregovoriti v se z voza! Mene bi kdo podil raz voz? Kar doli! Ti kozja mrcina, ti ocepek ti, ti"" — tako se srdi Janez. „No, boš pa ti raji šel raz voz, malo leč v ono le travo, da se prespiš, ti kosmato cmelo ti! Le čakaj me!" To rekši sune Jakope Janeza raz voz, da ta prav nemilo poljubi travo tik cestnega jarka. „„Kaj? Le hitro sem bičevnik! Ti se boš vozil, a jaz ne! Kdo je kupil voz ? Jaz! Le hitro sem bičevnik in doli se spravi, drugače ti bom jaz premel tvoje suhe kosti"" brblja Jan^z ter se kopica pokonci. „Jutri zjutraj dobiš tvojo staro mrho in golido, ki jo imenuješ voz, nazaj. Za danes se pa zlekni po travi, da te kak pes ne pohodi, ker si se ga tako naluskljal," reži se Jakope", ter pošegeče z bičem kljuso v malo hitrejšo hojo. Kaj je hotel Janez? Udati se je moral v trpko usodo in vaški očanci, ki so zajeli to dogodbico iz ust Jakopćta samega — Janeza je bilo sram to povedati, — vaški očanci si celo namežikujejo, da je Janez tisti dan v jarku poleg ceste prespal. Res velika si moč žgane pijače! Strašno osebno sovraštvo je gojil od tega časa Janez do Jakopeta. Reči se mu pa le ni upal nič, le če ga je od daleč zagledal, je čeljustal: „BOj če te dobim v roke samega! Vse lase ti iz tvoje grešne glave porujem!" Ali k sreči se ta grozna nezgoda ni pripetila, kajti Jakope je moral kot vojak v Bosno. — — — Janez se je od tega časa jako postaral. Vozil ni več, kajti živinče, katero mu je tako na srce prirastlo, se je zleknilo nekega dnč, ravno pravi čas, ker je bila naša vas kmalu nato zvezana s hitrejšo pošto. * . # Predlanskim pa je bila huda zima. Mnogo ljudem je skopala mrzli grob in tudi Janeza je vrgla na posteljo. Ni se dolgo boril s smrtjo; predno je pretekel teden dnij, naznanjal je mali zvon , da se je Janez preselil pod ledeno odejo vaškega grobišča. Nikak spomenik mu ne diči groba, kmalu ga bode zarastel osat, ter zatrl zadnji spomin na Kovačevega Janeza. Umrl je zapuščen od vseh; nikdo se ni solzil za njim, ali bil je vender srečen, bil je — zadovoljen! svoje malovredne namene. Politični shodi bi bili jako potrebni . — Gališki Rusi bijo trd boj za svoj naroden obstanek. Kmetje se čimdalje bolj izseljujejo iz Galicije. Uzrok temu so neugodne narodne in gospodarske razmere, v katerih žive gališki Rusi. Gospodarska, verska in narodna politika nove dobe je popolnoma propala; izseljevanje kmetov je najboljši dokaz za to; a prav zaradi tega je pričakovati, da se bo vlada premaknila in vender že nekaj storila, da se zboljšajo razmere v prizadetih krajih. S samimi obljubami celo v Avstriji ni moči vladati! — Nemški in madjarski listi razširili so vest o neki zaroti proti knezu črnogorskemu. „Glas Crnogorca* odgovarja nate izmišljotine nastopno: »Prav imajo, v Črnogori je zarota na življenje in smrt, pri kateri so udeleženi vsi Črnogorci. A ta zarota ni naperjena proti knzu Nikitu. Nasprotno: sklenili smo vsi, raje poginiti, umreti, nego dopustiti, da se po želji naših vnanjih sovražnikov skrivi jeden sam las na glavi kneževi. Da, pri nas obstoji zarota, ki pa nikakor ne odgovarja želji in ukusu sovražnikov Črnogore in Slovanstva". — V Genui na Laškem, kjer se je rodil iznajditelj Amerike, Krištof Kolumb, slavila se je te dni Kolumbova siavnost v spomin 400letnice odkritja Amerike. Slavnosti se je udeležilo veliko tujih držav, naj omenimo le Avstrijo, Anglijo, Francosko, Nemško, Španijo, Grško, Portugalsko, Holandijo, Mehiko, Sev. Ameriko itd., katere so odposlale ali celo svojo mornarico ali pa le nekoliko vojnih ladij. To je dokaz miroljubnosti vseh držav in naklonjenosti njihove do italijanskega kralja Umberta. Kralj in kraljica, ministri, admirali in generali so bili pri slavnosti. — Francozi so slavili pred nekoliko dnevi 22. obletnico, odkar imajo tretjo republiko. Dne 22. sept. t. 1. pa se bode svečano obhajala lOOletnica, odkar se je prvikrat proglasila republika. — V Umbriji na Laškem vršile so se zadnje tedne ob navzočnosti kralja velike vojaške vaje, o katerih piše neki italijanski list, da so poveljniki dokazali vso svojo nezmožnost, in da bi bilo bolje trošiti novce v kateri koli drugi namen, kakor za takšno vojsko. To poročilo je seveda naredilo neugoden utis zlasti v Nemčiji in Avstriji, kateri državi sta zaveznika Italiji. — Iz Madrida se poroča; da je sultanova vojska končno vender le premagala ustaše. Pri Anghe-rasu bila se je bitka. Poraženi ustaši bežali so v čolnih na morje. Sultanovi vojaki osvojili so ustaško taborišče, je oplenili in požgali nekatere vasi. Vodja ustašev Ha-man pobegnil je v gore, kjer ga zasledujejo. Sodi se, da je s to zmago uničen in zadušen ves upor. — V republiki Honduras v srednji Ameriki je večna meščanska vojska. Vodjo upornikov, generala Nuilla in 8 njegovih pristašev so dne 26. avg. ujeli in jih ustrelili. Dopisi. Iz Jesenic na Gorenjskem dne 13. septembra 1892. (Imenitna narodna siavnost.) [Izv. dop. I Pretekla nedelja bila je za naš kraj prav narodni praznik. Vrli „Ljubljanski Sokol" počastil nas je s svojim obiskom, hoteč tudi v nami buditi in krepiti narodno zavest slovensko. In prav je bilo tako, kajti nekaterniki bi nas kaj radi spremenili v prave pravcate Nemce. — Ob 9. uri zjutraj pridrdral je v Jesenice Sokolov z narodnimi zastavicami okrašeni vlak. Pripeljal nam je, akoravno so se Ljubljančani strašili slabega vremena prejšnjih dni, okoli 40 Sokolov v društveni opravi z godbo in zastavo, nad 20 pevcev društva „Ljubljana" in nad 150 drugih gostov. Izstopivše pozdravili so burni Živio-klici na kolodvoru zbranih Jeseničanov in Savljanov in podali smo si roko v prijateljski pozdrav. Potem korakali so izletniki med sviranjem godbe in pokanjem to-pičev v vas, v kateri je bila malo ne vsaka hiša okrašena z narodno in cesarsko zastavo. Pri uhodu pa je bil postavljen gostom na čast prekrasen slavolok s primernim napisom. Tu pozdravil je Sokole naš župan gosp. Klinar, dvanajst deklet v lepi narodni noši delilo je med goste duhteče šopke, starosti (načelniku) Sokola, gosp. deželnemu poslancu Iv. Hribarju pa je izročila narodna gospodičina še posebej prelep šopek naših planinskih pečnic. Sedaj nastanili so se naši gostje v gostilni gosp. Schrey-a ter so se okrepčali z malim zajutrkom. Še pred 10. uro nastopili so Sokoli zopet v red ter se po- dali v cerkev k sv. maši. Pri maši peli so tudi pevci „Ljubljane" in sicer tako izvsrtno in ginljivo, da je bilo domače ljudstvo vidno presenečeno. Po maši podali so se vsi izletniki z godbo na Savo, da si ogledajo tamošnje fužine kranjske obrtne družbe. Tudi na Savi pozdravil jih je pred hišo gosp. Trevna ukusen slavolok, katerega je bil dal postaviti ta rodoljubni gospod ob svojih stroških. Pred fužinami sprejel je goste sam gospod ravnatelj K. Luckman ter jim je s posebno Ijubeznjivostjo razkazoval vse znamenitosti res velikanskih fužin, na čemur so se mu izletniki dostojno zahvalili. Ob 1. uri bil je v gostilni gosp. Schrey-a skupen obed, katerega so se udeležili tudi odličnejši domačini in že omenjena dekleta v narodni noši kot gostje „Sokola". Napivalo se je v navdušenih besedah narodnim Jeseničanom in Savijanom, „Sokolu", narodnim dekletom i. t. d. Med tem pripeljal nam je popoludanski Ljubljanski vlak zopet nad 50 gostov iz Ljubljane, Kranja, Škofjeloke, Radovljice, Bleda i. t. d., da še celo koroške brate imeli smo priliko pozdraviti. Ob 3. uri pričela se je na prostornem travniku gosp. Schrey-a tekmovalna telovadba »Ljubljanskega Sokola". Gotovo nad 500 domačinov in gostov občudovalo je tu izvanredno spretnost in gibčnost vrlih Sokolov. Zmagovalcem priznal je odbor „Sokola" zlate, srebrne in bronaste kolajne (medalje) v spomin, zmagovalec pri borbi pa je dobil še posebej s srebrom okovano palico. Po končani telovadbi pričela se je na Ste*. 18 RODOLJUjB vrtu gosp. Schrey-a prava narodna veselica, pri kateri se je zlasti domačega občinstva kar trlo. Godba svirala je slovanske komade, pevci razveseljevali so nas s prekrasnimi narodnimi pesmami, vmes pa se je govorila marsi-kaka navduše valna slu venska beseda. Le prehitro je tekel čas in ob ya9. uri treba je bilo gostom odriniti k posebnemu vlaku na kolodvor. Spremili smo jih tja s pisanimi lampijončki; še krepak pozdrav, navdušen „Živio" in odpeljali so se mili nam gostje proti beli Ljubljani. — Ta dan ostane nam neizbrisno v spominu. Bili smo svoji med svojimi, bratje med brati, Slovenci med Slovenci. To ostali bodemo tudi v naprej in nikdar ne bodemo izdali predragega materinega jezika. Sovražniki Nemcev, živečih med nami nismo in ne bomo in prej ko slej spoštovali bodemo tudi vsakega poštenega tujca, katerega služba zanese v naše kraje. Mi imamo od njih zaslužek, oni ga pa dobivajo iz naših gora in voda. Zategadelj pa tudi Nemci morajo spoštovati nas in našo narodnost in ne smejo se truditi, da bi iz trdih Slovencev delali slabe Nemce in posebno jih ne sme užaliti, ako slovesno in radostno sprejmemo svoje slovenske brate. Na ta način bodemo lahko živeli drug poleg druzega kot prijatelji, podlaga tujčevi peti pa nikdar ne smemo biti. Iz V limari J dne 15. septembra. (Raznotero.) Letina je letos dosedaj nekako srednja, če bode vreme ugodno, upati je, da bode ajda precej dobra, krompir pa je po nekaterih mestih zelo črviv. S sadjem se tudi ne moremo hvaliti, vender je pa v nekaterih vaseh Šentviške fare dosti jabolk in tudi hrušek in češpelj. — V naši vasi je zelo veliko mizarjev in zaradi tega smo bili zelo veseli, ko se je pred leti vstanovilo v Šentvidu rokodelstvo društvo. Popred pa smo že imeli čitalnico in pozneje se je ustanovila še požarna bramba. Veliko navdušenje je bilo v začetku. Rokodelsko društvo štelo je nenavadno veliko članov, prirejevalo je proste, domače zabave večkrat na leto, čitalnica je tudi napravljala svojim članom in obče vsem faranom prijetne „besede", katerih so se večkrat udeleževali tudi Ljubljančanje. Požarna bramba prirejevala je tombole. Rokodelskim učencem in tudi pomagačem tolmačilo se je v društveni sobi to in ono, kar jim je pri njihovem rokodelstvu koristilo. V obče v Šentvidu bilo je zelo razvito društveno življenje olika se je mej fante razširila in radi so Ljubljančanje zahajali k nam. Nerad ali vender moram povedati, da zdaj ni več tako. Lani je praznovala Čitalnica 261etnico svojega obstanka in takrat se ji je želelo in napivalo, da bi se krepko razvijala, ter delovala v probudo nas pri prostega ljudstva, toda kmalu bo leto dnij od takrat, in komaj vemo, da Čitalnica še živi. Celo zimo nobene zabave. Poštene zabave, kakeršne se napravljajo pri nas vender niso greh. Celo zimo, celo poletje čakali smo — pa zastonj. In rokodelsko društvo ? Število udov se manjša, zanimanje hira, zabave, poštene zabave ni bilo nobene. Kdo je temu kriv? Mi priprosti udje pač ne! Bog daj, da bi se kaj obrnilo na bolje. Samo zastave nam nič ne pomagajo 1 Iz Ilirsko-Bisiri&kega okraja. [Izv. dop.] Letos imamo čudno leto. Pozna se, da je saj po imenu ženska letni vladar. Zime bilo ni konca ne kraja; skoraj da njenega prenehljaja zaznamovati ne moremo. Seveda, kmetovalcu je bilo to najmanj po volji, kajti ako je že iz začetka gledal v slabo prihodnjost, kaj še le potem? Zaman je bori kmetovalec „upal in se bal" — drevesa medle prazna vsakega sadu, trta bode morda le vsled škropljenja nekaj malega dala. Travniki so prazni — sena dobilo se je malo — otave malo več kot nič. Žita so slaba, komaj, da se je po krajih dobilo za seme. Fižol je droben, sahnel je. ker ga je spodjedal črv. Krompir je kazal lepo, a zopet ta nesrečni črv. Namestu lepega debelega krompirja so se valile prazne lupine in gnusni beli črvi izpod sipona. Bori kmetovalec! Strah ga je, kaj bode! Res, da trgovcev v Bistrici in Trnovem kar mrgoli, trgujejo že sami med seboj. A še več. V Trnovem se nahaja trgovec, kateri poleg precejšnje trgovine dela „šport" z nekdanjimi komiji. Pošilja jih po yaseh delat starim trgovcem konkurenco. Mož je v stroki precej izvežban; misli si: zatare naj se, kar je starega, vzlasti tb, kar se je do zdaj preživljalo poštenim trudom. Da dopisu dam pravo podobo, dodam le še stihe: „Pridi Gorenje!" Slovenske in slovanske vesti. -£n :t(nEqO v i • '>nbo;iu v*iiq "Šli! '•/ lil i ' opret iz Srednjevasi, ko je šla v družbi treh žensk v Šenčur pri Kranji k popoldanski službi božji. Bila je takoj mrtva, druge tri ženske so bile samo omamljene. (Nevihta.) Piše se nam iz Št. Janža pri Zidanem mostu dne 4. t. m.: Včeraj pričakovali smo ves dan dežja, a ni ga bilo, zvečer proti 8. uri pa je nastala huda nevihta, ki je trajala vso noč in nam je prinesla grom, strelo in točo. Siromašni vinogradnik! Kar mu ni uničila strupena rosa, pobila mu je toča. Sadja nič, motta tudi nič, — kaj nas čaka? — Danes imamo prav pusto deževno vreme, lastavice pa se tudi že pripravljajo na pot v toplejše kraje. (Požar.) V Novem bregu v občini Stara Loka pri Kočevji zgorele so 2. t. m. štiri hiše z gospodarskimi poslopji in poljskimi pridelki. Zgorelo je tudi mnogo obleke. Škode je nad 10.000 gld. Zavarovani so bili pogorelci samo za 4300 gld. (Mrtvega našli so) pr. teden 8. t. m., v gozdu posestnika J. Rupnika na Črnem vrhu 63letn. slaboumnega Jan. Rudolfa. Pogrešali so ga že kakih 14 dni. Bržkone je slučajno ponesrečil in obležal v gozdu. (Konec žgaujepivca.) Dne 5. t, m. našel je Anton Kadunc v Šmarji v svojem listnjaku 29letnega kmetskega sina Antona Kvedra iz Zgornjega Bernika pri Cerkljah — mrtvega. Mož je bil velik prijatelj žlahtnega jeruša in se ga je bil prejšnji večer tako nalezel, da je nagloma umrl. (Zgodnja zima.) Na Tirolskem in Predarlskem padlo je toliko snega, da je ves okraj tak kakor o božiči. Po vseh dolinah je obilo snega in je prav občutno mrzlo. V Gasteinu padlo je mej gromom in bliskom toliko snega, da je pobelil vso okolico. (Strela udarila je) v Sajbušu v Galiciji v neko pristavo, kjer je bilo nastanjenih več vojakov. Od 56. polka je bilo 8 mož ubitih in so zgoreli, 7 pa je težko ranjenih. (Velik požar.) Dne 23. t. m. užgal je blazen 12leten dečko v vasi Nove Kraščine pri Podgradu v Istri snop slame. Veter zanesel je ogenj i u kmalu bile so vse sosedne hiše, krite večinoma s slamo, v plamenu. Požar uničil je skoro pol vasi, pogorelo je namreč 20 hiš in 21 gospodarskih poslopij, mnogo pridelkov in tudi nekaj živine. Radi vetra ni bilo moči ognja omejiti. Ko je blazni požigalec videl velikanska plamena in gosti dim, ukal in plesal je, kakor da je radosti raz sebe. (Nesreče.) Janez Volk iz Trnovega vozil je svojemu očetu led v Gorico. Nad Ravnico se je domov grede v temni noči prekucnil čez neki mostič ter se tako poškodoval, da je v dveh dneh umrl. — V Ivanem gradu pri Komnu na Goriškem zadušil se je v neki mlaki dve leti star otrok. — K'epar Gorečan iz Celja popravljal je streho Vojniške cerkve. Za večjo varnost privezal se je z vrvjo, s katero so časi zvonili, Mej delom pretrgala se je že precej pohabljena vrv, klepar pa je padel s strehe tako nesrečno, da je obležal mrtev na lici mesta. (Samomor.) V Tržaški trgovini „Negozio viennese* službujoči trgovski pomočnik Rudolf Kersnik, ustrelil je v soboto dne 3. t. m. popoludne iz ljubosumnosti trikrat na svojo žeuo, s katero je bil poročen še le osem mesecev, in potem ustrelil samega sebe. Kersnik je bil takoj mrtev, žena pa je bila samo od jedne krogle lahko ranjena, dočim je ostali dve nista zadeli. (Uboji.) Dne 28. avgusta sedel je hlapec Peter Ka-lišnik v Kramarjevi gostilni v Gornjem gradu, kar prideta posestnikova sina Simon Tisovnik in Gašpar Logar in začneta KaliŠnika dražiti in mu zabavati. — Ko stopi ta pred hišo, da odžene razposajenca, udarita ga s koli štirikrat tako močno po glavi, da se je zgrudil in obležal mrtev na mestu. Ubijalca sta bežala, a orožniki so ju prijeli in izročili sodišču v Gorenjem gradu. — Zadnje dni minolega meseca šli so posestnik Anton Ribič, mizar Anton Jug in tesar Janez Kukovec iz Dobnikove gostilne v Zlatem Ličji pri Št. Janžu na Dravskem polji domov. Na potu napadli so jih vaški fantje s koli in cepci. Ribič in Kukovec sta lahko ranjena utekla, Juga pa so napadniki silno pobili in ga potem .vrgli čez neki plot, kjer so ga drugo jutro našli nezavestnega. Vsled dobljenih ran umrl je Jug še tisto popoludne. Orožniki prijeli so ubijalce in je izročili sodišču na Ptuji. (Pogozdovanje Krasa) napreduje vidno, četudi le počasi. Letošnjo pomlad skrbela je deželna komisija za pogozdovanje Krasa, da se je nasadilo v raznih občinah na zemljiščih, obsezajočih 134 oral, 835.000 dveletnih borovcev in 5000 triletnih smrek. Vrh tega nasadilo se je na raznih 247 oral obsezajočih in že prej pogozdenih zemljiščih znova 040.000 borovcev in 3700 jelk. Od leta 1888 do letos pogpzdilo se je 1368 oral obsežen svet in se je nasadilo 11,651.580 sadik. Posebne zasluge za pogozdovanje Krasa pridobil si je c. kr. gozdni svetnik gosp. Goli. (Obsojeni iredentovci.) Tržaško okrajno sodišče je obsodilo 19letnega pisarja Karla Rocco in 22letnega stavca Jožefa Diana zaradi razsirjevanja revolucionarnih spisov prvega na štiri, drugega na dva meseca zapora, poostrenega s postom. (Hrastovih dog) izvozilo se je pretekli mesec iz Trsta: v Italijo 554.949, v Portugalsko 246 800, na Francosko 134.663, na Angleško 23,316, na Grško 5902, na Špansko 4045 komadov, skupaj 969.675 (za 537.801 kom. več, nego isti mesec lanskega leta). Iz Reke izvozilo se je: na Francosko 595.490, v Italijo 233.338, na Špansko 19.500, v Algir 12.500, skupaj 860.888 komadov. V Trst pripeljalo se je po morji 767.479, po suhem 692.000 komadov. (Grozovita nesreča na železnici) se je pripetila blizu neke postaje na Francoskem. Triletna hčerka nekega čuvaja se je igrala na tiru, mati pa je bila ravno namenjena ponjo, ker je imel priti kurirni vlak. Ko zagleda oče, kateri je stal z znamenjem ob tiru, vlak, skoči kakor besen, da bi rešil ženo in otroka. A prepozno je bilo; vlak drdrnl je čez vse tri in jih zdrobil na kosce. (Grozen požar) uničil je mesto Lukov v Varšavski guberniji na ruskem Poljskem. Zgorelo je 350 hiš in je več tisoč ljudij brez strehe. (Koliko je ladij na vsem svetu?) Preteklo leto je bilo na vsem svetu 43.514 velikih ladij. Mej njimi je 33.876 jadrnic skupnega obsega 10,540 057 ton in 9638 parobrodov z bruto 12,825.809 ton ali netto 8,286.774 ton obsega. . :. -ri; difivi»iib si (bsoO) (Saloinoihska razsodba.) Pred sodnika v Projerstie-tenu stopila sta dva moža; nočni čuvaj in zbiralec cunj. Nočni čuvaj je trdil, da je pes, katerega je imel zbiralec cunj na vrvi, njegov, in to trditev podpirali sta dve priči. A tudi cunjar je imel dve priči, da je pes njegov. Sodba je bila težka. Sodnik ugibal je dolgo, naposled pa rekel, da naj cunjar spusti psa in da ga bo prisodil tistemu, h kateremu pojde pes sam, Če mu oba nakrat zažvižgata. Rečeno — storjeno. Ko sta moža zažvižgala, zatulil je pes srdito, pogledal najprej cunjarja in potem čuvaja in — skočil k vratom ter bežal kar je mogel. „Saj sem mislil, da je pes ukraden", rekel je sodnik in dal obe tožni stranki pod ključ. (Koristen davek) V nemški kneževini Reuss mora plačati vsak novoporočeni zakonski par v deželno šolsko kaso dve marki in pol. V zadnjih letih bilo je iz tega davka povprečnega dohodka okolu 1000 mark na leto. (Francozi in — tobak) Narod francoski se ne množi tako, kakor drugi narodi. Uzroki za to delajo raznim učenjakom mnogo preglavice, sedaj pa je našel neki g. Decroix, da je temu zlu uzrok — tobak. V posebni spomenici razlaga, kako je vzgojil nekaj perutnine v sobi, v kateri je vsak dan sežgal nekaj tobaka. Jajca teh kur so bila drobna, piščanci pa tako slabotni, da so kmalu poginili. Nekaj kur prav tistega plemena imel je v drugi sobi, kjer ni užigal tobaka in jajca so bila lepa, piščanci pa tudi. (Fotografična past.) Neki Londonski trgovec s smod-kami zapazil je, da mu nekdo krade blago iz omare v prodajalnici. Ker navzlic vsi pazljivosti ni mogel priti tatovom na sled, nabavil je fotografični stroj in ga stavil v zvezo z vratmi zajedno pa z magnezijevo svetilko. Čim je tat odprl vrata, užgala se je svetilka in fotografični stroj je začel delovati. Koj drugi dan po napravi zapazil je trgovec, da so bili ponoči tatovi v njegovi prodajalnici. Pogledal je v fotografični stroj, in videl fo-tografovana dva dečka, sosedova sina. Tatova sta priznala svoje dejanje in zadela ju je zaslužena kazen. (Smešen volilec.) V neki občini bil je mesar X. jedini veleposestnik in kot takšen imel voliti obč. svetnika. Prišedši na volišče, praša ga volilni komisar, koga voli. Mesarja X-a, odgovoril je volilec ponosno. Komisar po- gledal je v volilski red in potem vprašal mesarja X-a: gospod izvoljenec, ali vzprejmete volitev? — Ne, odrezal se je mesar, če prav jo bil samega sebe volil. ■— Potem je treba drugič voliti; koga volite? — Zopet mesarja X-a, rekel je volilec. — Cujte, oglasil se je sedaj komisar, mislim, da je dovolj te komedije. Ali vzprejmete volitev? — Ker so mi soobčani že drugič izrekli svoje zaupanje na tako sijajen način, vzprejmem volitev ! — S tem je bila stvar končana in mesar je šel zajuterkovat. (Koliko je denarja na svetu?) Na celem svetu je, po računu nekega amerikanskega statistika, sedaj denarja v zlatu 3.656,935.000 dolarjev, v srebru 3.744,700.000 in v papirji 2,281,793 000 dolarjev. Ker dolar velja za obilna naša dva goldinarja, treba te številke podvojiti v našem denarji. -—m— Poučne stvari. Podpirajte sadno sadje! Zelo važno za negovanje sadnega drevja je podpiranje dreves, če se to opusti ali pa le nedostatno stori, so posledice vselej kvarne, časi celo prav nevarne. Dostikrat se pripeti, da drevo ne more prenašati toliko sadu in se ulomi zaradi teže; to pa samo zato, ker se drevo ni celć nič ali pa le slabo podprlo. Marsikdo misli, da ni treba podpirati takega drevesa, čigar veje so vse cele in nepokvarjene, ko se je pobral ž njega sad. To pa velja le za tako drevje, čigar vejevje in vrh se še krepko kvišku dviga. Ako so se pa povesile veje zaradi prevelike peze, gotovo tb ovira rast in normalno rodovitnost drevja. Čim bolj vise" veje, tem težje jim dohaja sok, in Čim neredneje se jim ta pritaka, tem slabeje se rede" veje. Jasno je toraj, da take veje hirajo, ker jim nedostaje „redilne moči, in nehajo ali popolnoma roditi ali pa porajajo le nerazvit sad. Da se takim neprilikam izogneš, neguj drevo, kolikor se da; glavni pripomoček pa je pravočasno in skrbno podpiranje vej. Kako pa naj se podpre drevo? — To zavisi* od kakovosti drevesa. Starejše peščičasto sadno drevje podpri s kolci, ki imajo na konci rogovilo, da se pa veje ne odrgnejo, povij rogovile s slamo. Kolce postavi poševno proti drevesu, utrdi jih čvrsto v tla, potlej pa pazi, da deneš rogovih na pravo mesto, kjer veja najbolj potrebuje podpore; preblizu debla nikakor ne. Vijšnje, mirabele (cibare), Češplje, slive, breskve in marelice pa podpiraj na nastopni način: pritrdi ob deblu kol, kateri naj sega do vrha drevesa, in privezi nanj s slamnato vrvjo veje. Tudi mlado peščičasto drevje in pa pritlikavci se naj-laglje obvarujejo škode na ta način. — Ko se pa jeseni obere sadje z drevja in tudi listje odpade, odvezi te slamnate vrvi i jih sežgi takoj zaradi mrčesa, kateri se je morebiti vgnezdil vanje. Kako pregnati mravlje? Velikokrat so nam mravlje na vrtih jako nadležne. Da jih odondot preženeš, pomoči gobo v raztopljeni sladkor, jo čvrsto otisni in položi potem na mravljinčje gnezdo. Ne mine dolgo in goba je znotraj in zunaj polna teh nadležnežev, Nat6 potisni gobo z mravljami vred v vrelo vodo in ponovi to večkrat. __ „-___~___i___i____ — * Kako ravnati z mladimi konji? -—Prvikrat vidimo tu pa tam vpreženega komaj poldrugo leto starega konja. Takega početja nikakor ni pri- poročati. Še ne doseže tak konj prav četrtega leta, že ima vse mogoče napake na sebi in je že nekako obrabljen. Naj poreče ta ali oni, karkoli mu drago, toliko je gotovo, da je konj tem močnejši in vztrajnejši, čim dlje se ga ne trpinči s težkim delom. Dokler ima konj še mlečne zobe, naj se ga varuje in čuva, kolikor moči, napornih del; sploh naj se ga ne rabi, predno ni tri leta star. Mrzlokrvni konji se dajo sploh prej rabiti nego vročekrvni. Prulelujmo več krme na polji! Odkar nam obeta živinoreja še največ dohodka, postaja tudi pridelovanje krme čim dalje bolj važno. Pri nas se v obče premalo krme prideluje. Še y dobrih letinah težko shajamo s pridelano krmo, kaj paše le v slabih letinah, kakeršna bode letos v mnogih krajih ? Boljše shajamo, če redimo manj živine, pa to dobro, kakor če bi imela živina pomanjkanje trpeti. Ob sami slami rejena žival ne daje in ne more dajati nikakeršne koristi, saj moramo biti veseli, če jo pri življenji ohranimo s tako krmo. Prvi pogoj za zboljšanje živinoreje je toraj, da pridelamo zadost dobre in tečne krme. V to je priporočati, da sejemo več detelje (lucerne in štajerske detelje) na polji, in če se ne da pomnožiti pridelovanje čiste detelje, zamoremo pridelek krme vender povečati s tem, da sejemo mej deteljo tudi travo. Taka mešanica ima sledeče prednosti: Mi zadobimo veliko množino jako dobre krme, ne da bi škodovali s takim pridelovanjem tolikanj rodovitnosti zemlje v spodnji plesti; trava pomešana z deteljo, zamore bolj pogostoma sejana biti na jedno in isto njivo, trpi manj pred. mišmi kakor večletna detelja in vspeva tudi na vlažnih njivah dobro. Taka mešanica je dobra za pašo in vstraja prav dobro po 3 do 4 leta na njivi. Iz starih deteljišč napraviti travnike s tem, da se jih v miru pusti, je nemogoče, ker se namesto detelje kaže le plevel. Le v zelo travorodnih krajih se to posreči, a le z dobrim obdelovanjem in gnojenjem. Ne puščajmo gnjilega krompirja na njivah! Pri izkopavanji krompirja je pri nas navada, da odbiramo zdravi krompir od bolnegn, gnjilega ali nagnji-tega, in da puščamo bolni krompir na njivah. To ni dobro! S tem sami skrbimo, da se krompirjeva bolezen (plesenj) od leta do leta množi, ker se kali te bolezni ohranijo v zemlji dolgo časa zdrave. Razun tega se pa vgDJezdi na takih njivah kaj rad raznovrsten mrčes, zlasti miši, črvi itd. Ves bolen krompir je toraj v kup-čekih odbrati in potem pa uničiti. Najbolje storimo, da tak krompir zakopljemo na kakem priličnem mestu v globoko jamo in da ga polijemo z apnom. Ravno tako je priporočati, da se vsi črvi ali opci uničijo, katere s krompirjem vred izkopljemo. Hranitev krompirja v kletih. Krompir postane spomladi po navadi zelo drag, posebno v slabih letinah, kakoršna bode letos skoraj povsod pri nas, ker ga je črv sila mnogo uničil in krompirjeva plesenj. Gledati je torej, da to malo krompirja, kar smo ga pridelali, tudi kar se da dobro ohranimo. V ta namen je izkopan krompir dobro osušiti. Prav storimo tedaj, če pustimo krompir nekaj časa na kakem zračnem in suhem prostoru ležati, da oveni. Ovenen krompir se posebno dobro obdrži, ter je izvrstnega okusa. Prav lahko ga pustimo osušiti in oveniti, če ga razgrnemo na podu ali sploh kje pod streho, če je dobro ovenel, shraniti ga je v kupih v kleti, ki mora biti suha in ne pregorka, kajti v gorkih in vlažnih kletih krompir hitreje gnije. Žebelom treba gibanja! Glavni vzrok, da žebeta slabo rastejo in dobe* razne napake po nogah, iskati je v slabi strežbi žebet, če namreč žebetom ne privoščimo potrebnega gibanja na prostem zraku. Kdor svoje žebe vedno v hlevu ravna, morebiti celo privezano k jaslim, ta ne bo izredil dobrih konj, še posebno ne, če daje obilno krme. Godi se nam, kakor vselej, kadar žival samo dobro redimo in d obelimo: obilna hrana napne trebuh, celo truplo je zgolj meso in tolŠča, noge pa zaostajajo, čeravno so te name* njene kdaj nositi truplo, tovore, vlačit vozove; preslabotne so, ker se v mladosti niso ne urile, ne krepko razvijale. Ako se torej žebe po dolgem času na piano spusti, skače in leta veselo, pa slabe noge ne morejo težkega trupla dobro nosti; pri skakanji in letanji in naglem obračanji zvrne se teža sedaj na to, sedaj na drugo nogo. Kmalo dobi bramor v kolena, krganje ali zajčje sekirice, ali se upeha, postane trdo v udih in mej konji imamo jednega kraljevca ili pohabljenca več. Razglas gorenjskim konjerejcem. (Po Slov. Narodu.) Uvidevši veliko napako, da gredo najboljša žrebeta teškega plemena iz dežele in da po nekaterih krajih vzlic dobrim žrehcem ne more reja težkih konj tako napredovati, kakor bi lahko, ker je premalo dobrih žrebetnih kobil, ukrenil je podpisani odsek rejo težkih konj na Gorenjskem s tem pospešiti, da bode nakupil vsako leto nekaj najlepših odstavljenih žrebic ter jih potem po znižani ceni oddal konjerejcem. Da more odsek že letos s tem pričeti, zahvaliti se ima slavni kranjski hranilnici, katera mu je na njegovo prošnjo v ta namen dovolila znatno vsoto 300 gld. Vsled tega sedaj podpisani odsek razglašuje: 1.) Konjerejci, kateri imajo na prodaj lepe odstavljene žrebice težkega plemena, izvirajoče iz lepih težkih kobil in od cesarskih pincgavskih ali valonskih žrebcev, ponudijo naj jih najkasneje do 25. septembra t. 1. pod- pisanemu odseku. V ponudbi je popisati žrebico in njegovo mater ter imenovati žrebca, od katerega mladič izvira, in pa ceno ponujene žrebice. 2.) Meseca oktobra, in sicer v dan, ki ga bodemo še pozneje v tem listu prijavili, prodal bode odsek nakupljene žrebice na dražbi v Ljubljani, in sicer s klicno ceno, ki bode polovica nakupne. Kupec se bo moral zavezati žrebico do prvega žrebeta obdržati za pleme, razen če bi se pokazalo, da je jalovka. Ta razglas velja za gorenjske kraje, koder so nastavljeni težki cesarski žrebci t. j. za politične okraje Radovljico, Kranj, Kamnik in deloma za Ljubljansko okolico. — Samostalni konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. — VLjubljani, dne 10. septembra 1892. Listnica uredništva: Vsled dobljenega pojasnila radi priznavamo, da slavna c. kr. pošta v Bučki ni prav nič kriva na v zadnji številki graja-nem nerednem dostavljanji našega lista. Loterij sli e srečke dne 15. septembra 1.1. Brno 54, 72, 34, 48, 10. Tržne cene v Ljubljani dne 14. septembra t. 1. kr. Špeh povojen, kgr. . . krTl Pšenica, hktl. .... 6 20 _ 64 Rež, • . . . . 5 4 Surovo maslo, „ . . — 74 Ječmen, » .... 4 28 — 3 Oves, n .... S 52 — 10 Ajda, .... 6 04 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, » .... 4 71 Telečje „ „ — 58 Koruza, n 4 40 Svinjsko „ „ — 64 Krompir, n 2 94 Koštrnnovo „ „ ........ 38 Leča, n .... 10 — Grah, n .... 10 — Golob....... — 16 Fižol, n 8 Seno, 100 kilo .... 1 60 Maslo, kgr. . . _. 94 Slama, „ „ .... 2 69 Mast, n ' 66 Drva trda, 4 Pmetr. . 7 50! Speh frišen n • — 06 „ mehka, 4 „ 5 20, A 4 AAAaa4AAAA4AAAAAAiiAe a AA A A A A tAift Vozne zvezke (Rundreisebillets) najpripravnejše in najcenejše vozne karte sedaj nosti, veljavne za vsak vlak, letne karte, prirejanje posebnih vlakov priporoča Jos. Paulln v Ljubljani moj narodna potovalna pisarna, (: 9—11) kjer je tudi o potovanju po celem svetu vse potrebno brezplačno pozvedeti. Za pismen odgovor naj se znamka priloži. fVVfVfVVffff fVVVfffffffVVfffVfTVTVTVffff Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. DR R. JACOBI Stari trg iU Ljubljani I. nadstropje ordimije od 0.—12. ure dopoludne In od 2.-5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ura dopoludne; za siromake ob petkih od O.—10. ure dopoludne. (22-16) Izdaja „Slovensko društvo" V Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.