Ptuj, torek, ir- 13. decembra 2005 letnik LVIII • št. 90 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc Ïti- cena: 150 SIT Natisnjenih: -C- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Ptuj • Fakulteta v povezavi z lepoto Ženska je takšna ali drugačna Golf s klimo že za ^^ 3.333.000 Sir w Dominko d.o.D., Zadruini Itg 8, 2251 Hui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Nove naročnike Štajerskega tednika Mo greU izdelki BavarieWoUtex Company. ŠtajenMTEDlKlK Več m strani 14! Šport Robert Furjan • "V tej ekipi si želim le še Ziliča!" Stran 7 Sanja Veličkovič in Entuziastke so s petkovo modno revijo v najstarejšem ptujskem hotelu, hotelu Mitra, poka zale, da je ženska lahko takšna ali drugačna: ženstvena, elegantna, nenavadna, seksi, kul in atraktivna. Pot do te drugačnosti so jim kazale najlepše Ptujčanke zadnjih let, finalistke mis Slovenije: Adelina Bombek,Jj Caf, Tanja Hauptman, Mihaela Kukovec, Maja Tofant in Monika Zašek. bek,iaj|a^ Maida Goznik Šport Rokomet • Blizu, a vendar daleč Stran 8 PARADA 2005 ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ ponedeljek, 26.12.2005, ob 16. uri Tednikov pogovor Anton Horvat • Življenje, posvečeno glasbi Stran 3 Po naših občinah Po naših občinah Hajdina • Glaso- Kidričevo • Brez vanje le o pozitivnem pričakovane burne mnenju razprave Stran 4 Stran 5 Po naših občinah Ormož • Občine pokajo podolgem in počez Stran 4 Slovenj Gradec • Humanitarna akcija slikopleskarjev Mavrične barve Splošne bolnišnice Na kirurško-ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je konec novembra potekalo 7. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, na katerem so slovenski slikopleskarji v okviru tekmovalnega in humanitarnega dela prepleskali več kot 4.000 m2 bolnišničnih prostorov, vrednost opravljenega dela in prispevka v obliki sponzorskega materiala pa je ocenjena nad 8 milijonov tolarjev. Organizacijski odbor 7. tekmovanja slikopleskarjev Slovenije, ki ga vodi idejni oče in pobudnik tekmovanja Branko Goričan, se je letos odločil, da se tekmovanje izvede v Slovenj Gradcu. Tako so se tri etaže kirurško-ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, v petek, 25. novembra, spremenile v pravo delovišče. Na tekmovanju, navkljub sneženju, ni bilo težav z udeležbo in vse zbrane ekipe so se v dvojicah lotile bolniških sob in prostorov za zdravniško osebje ter v celoti z ekološko neoporečnimi in očem prijaznimi barvami popleskale več kot 4.000 m2. Ustrezno so bili zastopani vsi deli Slovenije, udeležba pa je bila letos rekordna, saj je na objektu aktivno delalo skoraj 80 slikopleskarjev, med njimi tudi učenci Gradbene šole iz Maribora in Kranja. Sedmo tekmovanje sliko-pleskarjev Slovenije dokazuje, kako lahko stroka predstavi svoj poklic in skozi humanitarno akcijo izrazi človekoljubnost. Barvne odtenke so izbrali zaposleni na oddelkih, strokovno pomoč pa so našli tudi pri arhitektih. Tako se je v enem dnevu zgodil »čudež« in bolnišnica se je iz sterilnih Uvodnik belih in sivih barv do večera spremenila v tople barve mavrice, ki bodo vsem pacientom pričarale bolj domače in toplo vzdušje. Sponzorji prireditve (glavni sponzor JUB, d. d., sponzorji: BELIN-KA BELLES, d. o. o., SCHUL-LER, d. o. o., CHEMCOLOR Sevnica, d. o. o., MOBITEL, d. d., OZ SLOVENIJE in OOZ Slovenj Gradec ter OOZ Ptuj) in donator (HELIOS, d. d.) so tudi letos poskrbeli, da so vsi sodelujoči imeli na razpolago ves potreben material in orodje za delo. Tekmovanje je bilo skrbno pripravljeno, za kar so organizatorji, gradbena sekcija pri OOZ Ptuj in OZ Slovenije, prejeli številna priznanja in čestitke. Na zaključni prireditvi je Marjan Krabonja iz JUB-a predal Branku Goriča-nu tudi častno plaketo podjetja. V imenu Obrtne zbornice Slovenije sta se zaključne prireditve udeležila Vili Brandt - predsednik sekcije sliko-pleskarjev in črkoslikarjev pri OZ Slovenije in sekretar sekcije Janko Rozman. Ob tej priložnosti je Vili Brandt vsem udeležencem čestital za njihov humanitarni prispevek in jih vse proglasil za zmagovalce. Kot največji do- Usodni 13. december Pred tremi leti, na današnji dan, je Evropski svet v Kopenhagnu odločil, da se 1. maja 2004 EUpridruži deset novih članic, med njimi tudi Slovenija. Politiki so menili, da je Evropski svet sprejel enega najvažnejših korakov v zgodovini evropskega združevanja in da ta odločitev ni pomembna samo za povečanje površine in števila prebivalstva EU, ampak se je s tem končala delitev Evrope, kar je pomembno v političnem in moralnem smislu. Da ne bo vse tako rožnato, je pokazalo tudi vreme. Ta dan, leta 2002, je bil oblačen z občasnimi padavinami. Pojavila se je temperaturna inverzija - po nižinah je padal dež, ki je zmrzoval. Takratno vreme je imelo jasno sporočilo, saj se je v treh letih na ledu EU spodrsnilo že marsikateremu slovenskemu politiku in danes je tudi najvišji slovenski politični vrh nezadovoljen z britanskim predlogom nove finančne perspektive za sedemletno obdobje. Prepričani so, da Blairov predlog prinaša manj razvojnega denarja. Nekateri strokovnjaki menijo, da bo Slovenija denar za uresničitev ciljev lizbonske strategije zagotovo dobila, če bo imela soliden "paket" razvojnih programov s področja kohezijske politike. Če britanski predlog proračuna ne bo sprejet, se bo v okviru EU še poglobila kriza nezaupanja, ki so jo sprožili francoski in nizozemski volivci z zavrnitvijo referenduma o evropski ustavi. In kaj to pomeni za Slovenijo, ki nima dobrih razvojnih programov na področju kohezijske politike? Dejstvo je, da je tudi Ruplu, ne glede na to, da je menjal barvo, nekajkrat spodrsnilo na političnem ledu. To dokazuje tudi deželni glavar Haider, ki danes sklicuje okroglo mizo o dvojezičnih napisih. Verjetno tudi ni naključje, da bodo nocoj, ob današnji obletnici, v ljubljanskem Kolose-ju vrteli film The 40 years Old Virgin (40-letni devičnik). Film ima simbolni pomen za slovenske politike, ki se zaradi vodenja slabe politike do EU vedno pogosteje predstavljajo kot devičniki. Pravijo, da niso nič krivi, za vse je kriva Evropa. Zmago Šalamun sežek sekcije v iztekajočem se letu pa je izpostavil izdajo knjige Slikopleskarska dela - normativi porabe časa in materiala ter pravila merjenja za obračun slikopleskarskih del, ki naj slikopleskarjem predstavlja njihovo delovno »sveto pismo«. Darko Hlupič, predsednik OOZ Slovenj Gradec, je med svojim nagovorom prisotnim poudaril, da so zelo ponosni na to, da so lahko letos sodelovali pri organizaciji tako velike humanitarne prireditve. Slovenski slikople-skarji so dokazali, da imajo ob visokem strokovnem znanju tudi veliko srce in z veseljem sodelujejo v tej tekmovalno humanitarni akciji, zmotilo pa jih ni tudi slabo vreme in sneženje. Prvo mesto in veliki prehodni pokal je med tekmovalnimi ekipami osvojila ekipa Marko Podboršek, s. p., iz Mengša. Drugo mesto je osvojila ekipa Matjaž Maj-dič, s. p., iz Mengša, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Samo Grabušnik, s. p., iz Maribora. Delo ekip sta ocenjevali dve štiričlanski sodniški ekipi. Njihovo delo je bilo zelo težko, o zmagovalcih pa so odločale nianse. V imenu bolnišnice se je za lepe tople barve tekmovalcem in sponzorjem zahvalil dr. Vladimir Topler, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki kar ni mogel verjeti svojim očem, da je možno v enem dnevu opraviti takšno delo in da lahko skrbno izbrane tople barve bolnišnico tako spremenijo. Boris Repič Zmagovalci sedme humanitarne akcije slikopleskarjev Sedem (ne)pomembnih dni Ludisti in bedaki Premier Janez Janša je lahko po letu dni vladanja več kot zadovoljen. K ustvarjanju »prijazne« podobe o njegovi vladi mu pravzaprav še najbolj pomagajo tisti iz opozicije, predvsem Kacinova LDS in Pahorjeva SD - ki še vedno v glavnem ne vedo, kaj naj bi počeli, pa Jelinčičeva SNS, ki se v novih razmerah obnaša, kot da bi bila šele zdaj dokončno »osvobojena« in razbremenjena umazanih političnih iger iz prejšnjih časov. Vsi so nekako »oro-kavičeni«, kot da bi med seboj tekmovali, kdo bo bolj prijazen do nove vlade. Celo nekateri komentatorji so se ob »jubileju« na veliko razpisali, kako je pravzaprav Janševa koalicija edina doslej zares »disciplinirana« in uigrana koalicija. Pretiravanja so šla tako daleč, da jih je moral celo sam premier popraviti s pripombo, da je s koalicijo »povprečno zadovoljen« _ Janša ima seveda pravico (in dolžnost), da predstavi dosežke svoje vlade. Ti po njegovem mnenju - pa tudi po dokazilih različnih uradnih dokumentov - niso zanemarljivi niti na gospodarskem niti na zunanjepolitičnem področju, pa tudi ne na področju uprave, kjer je v bistvu le nekaj »lepotnih« popravkov olajšalo (in pocenilo) poslovanje ljudi z državo. S temi in nekaterimi drugimi »popravki« pokojnin in drugih zadev, ki so v najbolj neposredni zvezi s počutjem in razpoloženjem državljanov, je Janševa vlada nazorno pokazala vsem političnim barvam na Slovenskem, da se »velika politika« vselej začenja in končuje tudi pri drobnih, na videz nepomembnih zadevah. Prejšnji upravljavci Slovenije so se glede tega pokazali izrazito nevešči, tudi arogantni. Direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete France Kri-žanič je ob prvi obletnici Janševe vlade izjavil, da je le-ta vodila kredibilno ekonomsko politiko, ki je prispevala h gospodarski rasti. »Dejstvo je, da predsednik ni naredil nobene bedarije«. Po drugi strani pa je - po dodatnih pojasnilih iz urada za makroekonomske analize - Janez Janša nekoliko poenostavil in prikrojil podatek o letošnji 4-odstotni rasti bruto plač v Sloveniji, ki naj bi bila, po njegovih besedah, še enkrat višja kot lani. V resnici je bila ta rast nižja (okoli 3 odstotke) in še to na račun dosežkov v lanskem letu. Seveda bi morali dobri oceni gospodarskih gibanj v letošnjem letu vendarle dodati tudi pomembno ugotovitev, da je bila gospodarska rast predvsem tudi posledica povečanega izvoza, ki je bil posledica slovenskega vstopa v Evropsko unijo, kar je dosežek prejšnje vlade. Prav tako je res, da je bila gospodarska rast lani - pod staro vlado - višja od letošnje _ Janez Janša je med dosežki na zunanjepolitičnem področju omenil, da je »zunanjepolitični položaj Slovenije boljši in trdnejši kot kdaj prej,« ne da bi to poskušal precizneje pojasniti in opredeliti. Kaj se je v zunanji politiki zgodilo tako prelomnega, da bi morali posebej poudarjati nekakšno novo kvaliteto? Še zlasti, če pomislimo, da se je v nekaterih naših odnosih - recimo s Hrvaško - marsikaj bolj zapletalo, kot pa smo pričakovali _ Vsekakor so nas zadnje dni - najprej posamezni ministri, čisto na koncu, ta petek pa tudi premier - na veliko prepričevali o svoji uspešnosti. Ob tem bi pričakovali, da se bo tudi opozicija ustrezno odzvala s svojimi bolj celovitimi pogledi na prvo leto nove vlade. Tako bi bila ocena res zaokrožena in na tej osnovi bi se dalo temeljiteje načrtovati tudi delo za prihodnje obdobje in postavljati prioritete. V nastopih premiera in posameznih ministrov je bilo vsaj nekaj nedorečenih izjav in pomanjkljivih pojasnil, predvsem v zvezi z vprašanji, ki so pred nedavnim na ulice pognala sindikate v pomenljivi navezi s študenti in upokojenci. Vsega tega se ne da pojasniti (in odpraviti) zgolj s slabšalnimi političnimi (dis)kva-lifikacijami, kar počenjajo Janša in njegov krog, pa tudi ne z medlim (in nerazvidnim) odzivanjem (pre)velikega dela opozicijskih strank. Predvsem po zaslugi predsednika slovenske socialne demokracije Boruta Pahorja se razprava vrti okoli nekakšne lažne dileme - reforma, da ali ne. V resnici pa sploh ne gre za to in Pahorju se sploh ne bi bilo treba tako zelo truditi z dokazovanjem, da je za reforme. On in njegova stranka bi morala biti še posebej zainteresirana za takšno smer »nujnih reform«, ki ne bi ogrozile (ali celo zrušile) socialne države in položaja tistih, ki živijo predvsem od dela, še posebej tudi tistih z najnižjimi plačami. Pahor v naprej oznanja, da nima v mislih rušenja vlade in ji vnaprej ponuja pomoč, čeprav v zares premišljeni (in dosledni) politiki ni mogoče izključevati niti enega ali drugega. Pahor na veliko sugerira, kako naj bi se v prihodnjih razpravah obnašal novi minister za reformo Jože P. Damjan, ki naj bi bil toleranten in pripravljen na dialog, da bi to prepustil Janši. Pahor naj bi končno že povedal, za kakšno smer reforme se bosta zavzemala on in njegova stranka, če ni že čisto res tisto, kar je te dni zapisal eden izmed komentatorjev, da je Borut Pahor predvsem predstavnik Boruta Pahorja in da je v tej stranki jasno le to, da ima Pahor vselej drugačno stališče od večine v stranki. Za zdaj ima očitno najbolj prav predsednik Svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ko pravi, da prevelik del političnih veljakov na Slovenskem ne razume, kakšen naj bi bil (socialni) dialog v zvezi z reformo, da ta ne bi dajala zgolj enostranskih učinkov in povzročala novih žarišč nezadovoljstva in nestabilnosti. »V osemnajstem stoletju je jezni delavec Ned Lud z macolo razbil stroj, ker je bil prepričan, da je kriv za njegovo siromašno življenje. Takrat je nastal pojem ludizem. Z njim se v zadnjih letih srečujemo tudi v Sloveniji. Vendar se ludizem ne ponavlja več pri delavcih, temveč pri gospodih in nekaterih politikih, ki vidijo vir vsega zla pri delavcih. Zato ti novodobni ludisti napadajo sindikate, ker hočejo, da bi jim delavci brez njih ustvarjali dobičke,« pravi Semolič. Dobičke za vsako ceno, tudi za vsakršno ponižanje _ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: br Ptuj • Anton Horvat je življenje posvetil glasbi Od klasike, jazza do domače zabavne glasbe Pred časom je ptujski pihalni orkester praznoval 150-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so izdali tudi brošuro z naslovom Ptujska (z)god-ba, kjer smo našli številne podatke o delovanju godbe ter o posameznikih, ki so krojili usodo ptujskega pihalnega orkestra. Med drugim smo prebrali, da ima najdaljši staž med dirigenti ptujskega pihalnega orkestra Anton Horvat. Zato smo ga povabili na pogovor in povedal nam je zanimivo zgodbo o svojem glasbenem udejstvovanju. Anton Horvat, poznamo te kot klarinetista, saksofonista, ravnatelja glasbene šole, dirigenta pihalnega orkestra, glasbenika domače zabavne glasbe ^ Kako se je začela tvoja glasbena pot? A. H.: »Najprej sem se na glasbeni šoli na Ptuju začel učiti violino pri gospe Lastavec Nestler. Po štirih letih učenja violine sem se pri gospodu Čehovinu začel učiti še klarinet. Leta 1955 sem odšel v vojno glasbeno šolo v Vukovar. To je bila štiriletna glasbena šola, ki sem jo končal v treh letih in pol. Potem sem bil pol leta v Beogradu. Bila je velika potreba po violinistih in odšel sem v Pulj. Tam je bil manjši simfonični orkester za potrebe Brionov, bil pa je tudi dober pihalni orkester in big band. Igral sem v vseh treh zasedbah, in sicer violino, klarinet in saksofon. V Pulju sem se za violino vpisal v srednjo glasbeno šolo in jo tudi končal kot tudi klarinet.« Ali vojaška šola ni imela statusa srednje šole? A. H.: »Ne, takrat še ne. Nismo imeli nekaterih predmetov, ki so se predavali v srednji šoli, tudi klavirja se nismo učili. Tako smo se skoraj vsi mladi vpisali v srednje šole, kjer smo pač službovali. Če ne bi končal srednje glasbene šole v Pu-lju, se tudi na akademijo ne bi mogel vpisati.« Očitno ti je vojna služba omogočala dovolj časa za obiskovanje civilne glasbene šole! A H.: »Imel sem srečo. Poleti smo imeli ogromno službe, ko je Tito sprejemal državnike na Brionih, pozimi pa smo bili veliko prosti.« Kako pa je bilo z vajami? A. H.: »Vaje smo imeli od devete do dvanajste, pa ne vsak dan. Če smo en dan igrali, smo bili drugi dan prosti. Sam nisem bil dosti prost, ker sem še igral v civilnem ansamblu, kvintetu. Igrali smo po turističnih objektih, tudi pozimi. Enkrat sem zaradi utrujenosti, predvsem zaradi premalo spanja, pred pošto padel v nezavest.« Kot se spomnim, se v tej vojaški službi nisi najbolje počutil! Koliko let si bil v vojski? A. H.: »Pogodba me je vezala na dvakratno dobo mojega šolanja v vojski, torej sem moral biti v vojski osem let. Že prej sem se želel demobilizirati, večkrat sem pošiljal prošnje, vendar držali so se pogodbe in osem let sem moral odslužiti. Leta 1967 sem se demobiliziral. V tem času sem v Ljubljani končal prvo stopnjo akademijo za klarinet pri prof. Gunzku. Po dva dni sem ostajal v Ljubljani, prespal sem v vojnem hotelu, vadit pa sem hodil k vojnemu orkestru, sicer pa me je v vojski veliko stvari motilo: od discipline do prepovedi potovanja v tujino.« V brošuri sem prebral, da si se leta 1953 že priključil ptujskemu pihalnemu orkestru. V kateri razred glasbene šole si hodil takrat? A. H.: »Mislim, da sem se godbi priključil po dveh letih obiskovanja klarineta. Tri leta sem igral, potem sem šel v vojaško glasbeno šolo.« Po demobilizaciji si se zaposlil na DPD Svoboda Ptuj? A. H.: »Moja prva civilna služba je bila v Ormožu na glasbeni šoli. Takrat je bil tam ravnatelj Bardorfer, s katerim sva se že prej poznala. V Ormožu sem ob klarinetu poučeval vsa mogoča pihala in trobila. Na Ptuju pa sem že ustanovil Big band in bil leta 1967 sprejet v službo pri DPD Svoboda Ptuj kot vodja orkestra in učil sem harmoniko, ker glasbena šola ni imela oddelka harmonike. Usposabljal pa sem tudi mlade glasbenike za potrebe pihalnega orkestra. Tu sta se recimo začela učiti instrumenta Darko Brlek in Janez Zavec. Osem do devet let sem bil v službi pri Svobodi. Leta 1975 sem se na glasbeni šoli na Ptuju začel učiti klarinet, najprej honorarno, 1976 pa mislim, da sem se tam redno zaposlil, ko je šel v pokoj Emil Senčar. Ravnatelj šole sem postal 1980. leta, klarinet pa sem pravzaprav vseskozi učil.« Kje si dobil glasbenike za Big band? A. H.: »To so bili godbe- Anton Horvat, klarinetist, saksofonist, ravnatelj glasbene šole, dirigent pihalnega orkestra, glasbenik domače zabavne glasbe ^ niki, ki so igrali pri godbi. Tudi dirigent Jakob Štucl je igral z nami pozavno. Mnogi klarinetisti so igrali tudi saksofone. Nekaj glasbenikov pa smo si res sposodili iz Maribora, recimo prvo trobento, tudi tolkalistov nismo imeli na Ptuju, bas kitaro je igral Ivo Ciani.« Kakšen repertoar ste igrali? A. H.: »Po vezah sem dobil literaturo iz vojaškega Big banda iz Pulja. To je bil repertoar Glenna Millerja. Če pa smo k sodelovanju povabili pevce, sem sam napisal aranžmaje. Nekaj semestrov sem hodil v Gradec na jazzovsko šolo, da bi se spoznal z aranžiranjem. Tam je aranžiranje predaval Janez Gregorc.« Najverjetneje si se vključil v igranje pri ptujski pihalni godbi. Kdaj si prevzel vodenje tega orkestra? A. H.: »Vodenje sem prevzel na jesen 1969. leta. Pred tem sem seveda igral pri godbi. Jakec je zbolel in sem prevzel vodenje godbe. Takrat je bilo nekaj čez dvajset članov. Manjkalo je veliko število instrumentov, ni bilo saksofonov, tudi flavt ni bilo. Sčasoma smo jih uvedli preko učenja v glasbeni šoli.« Kljub maloštevilčnosti pa so bili baje posamezniki na svojih instrumentih pravi mojstri! A. H.: »Med njimi so bili zelo dobri glasbeniki. Posebej se spominjam Antona Rojka na krilovki, pa klarinetist Bombek, ki je znal tudi transponirati. Spominjam se, da je ta dva, pa še mogoče koga, Gregorc povabil k sodelovanju v Maribor, ko je ustanovil radijski orkester. Takih godbenikov, kot je bil pa dirigent Jakob Štucl, je bilo zelo malo. Takega baritona ni bilo daleč naokrog. Pravzaprav pa je vrhunsko obvladal vsa trobila. Žal ni imel življenjske sreče, da bi končal neko šolo. Imel je zgolj vojaško glasbeno šolo, ki ni bila priznana in je bil na glasbeni šoli vedno zgolj honorarno zaposlen. Tudi kot človek je bil odličen in zelo lepo sva se razumela. Voditi godbo takrat je bilo zelo odgovorno, saj si imel malo ljudi, nastopov pa veliko, in če je kdo manjkal, ga nihče ni mogel nadomestiti. Danes prvomajsko budnico lahko igrata dve godbi enega sestava, toliko nas je.« Vsak dirigent ima svoj program. Verjetno si tudi ti kaj programsko spremenil, ko si prevzel vodenje godbe! A. H.: »Ko sem prevzel godbo, sem vsem mladim godbenikom svetoval, da so se vpisali v srednjo glasbeno šolo. Tako sem lahko v program začel vključevati tudi zahtevnejši program. Če hočeš danes zadovoljiti kakovostnim zahtevam pihalnih orkestrov, moraš igrati vsaj na nivoju srednje glasbene šole, posebej to velja za melodične oziroma tehnično zahtevne instrumente. Iz Ptuja je v šolo v Maribor odšlo predvsem veliko klarinetistov. Danes so po vsej Sloveniji: Darko Brlek, Jani Zavec, Štefan Petek in številni drugi, mislim, da je s ptujske godbe oziroma ptujske glasbene šole izšlo osem vrhunskih klarinetistov.« Pihalni orkester si vodil preko trideset let. Ali se nisi naveličal? A. H.: »So fina obdobja, ko vse lepo teče, so pa tudi obdobja, ko nič ni v redu. Od lokalne skupnosti za pihalni orkester ni bilo veliko posluha, posebej proti koncu mojega vodenja. Takrat me je vedno bolj mikalo, da bi vse skupaj pustil. In res sem vesel, da sem se odločil predati vodenje mlajšemu kolegu. Orkestru želim veliko uspeha, malo še pomagam igrati na saksofonu, slej ko prej pa bom še to prenehal.« Pri orkestru ste praznovali visok jubilej. Kako si videl ta dogodek, sodeloval si tudi kot saksofonist? A. H.: »Orkester je dostojno praznoval svojo obletnico. Izdali smo brošuro, žal pa je v njej kar nekaj napak pri osebnih podatkih, nekateri datumi niso ravno merodajni. Zase lahko po- vem, da z orkestrom nisem sodeloval 52 let. Ker je od tega potrebno odšteti 12 let, ko sem bil v vojni mu-ziki. Na koncertu pa me je zelo prizadelo podeljevanje jubilejnih zlatih plaket, saj jih niso dobili nekateri, ki so si jih najmanj tako kot dobitniki tudi zaslužili. Tu posebej omenjam Stanka Rogino in Adolfa Megliča.« Ob ravnateljevanju si ves čas tudi poučeval v glasbeni šoli. Kaj si poučeval in kaj še danes poučuješ? A. H.: »V glasbeni šoli je tudi nekaj učne obveze za ravnatelja. Ampak vedno sem poučeval več učencev, kot je bila moja učna obveza. Poučeval sem saksofon in klarinet. Še vedno poučujem nekaj učencev saksofon.« Kaj boš počenjal, ko ne boš več poučeval? A. H.: »Sem član godbe v Mariboru, kjer sodelujemo sami vrstniki, najmlajši mora biti star najmanj petdeset let. Vodi nas Ervin Hartmanu. To je godba veteranov Štajerske. Vaje imamo enkrat mesečno, tudi igranj imamo veliko. Smo pa mednarodna zasedba, preko trideset nas je že.« Dolga leta si sodeloval tudi z ansamblom Toneta Kmetca. Si igral še pri katerem ansamblu? A. H.: »Z ansamblom Pe-tovio smo dolga leta igrali na ptujskem gradu. Kmetec me je povabil v svoj ansambel in poslovno, finančno je to bilo zelo dobro sodelovanje. Tam sem igral preko petnajst let, posnetih je veliko število plošč. Bili smo zelo popularen ansambel. Prodali smo tudi veliko število plošč. Hišo sem gradil z denarjem, ki sem ga zaslužil z ansamblom.« Kakšni pa so tvoji hobiji? A. H: »V prvi vrsti je to vožnja z motornim čolnom, ki kljub težavam, ki sem jih že s to dejavnostjo imel, ostaja moj hobi številka ena, s kolegi pa hodim tudi jadrat. Hodim tudi na najrazličnejše regate. Včasih sem tudi veliko smučal na vodi, tega ne počenjam več. Na morju sem mesec in pol. Doma imam tudi velik vrt, pozimi pa grem rad na smuči.« Franc Lačen Foto: Fl Ormož • V Obrežu in Gornjih Ključarovcih ne želijo v novo občino? Občine pokajo podolgem in počez Na območju občine Ormož so se letos ponovno pojavile pobude za ustanovitev novih občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Pobuda je dobila pozitivno mnenje tudi v državnem zboru. Ko se je že zdelo, da je do novih občin le še korak, pa so se te dni pri županu Viliju Trofeniku oglasili krajani Ob-reža iz krajevne skupnosti Središče ob Dravi in krajani Gornjih Ključarovcev iz krajevne skupnosti Sveti Tomaž, ki si želijo spremeniti meje krajevne skupnosti. To so izrazili s podpisi za zahtevo, da se čim prej izvede referendum za spremembo meja njihovih krajevnih skupnosti. Obe naselji se želita izločiti iz sedanjih krajevnih skupnosti in se priključiti krajevni skupnosti Ormož. Podpise so na miklavževo zvečer predali Viliju Trofeniku, ki bo sprožil vse potrebne procese, da se obe naselji čim prej izločita iz sedanjih krajevnih skupnosti in priključita novim. V sporočilu za javnost, ki so ga pripravili v agenciji, ki komunicira z javnostmi namesto občine Ormož, so zapisali, da so »krajani Obreža in Gornjih Ključarovcev tako izpostavili svojo ustavno pravico odločanja o upravljanju svojih lokalnih pristojnosti na tako uspešen način, kot jim jih je že doslej zagotavljala občina Ormož. Tudi občinski svet občine Ormož je že sprejel dokumenta, ki na osnovi izračunov dokazujeta, da bi bili prebivalci krajevnih skupnosti Središče ob Dravi in Sveti Tomaž bistveno na slabšem, če bi se morali izločiti iz sedanje občine Ormož in ustanoviti novi občini. Nenazadnje je tovrstni poskus posameznikov za Središče ob Dravi propadel že pred dobrim desetletjem«. Zanimivo je tudi to, da bo referendum za spremembo meja krajevnih skupnosti na osnovi zbranih podpisov, ki jih je prejel župan Vili Tro-fenik, razpisan, če bo tudi Državni zbor RS potrdil upravičenost postopkov in kriterijev, da se v Središču ob Dravi in Svetem Tomažu lahko nadaljujejo postopki za izločitev iz občine Ormož in ustanovitev samostojnih občin. Največja krajevna skupnost v Sloveniji Župan Vili Trofenik ob novonastali situaciji pravi, da mora Občina Ormož zdaj storiti vse, da bo čim prej izpolnila voljo krajanov Obre-ža in Gornjih Ključarovcev, ki želijo spremeniti meje tistih krajevnih skupnosti, ki bi želele postati samostojni občini. »Pri tem se zavedamo, da bodo pobudniki za ustanovitev novih občin na območju sedanje občine Ormož zgubili vsaj še enega od temeljnih kriterijev za nove občine. Po izločitvi Ob-reža iz krajevne skupnosti Središče ob Dravi ta ne bo imela dva tisoč prebivalcev. Glede na število podpisov, ki so mi jih prinesli krajani Obreža in Gornjih Ključarovcev, je razvidno, da bo referendum za spremembo meja njihovih krajevnih skupnosti zagotovo uspešen. Tako se bo razpletel še en poskus razbijanja občine Ormož, ki bo tako lahko ostala pomemben razvojni steber v prihodnosti in še naprej skrbela za enakomerni razvoj območja, ki ga pokriva«. Predsednik KS Središče ob Dravi Toni Jelovica je bil v svojem komentarju situacije zelo zadržan. Povedal je, da ima KS Središče ob Dravi 2287 prebivalcev in da brez drugega največjega kraja v krajevni skupnosti ne dosegajo potrebnih 2000 prebivalcev. Pravi, da je še veliko nejasnega, recimo, kateri referendum bo prej in ali bosta imela neposreden vpliv eden na drugega, da pa je vsekakor treba prisluhniti volji ljudi. Mirko Cvetko, predsednik KS Sv. Tomaž je v svojih izjavah bolj odločen. Pravi, da so Gornji Ključarovci v preteklosti bili in bodo tudi v prihodnosti navezani na Sv. Tomaž. Prepričan je, da gre pri podpisih za manjšinsko mnenje ozkega kroga leve politične opcije, ki je ravnala po nalogu župana Vilija Trofenika, kar se bo po njegovem pokazalo na morebitnem referendumu. Seveda pa imajo ljudje pravico, da se odločijo, kot se jim zdi prav. Nove občine še niso zgrajene, pa že pokajo podolgem in počez. V Gornjih Ključarovcih pa imajo premalo prebivalcev, da bi postavili pod vprašaj kriterij 2000 prebivalcev za ustanovitev nove občine. In kaj pravi Anton Šala-mon, predsednik KS Ormož, najverjetneje največje KS v Sloveniji v nastajanju? Malo je že hudomušen, saj bi bila KS, ki jo vodi, po številu prebivalcev potem verjetno dovolj za kakšne tri občine. Pravi, da bodo seveda sprejeli vsakogar, ki čuti večjo pripadnost KS Ormož kot kateri drugi KS. Sploh, ker gre za mejne kraje, s katerimi so že vedno imeli kupne interese. Ne zdi pa se mu dober način, na kakšen se občina preoblikuje, saj bodo v takšnih postopkih nastale zamere, ki bodo ljudi še dodatno, brez potrebe sprle in dolgo spremljale. Pred zaključkom redakcije smo izvedeli še, da je župan Vili Trofenik nameraval oba predloga za razpis referenduma naknadno uvrstiti na dnevni red včerajšnje seje občinskega sveta. Vsekakor bo v Ormožu na političnem prizorišču v prihodnjih dneh še zelo zanimivo in turbulentno. viki klemenčič ivanuša Hajdina • Še z 20. seje sveta Glasovanje le o pozitivnem mnenju Viktor Markovič se je tudi na 20. seji sveta, ki je bila 7. decembra, oglasil pri točki zapisnik prejšnje seje. Kot je znano, je na 19. seji v oktobru podal pripombo na zapisnik 18. seje, ko so sprejemali mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu. Zapisan sklep, da občina Hajdina daje pozitivno mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu za cesto na odseku Fram (Slivnica)-Ptuj (Draženci) in da predlagajo ukinitev povezovalne ceste Ptuj-pokopališče Hajdina mimo športnega parka in ribnika Draženci in da se doda podhod za šolsko pot, ni bil izglasovan v drugem delu, je povedal. Na 18. seji, ki je bila 21. junija, so svetniki glasovali samo o tem, da občina Hajdina daje pozitivno mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Fram (Slivnica)-Ptuj (Draženci), ne pa tudi o drugem odstavku, ki se nanaša na ukinitev že omenjene povezovalne ceste. Viktor Markovič je na oktobrski seji tudi poudaril, da o tem pričakuje pisni odgovor župana. Župan je odgovor tudi obljubil, preveril bo drugi odstavek tega sklepa. Pisnega odgovora župana za drugi del mnenja na 20. seji ni bilo, podal pa je izčrpen ustni odgovor. O drugem delu svetniki niso glasovali, dodan je bil kasneje, dodali so ga skupaj z Draženčani, ko so se posebej sestali z načrtovalci ceste, prisotna pa sta bila tudi svetnika Anton Cestnik in Ivo Rajh. Razširjen sklep je bil podan na naslednji seji sveta, je povedal župan, na kateri so tudi v zapisniku to potrdili. Viktor Markovič z odgovorom ni bil zadovoljen, ker je eno razprava, drugo pa glasovanje, župan pa je še dodal, da je pripravljen podati tudi pisni odgovor, če ustni odgovor ne zadostuje. Na glasovanju drugega dela v resnici ni bilo, v razpravi pa je bilo poudarjeno, da se bodo za draženski podvoz poskušali posebej sestati, kar se je tudi zgodilo. Viktor Markovič je na koncu razprave o zapisniku "dvignil roke" od nadaljnje razprave, za zapisniki in sklepe 19. seje pa ni glasoval. Konec leta je običajno povezan tudi s povišanji cen, tej "tradiciji" se niso izneverili tudi v občini Hajdina. Skladno s povprečno rastjo cen so povišali najemnine na hajdinskem pokopališču, prav tako vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006, ki po novem znaša 1,05 tolarja, za 2,3 odstotke pa se je povišala tudi vrednost točke za izračun komunalne takse, ki v letu 2006 znaša 583 tolarjev, v letu 2005 je bila 570 tolarjev. Hajdinski svetniki so na prvi decembrski seji sprejeli tudi sklep o podaljšanju najemne pogodbe Trgonetu, d. o. o., ki ima kiosk s cvetličarno na hajdinskem pokopališču. Najemnina v letu 2006 znaša 17.491 tolarjev, najemnik pa je dolžan plačati tudi stroške električne najemnine po dejanski porabi in stroške odvoza smeti v protivrednosti enega kontejnerja na leto, kar je v letu 2005 znašalo 2500 tolarjev na mesec, prav tolikšen je bil tudi račun za električno energijo na mesec v enajstih mesecih leta 2005. Po sklepu hajdinskega sveta z dne 7. decembra pa omogočajo ob pokopališču na Hajdini najem prostora za postavitev še enega kioska za cvetličarno pod enakimi pogoji. Bruto plača župana 405 tisoč tolarjev Svetniki občine Hajdina so na mizo na 20. seji prejeli tudi odgovora na vprašanji Viktorja Markoviča, ki ju je postavil v zvezi s plačanimi zaposlenih v hajdinski občini od januarja do septembra 2005 in nakupom igral za najmlajše. V tem obdobju je bila povprečna mesečna plača z dodatki, napredovanje brez delovne dobe, pri županu 405.798 tolarjev bruto (okrog 230 tisoč neto mesečno), direktorica, ki ima prav tako VII. stopnjo izobrazbe, je mesečno zaslužila 580.777 tolarjev bruto, višja svetovalka III za področje finance s VII. stopnjo izobrazbe 338.705 tolarjev bruto mesečno, višji referent I za področje infrastrukture s VI. stopnjo je prejel mesečno bruto plačo v višini 278.066 toalrjev, referent III - administrativni delavec s V. stopnjo 205.510 tolarjev in komunalni delavec - vzdrževalec s IV. stopnjo 144.877 tolarjev. V letu 2004 so igrala (igralne stolpe in prosto- stoječe kovinske gugalnice) nabavili na osnovi postopka naročil male vrednosti skladno z zakonom o javnih naročilih, cena za en igralni stolp je bila 395 tisoč tolarjev brez DDV, za gugalnico 57.800 tolarjev brez DDV. Igrala so namestili v Dražencih pri vaškem domu, Hajdošah pri nogometnem igrišču, v Ge-rečji vasi pri nogometnem igrišču, v Slovenji vasi v središču vasi, na Spodnji Hajdini pri nogometnem igrišču, na Zgornji Hajdini na igrišču pri Sitarjevi kapeli in na Zgornji Hajdini na igrišču preko proge. Na drugi decembrski seji se bodo hajdinski svetniki sestali 23. decembra, do 21. decembra pa naj bi sprejemali pisne pripombe na gradivo proračuna za leto 2006. Kidričevo • Predstavili idejne zasnove za vrtec pri šoli Brez obetajoče burne razprave Slab teden po krajši predstavitvi treh idejnih projektov za novi vrtec v Kidričevem na tamkajšnjem občinskem svetu so v sredo, 7. decembra, omenjene projekte javno predstavili tudi širši javnosti. Glede na dosedanje vroče razprave o sporni lokaciji pa je bilo v prostorih Osnovne šole Kidričevo pričakovati večji odziv in predvsem burnejšo razpravo. Glede na predhodne vroče razprave in prerekanja o tem, ali bo novi vrtec stal tik ob sedanjem ali na novi lokaciji ob kidričevski osnovni šoli, je bila udeležba na omenjeni javni predstavitvi milo rečeno skromna, saj se je v mali dvorani osnovne šole Kidričevo zbralo le 57 udeležencev. Če odštejemo občinske funkcionarje, avtorje idejnih projektov ter predstavnike osnovne šole, pa še manj. Vsekakor pa je bilo predvsem zelo malo predstavnikov vrtca in staršev, začuda pa se ni nihče predstavil ali v evidenčnem listu podpisal kot predstavnik civilne iniciative za izgradnjo otrokom prijaznega vrtca, ki naj bi po nekaterih izjavah, ki nam jih resnici na ljubo ni bilo dano preveriti, zbrala okoli 1200 podpisov proti gradnji vrtca na novi lokaciji oziroma ob šoli. Vse, ki smo se povabilu občine Kidričevo vendarle odzvali, je uvodoma pozdravil podžupan občine Kidričevo Jože Murko, nato pa se mu je pridružil predsednik občinskega odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar, ki je pojasnil, da so naročili izdelavo treh idejnih zasnov vrtca, ki naj bi ga po sklepu občinskega sveta zgradili pri osnovni šoli. Predstavil je tudi avtorje idejnih projektov, to pa so arhitekti Grega Krašovec iz podjetja TMD Ptuj ter Mojca Gregorski in Gregor Čok iz fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Arhitekt Grega Krašovec je ob predstavitvi svoje prve variante idejne zasnove novega vrtca v kratkem pojasnil, da je projektiral celoten kompleks tako, da je upošteval vse pripombe in za- Nekaj pojasnil o idejnih projektih novega vrtca ob šoli je želela (stoji). Foto: M. Ozmec tudi direktorica vrtca Neža Šešo htevke, ki so bili dani s strani Občine Kidričevo. V njegovi idejni zasnovi je vrtec umeščen med šolo in sedanjo cesto, ki vodi proti Kungoti, vsi igralni prostori imajo južno lokacijo, upravni del s kuhinjo je ločen od dveh traktov, za nižjo in starejšo starostno stopnjo, s skupaj 8 oddelki, oziroma igralnicami. Vsaka od igralnic meri 46 m2, vendar je pozneje možna povečava oziroma dograditev na 12 oddelkov. Arhitektka Mojca Gregor-ski je predstavila svoj drugi projekt bistveno bolj nazorno in podrobno, pri čemer je pojasnila, da se je tudi ona s svojo izvajalsko skupino pri snovanju novega vrtca strogo držala vseh postavljenih zahtev in pripomb s strani občine Kidričevo oziroma občanov. Po njeni zasnovi so vse igralnice orientirane proti vzhodu in jugozahodu, kar pomeni večji del leta jutranje sonce. Sicer pa je vrtec zasnovala v tri funkcionalne sklope: v prvem je upravni del s prostori za zaposlene in kuhinjo, v drugem sklop igralnic za otroke v drugem starostnem obdobju, v tretjem pa sklop igralnic za otroke prvega starostnega obdobja. Po njenem predlogu naj bi imel vrtec en glavni vhod, ob katerem je večja tlakovana ploščad z javno površino, ki se navezuje na parkirišče z 28 parkirnimi mesti. Objekt vrtca pa je prek velike jedilnice za potrebe šole s posebnim daljšim hodnikom povezan tudi z osnovno šolo. Zaradi bolezenske odsotnosti arhitekta Gregorja Čoka je tudi njegovo tretjo idejno zasnovo vrtca predstavila Mojca Gregorski, ki je v kratkem pojasnila, da je projekt uvrščen med šolo in omenjeno cesto, sicer pa je objekt projektiran zelo enostavno in modularno, v treh traktih, vse učilnice pa naj bi Foto: M.Ozmec Vsi, ki so želeli, so si lahko razstavljene projekte tudi podrobneje ogledali. se odpirale proti vzhodu. Sicer pa so si vse tri idejne projekte poleg ogleda prek prosojnic med samo predstavitvijo udeleženci lahko podrobneje ogledali tudi direktno, saj so bili vsi trije projekti razstavljeni, kopije bistvenih elementov pa celo nalepljene na razstavnih panojih. Med vprašanji jih je bilo največ s strani predstavnikov sveta staršev Vrtca Kidričevo, ki jih je zanimalo, kaj bo otrokom iz osnovne šole preprečevalo, da ne bodo vstopali v prostore vrtca, kje bo stalo avtobusno postajališče za šolarje, ali bo to motilo otroke vrtca med počitkom in podobno. Z nekaj vprašanji se je oglasila tudi ravnateljica vrtca Neža Šešo, vendar je ob koncu vendarle poudarila, da bi bil nov vrtec ob sedanji lokaciji predvsem za otroke zagotovo ugodnejši, saj imajo tam več možnosti za varen sprehod kot v primeru gradnje vrtca ob šoli, kjer je objekt oddaljen od ceste le okoli 10 m. Vendar je kmalu dobila pojasnilo podžupana Jožeta Murka, da bo ta cesta v bodoči ureditvi kompleksa v celoti odpadla. Sicer pa bodo na željo predstavnikov vrtca fotokopije vseh treh idejnih projektov v kratkem dostavili vodstvu vrtca in osnovne šole, pripombe nanje pa naj bi zbirali do sredine prihodnjega tedna. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar pa je predstavitev projektov sklenil s pozivom vodstvu vrtca k sodelovanju, kajti po njegovih besedah so sedanje vezi med občino in vrtcem v celoti prekinjene. M. Ozmec Od tod in tam Ptuj • MF proti aidsu V soboto, 3. decembra, so člani in članice Mladega foruma Socialnih demokratov Ptuj (MF SD)predMercatorjevo blagovnico na Ptuju ob dnevu boja proti aidsu, ki ga svetovna javnost sicer obeležuje 1. decembra, brezplačno delili kondome, pentlje in brošure. S tem želijo mlade in manj mlade spomniti na smrtonosno okužbo, imenovano kuga 20. stoletja. Zavedajo se namreč problema slabe ozaveščenosti in želijo pripomoči k temu, da bi se javnost zavedala, da so ljudje, okuženi z AIDS-om, med nami. "MF Ptuj tovrstno akcijo organizira že šesto leto zapored. Slogan, pod katerim izvajamo projekt, je: Borimo se proti aidsu in ne proti ljudem, okuženimi s to boleznijo. Razdelili smo več kot 3O0 kondomov in 500 brošur in verjamemo, da smo bili pri osveščanju mladih Ptujčanov tudi uspešni," je povedal predsednik MF SD Ptuj Žiga Simonič. MZ Središče • Dolgove bo plačal vsak sam Iz krajevne skupnosti Središče ob Dravi je prišlo te dni opozorilo, namenjeno županu Viliju Trofeniku in Občinskemu svetu občine Ormož. Sporočilo je zelo jasno - ne nameravajo kriti dolgov, ki bodo nastali na podlagi proračuna za leto 2006. Celotna zgodba temelji na predpostavki, da bo Središče ob Dravi kmalu samostojna občina in kot taka želi zaščititi svoje interese. Zato so se v KS Središče ob Dravi odločili, da v primeru ustanovitve samostojne občine le-ta ne bo pristala na nikakršno delitev skupnega dolga, ki bo nastal v letu 2006 na podlagi proračuna za leto 2006. Edini dolg, ki ga priznavajo in so ga pripravljeni po proporcionalnem ključu, za katerega se bodo dogovorili v delitveni bilanci tudi poplačati, je dolg, ki bo nastal na podlagi vlaganj v zagotavljanje pitne vode, investicije v osnovno šolo Središče ob Dravi, dokončanje pločnika v Obrežu in druge investicije v KS Središče ob Dravi. V dopisu so zahtevali, da se do uveljavitve referenduma na področju sedanje KS Središče ob Dravi občina ne zadolžuje za programe, ki niso skupni, ter da ne prodaja svojih deležev, prvenstveno v Komunalnem podjetju Ormož. Enako zahtevo je na občino Ormož posredovala tudi KS Sv. Tomaž. vki Destrnik • Predstavljen projekt Janežovci Destrniški svetniki so na 25. redni seji sprejeli predlog proračuna za prihodnje leto, v katerem prihodki znašajo 467 milijonov, odhodki pa 578 milijonov tolarjev. V proračunu je predvideno tudi zadolževanje občine v višini 89 milijonov tolarjev. Glavne investicije v prihodnjem letu bodo na Destrniku dokončanje rekonstrukcije regionalne ceste do centra Destrnika, izgradnja kanalizacije, dokončanje obnove kulturne dvorane in modernizacija lokalne ceste. Imenovali so člane inventurnih komisij. Kosijo za popis obveznosti in terjatev sestavljajo Venčeslav Kramber-ger, Jože Flajšman in Janez Irgl. Komisijo za popis osnovnih sredstev pa Ivan Slukan, Ivan Karo in Marjan Tašner. Točko o soglasju h kandidatu za direktorja Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju so ponovno umaknili z dnevnega reda zaradi nejasnosti pri izpolnjevanju pogojev predlaganega kandidata. Sprejeli so tudi letni program športa za prihodnje leto. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o stanju projekta Janežovci. Projekt je predstavilo podjetje Hosting, d.o.o. in svetniki so ga potrdili. Po sprejemu je pričel teči enoletni rok za pridobitev investitorjev. Neuradno smo izvedeli, da z nekaterimi investitorji iz tujine in domovine potekajo že resni razgovori. Zmago Šalamun Polenšak • Miklavževanje za otroke V nedeljo, 4. decembra, je v farni cerkvi na Polenšaku potekalo miklavževanje za naše otroke. Prireditve se je udeležilo okoli 160 otrok. Kratek program je pripravil otroški pevski zbor s Polenšaka z voditelji: Zlatkom Mundo, Marjanom Petkom in Martino Horvat. Otroci so se vživeli v program in nestrpno pričakovali prihod Miklavža, le parklji so jim malo skalili veselje. Za darila so poskrbele članice Župnijske karitas, ki so s to prireditvijo obudile tradicijo miklavževanja na Polenšaku in na ta način razveselile otroke in jim polepšale nedeljo. DT Foto: MZ Ormož • V osmih mesecih računalniško opismeniti 510 ljudi Na knjižni polici Vključeno vec kot pol vseh brezposelnih Ljudska univerza Ormož, OŠ Velika Nedelja in Javna razvojna agencija Ormož so partnerji v projektu izboljšanja računalniške pismenosti brezposelnih v občini Ormož, ki naj bi zajel več kot polovico vseh brezposelnih v občini in jim približal predvsem osnovna znanja računalniške pismenosti. S podpisom pogodbe konec novembra so se partnerji zavezali v računalniško usposabljanje, ki se bo pričelo izvajati v mesecu marcu prihodnjega leta, vključiti najmanj 510 brezposelnih oseb. Za brezposelne se s tem poveča njihova konkurenčnost na trgu delovne sile in zaposljivost. Izobraževanje bo potekalo na treh nivojih - v osnovni modul nameravajo vključiti okrog 380 udeležencev, v naprednega 122 in specialističnega osem udeležencev. Za polovico teh, ki se bodo udeležili specialističnega modula, pa so dolžni v svojem okolju zagotoviti tudi zaposlitev. Med 990 brez- poselnimi, kolikor jih je bilo junija letos prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, ima osnovno računalniško znanje 84, zahtevno pa 23 oseb. »Ce torej od vseh brezposelnih odštejemo tiste, ki imajo računalniško znanje, in tiste, ki so starejši od 50 let, ostane 699 računalniško nepismenih brezposelnih oseb. Največ jih ima 1. stopnjo izobrazbe (349), sledi 3. stopnja (249), 5. stopnja (191). Zanimivo pa je tudi to, da je računalniško nepismenih 12 nezaposlenih s 7. stopnjo strokovne izobrazbe. Danes je že s 4. in 5. stopnjo izobrazbe brez računalniških znanj težko najti zaposlitev, s 7. pa je skoraj iluzorno,« je stanje opisal direktor LU Ernest Vodopivec. Izobraževanje je finančno podprto s strani projekta Phare, ki prispeva 112.000 E, Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve, direktorat za trg dela in zaposlovanje prispeva 39.000 E, okrog 17.000 E pa bi morali zagotoviti partnerji projekta. To breme je že prevzela lokalna skupnost. Glavnina tečajev bo potekala v prostorih LU v Ormožu in na E-šoli pri Veliki Nedelji, računajo tudi na računalniške učilnice po šolah, ob tej priložnosti pa bodo v krajevnih centrih do veljave prišle tudi Projekt so predstavili Boris Skok, ravnatelj OŠ Velika Nedelja, Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož, in dr. Slavko Gregurec, direktor Javne razvojne agencije Ormož. E-točke, ki so pred leti nastale v projektu računalniškega opismenjevanja. Hkrati je na razpolago 126 računalniških mest za klasičen pouk v skupinah. Pristop poučevanja bo inovativen. Namreč 40 ur bo klasičnega pouka v učilnicah s predavateljem, nato pa bo sledilo še 20 ur pouka na daljavo. Pouku je namenjenih 80 % vseh namenjenih sredstev. Seveda pa je treba brezposelne, četudi se jim ponuja nekaj zastonj, za aktivnost motivirati. To nameravajo partnerji doseči s podpornimi dejavnostmi, kot so animacijski letaki, ki bodo kmalu na voljo na uradu za delo, propagandni spot, ki se bo vrtel na radijskih postajah in bo vabil k udeležbi ter predstavitvene motivacijske delavnice, ki jih načrtujejo kar dvajset. Potem bodo zainteresirane razporedili v skupine glede na predznanje in treba bo pričeti tečaje. Delo namreč ne bo moglo čakati, saj so se zavezali, da bodo projekt izpeljali do novembra 2006, v nasprotnem primeru pa lahko izgubijo del sredstev. V zvezi s tem so izrazili svojo nezadovoljstvo z državo, ki predolgo vleče razpise in postopke ter potem spravi izvajalce v časovno stisko. Uspešni udeleženci bodo na koncu lahko opravili tudi preizkus za pridobitev nacionalnega spričevala o računalniški pismenosti in ECDL spričevala. vki Mestno gledališče Ptuj • V četrtek premiera Bdenje Morrisa Panycha V četrtek so v Mestnem gledališču Ptuj na tiskovni konferenci spregovorili o novi premieri, ki bo v četrtek, 15. decembra, v ptujskem gledališču. Gre za črno komedijo Bdenje kanadskega avtorja Morrisa Panycha. Delo so predstavili: direktor gledališča Rene Maurin, režiser Matjaž Latin, prevajalec in dramaturg Rok Vilč-nik ter igralca Štefka Drolc in Aljoša Ternovšek. Kot so povedali, je Bdenje ganljiva zgodba, obarvana z veliko jedkega humorja. Od- vija se med nevrotičnim, klinično osamljenim Kempom (igra ga Aljoša Ternovšek) in njegovo nesojeno teto Grace, ki jo bo odigrala Štefka Drolc, brez dvoma ena največjih gle- Foto: Franc Lačen daliških in filmskih igralk pri nas. To briljantno napisano črno komedijo o starosti in z njo povezani nebogljenosti, ki je tisti, ki tega ne doživlja, težko razume in je zato včasih lahko v besedah in dejanjih grob, je napisal kanadski režiser in dramatik Morris Panych, ki je bil v svoji domovini za svoja dela že večkrat nagrajen. Odlično je izrisal lik molčeče Grace - »starke z umazanimi lasmi«, za katero si Kemp želi, da bi čimprej umrla in ga tako rešila njegovega bdenja ob njej - da bi potlej znova lahko zaživel svoje »uspehov polno življenje«. Njegovo življenje seveda ni takšno. A on se pač spreneveda. In z luščenjem tega sprenevedanja in skozi njegovo monološko, večinoma prisrčno duhovito, počasno odstiranje njegove prave vsebine spoznavamo in razumemo njegovo razočaranje nad svetom in samim seboj. Premiera bo torej v četrtek, 15. 12. 2005, ob 19.30, ponovitve pa v petek, 16. 12. (za abonma Odrasli redni, Izbirni in izven), soboto, 17. 12., in petek, 23. 12. 2005, ob 19.30. Fl Tone Kuntner Tropine Maribor. Študentska založba Litera, 2005 (Knjižna zbirka Piramida) Tone Kuntner je napisal svojo prvo pesem, ko je hodil v četrti razred osnovne šole. Otroci na kmetiji so rasli z nenehnim delom. Pr-vinski odnos do poezije je zaznal v domačih ljudskih pesmih, ki so se tudi pele. Kuntner je nerad govoril o sebi, o svojih čustvih in nagnjenjih, v tem je nekako moralno zadržan. Piše tako, kot občuti. Tone Kuntner je bil rojen 1943 na Tratah v Slovenskih goricah in leta 1966je izdal svojo prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh, ki sega od domače hiše do podob Slovenskih goric. Sledile so: Lesnika (1969), Pesniški list (1971), Mrtva zemlja (1972), Trate (izbor, 1975), Ledene rože (1978), V lesu ogenj (1979), Slovenske gorice (1981), Moja hiša (izbor, 1985), My House (izbor v angleščini, 1987), Moja kuća (izbor, 1989), Moje bregače (izbor, 1993), Deset grafičnih listov in pesmi (1993), O domovina (1994), Golčim besede srca in vesti (1995), Marija Snežna (1995), Cmurek (1998), Moja jablana (izbor, 1999), Moje pesmi (2000), Mati Slovenija (2000), Pesmi (izbor, 2005). Ko je Kuntner prestopil šestdeset let svojega življenja, je napravil nekak ontološki, pesniški in metaforični obračun v pesmih, zbranih v zbirki Tropine, ki že s svojo zunanjo formo dajejo v prebir šest nenaslovlje-nih ciklov po deset pesmi, katerih motivni sklopi prehajajo eden v drugega. Kar je nekoč »cvetelo« in »dehtelo«, leži zavrženo. Metafora, ki bi jo lahko naslovili na vse stvari v življenju in na življenje samo. Stvaritev, ki ima svoj začetek in svoj bridki konec. Kaj mislita mama in oče, kako gledata na sedanje življenje? Kaj misli Bog, iz katerega smo rojeni in nas je ustvaril? Samo Bog lahko lirski subjekt razume in reši. Ljubezen je vodilo odrešitve. Lirski subjekt si zastavlja povsem spoznavnostna vprašanja. Kam bi moral oditi, da bi izkusil ljubezen? Čemu vse trpljenje? Zakaj padajo temne noči na sončno deželo? Kakšna je prihodnost, in ali sploh je? Na svoji kratki poti je zadovoljen, da preživi. Sanje so svetlejše kot resničnost. Lirski subjekt je del raziskovalcev ljubezni in poti do Boga. Spoznava, da se čas izteka in bo potrebno opraviti obračun. Osrednji motivi so minljivost, spomin in odhod. Vse izkušnje in spoznanja bi lahko strnil v besede://Ne brez bolečine-/sadove življenja /spreminjal v tropine.// Na koncu se sadovi zavedo svoje resnice. Tropine se ne zavržejo, iz njih se še vedno lahko iztisneta zdravilni kis in žganje. Umazani svet se lirskemu subjektu gnusi. Plesnoba, trohnoba in gniloba so sinonimi za zunanji, gornji svet. Sonce, ki razveseljuje ljudi na poljani, ne seže v njegovo klet. Tudi v temi je treba znati videti! Kaj se zgodi s človekom, ki je utemeljil svoja spoznanja in so sanje odšle? V vesel spomin na mlada in hkrati že zrela leta bi zapeli Gaudeamus, tudi za tiste prijatelje, ki več ne bivajo z njimi. Lirski subjekt si zastavlja prvinsko vprašanje pesniškega ustvarjanja, njegovega smisla in poslanstva. Vrača se v prvobitni svet zemlje, hiše, upanja in rodu. Družina je vedno skupaj, čeprav je izgubila skupni dom, kije le še molk in samota. Preprosta resnica obstajanja pravi, da se nič ne izgubi: ne ljubezen, dobrota, lepota niti resnica. Umreš srečen kot drevo, takrat ko je potrebno, da je dobro poplačano z zlom. Besede ljubezni so večne, človek ostane v spominu in pozabi. Lirski subjekt čuti, da se vse bolj oddaljuje od tuzemskih prijateljev k tistim, ki so že odšli. Vsak posameznik je del časa, skupaj pa tvorijo večnost in neločljiv tok povezanosti: //Mi tu, vi tam. Molče med križi.// Kuntnerjeva poezija je preprosta in pristna, oblikovno tradicionalna in zavezana resnici in resničnim čustvom, napisana tako, kot jo pesnik čuti. Tone Kuntner je čustveni in miselni izpovedovalec Slovenskih goric, globok in prepričljiv glasnik kmetskega in nasploh človeškega občutenja teh ljudi, kar lahko dojamemo tudi kot vseslovensko kmetsko, domačijsko in domoljubno čustvovanje. Kljub vsakokratni avantgardni poeziji in poeziji, ki jo v nekem obdobju označujemo kot moderno (modno), ostaja Kuntnerjev pesniški svet globok, vsečloveški, s preprosto in prepričljivo metaforiko in na ravni izredne priljubljenosti. Vladimir Kajzovar Rokomet Že odločilen poraz Ormoža? Stran 8 Rokomet Dobova ni več neporažena Stran 8 Strelstvo Trojno zmagoslavje naših strelcev Stran 9 Odbojka S homogenostjo do nove zmage Stran 9 Judo 45 let Judo kluba Drava Stran 10 Mali nogomet V skupini A-lige MNZ Ptuj na vrhu Petovia Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj , -, " 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj: »V tej ekipi si želim le še Ziliča! S prihodom Roberta Furjana na čelo Drave se je pri ptujskem prvoligašu začelo marsikaj spreminjati. Dobri poznavalci nogometa na Ptuju so takrat govorili, da je Robert Furjan največja možna okrepitev Drave. Ambicije o igranju v 1. ligi so kmalu postale realnost in Drava je letos že tretje leto član Lige Simobil. Po končanem jesenskem delu sezone 2005/06 smo za komentar aktualnih razmer v Dravi in slovenskem nogometu zaprosili prav predsednika Drave, ki je bil zelo kritičen predvsem do NZS in selektorja reprezentance Braneta Oblaka. Polprofesionalizem je utopija R. Furjan: »S prehodom iz 2. v 1. ligo smo morali narediti velik korak naprej tudi v organizacijskem in finančnem smislu, dejansko je šlo za korak iz amaterizma v profesio-nalizem. Da smo lahko sledili ostalim klubom, smo morali povečati proračun, zadostiti smo morali vsem kriterijem NZS, kakor tudi UEFA in FIFA, z amaterskim pristopom tega ne bi zmogli. Pred to sezono sem bil praktično edini, ki je opozarjal na to, da je polpro-fesionalizem v 1 SNL utopija (Rudar Velenje), saj s takšnim pristopom ne moreš zagotavljati pogojev za resno konkuriranje drugim klubom. V Sloveniji je stališče večine ljudi, da je nogomet šport za južnjake in nekateri ljudje, ki delajo v klubih, tudi v resnici delajo po domače. Ti ljudje so naredili veliko škode in jo še delajo slovenskemu nogometu. Na srečo je pogled na nogomet v svetu precej drugačen od našega. V klubih lahko delujejo ljudje, ki tudi sami vlagajo v šport in imajo v družbi določen ugled; s tem zagotavljajo nogometu pravo veljavo. Ravno zaradi tega je nogomet šport številka 1 v razvitih evropskih državah: Nemčiji, Angliji, Nizozemski, Španiji, Italiji Milko Đurovski je največje trenersko ime v Sloveniji R. Furjan: »Največja umetnost za vsako vodstvo kluba je izbira pravega trenutka za zamenjavo trenerja. Sam sem mnenja, da tudi model ManU, kjer je Alex Ferguson trener že več kot 15 let, ni prava in da po nekem času pride do zasi-čenosti med igralci in trenerjem; takrat je treba ukrepati. Večina trenerjev se zaveda, da morajo imeti vedno pripravljene kovčke, saj uprave na nasprotni strani ne morejo zamenjati celega moštva, čeprav tudi zamenjava trenerja vedno ne prinese želenega učinka. Z vsakim treneriem. ki smo NK DRAVA ■ii ■—-1 1 Foto: Črtomir Goznik Robert Furjan, predsednik NK Drava: »Bil sem besen na vse, ki so se smejali angažiranju Milka Đu-rovskega v Dravo. Milko ie namreč naivečie trenersko ime v Sloveniji!« ga doslej v Dravi angažirali, smo v danem trenutku nekaj pridobili. Začeli smo s Silvom Berkom, ki je kljub nespremenjenemu moštvu pripeljal klub iz 2. v 1. ligo. V danem trenutku je bil dober trener za Dravo. Sledilo je sodelovanje z Borutom Jarcem, ki pa se ni razvilo v tisti smeri, kot sem sam pričakoval, zato smo se razšli. Njegov naslednik Srečko Lušič je bil zelo korekten in pošten, tako pri delu kot po svojem značaju. Na treningih je delal kvalitetno, bil pa je premalo oster. To so izkoristili nekateri zvezdniki in ga »zminirali«. Kljub stalnim kritikam je ekipo v lanski sezoni popeljal do pokala Intertoto in končneaa 5. mesta na lestvi- ci 1. SNL. Očitek o letošnjih slabših predstavah v drugem delu nikakor ne gre na račun Srečka Lušiča, ampak na račun nekaterih igralcev, ki niso dali niti 10 % tistega, kar smo od njih pričakovali, poleg tega pa so porušili dobro vzdušje v ekipi. Za Milka Đurovskega lahko rečem, da sem na dan, ko smo ga angažirali kot pomočnika, vedel, da bo nekoč prvi trener. Prvi kontakt z njim smo vzpostavili že leto in pol nazaj, nato spet v lanskem prestopnem roku, tretjič letos poleti in šele v četrto smo se zares dogovorili o sodelovanju. Slovenija se je posmehovala tej potezi, sam pa sem bil zaradi te reakcije resnično besen in ogorčen; O zaviranju razvoja na Ptuju R. Furjan: »Na Ptuju se vsega novega bojimo. Po mojem mnenju to izvira že iz časov, ko nas je obšla železnica in je Ptuj začel zaostajati v razvoju. Večina ljudi ima odklonilno stališče do praktično vseh novosti, ki jih mesto ponudi; sam sem sodeloval pri nekaterih in jih občutil tudi na lastni koži (razširitev tribun, postavitev trgovinskega centra, izgradnja igrišča z umetno travo Vsaj 50 ljudi je vedno zapravljalo svoj čas, da so ovirali te in podobne projekte. Na srečo imamo na mestu župana Štefana Čelana, ki si kot politik veliko upa in ni človek, ki bi želel biti vsem všeč in bi gledal samo za svoj stolček. Župan si mora upati, slediti mora svoji viziji, verjeti v to, kar počne in predvsem delati. Sedaj se mesto spet oživlja in če se bo tudi v bodoče delalo na ta način, bomo kmalu ujeli v razvoju druga mesta.« šlo je za podcenjevanje Milka Đurovskega, ki je največje trenersko in igralsko ime, ki je kdajkoli igralo v Sloveniji. Za ilustracijo lahko povem, da so bili pred kratkim v Ptuju novinarji nizozemskega nogometnega mesečnika Voetbal Magazine, kjer so bralci Milka Đurovskega izbrali med sedem najbolj priljubljenih nogometašev, ki so v zadnjih 20 letih igrali na Nizozemskem (Milko je igral za Groningen). Trener Drave se je tako znašel v družbi Johana Cruyffa, Marca van Bastna, Roya Makaaja, Gerda Mullerja, za njim pa so se zvrstili veliki zvezdniki svetovnega nogometa Ronaldo, Roma-rio, brata Laudrup in mnogi drugi. Dejansko pomeni torej angažiranje Milka Đurovskega za Dravo dvigovanje ratinga in imidža celotnega kluba. O trenerjih lahko dodam le še to, da se mi zdijo razni pritiski o domačem trenerju popoln nesmisel, rekel bi, da gre za nezdrav lokalpatriotizem.« Zaradi širše selekcije letos 33 igralcev R. Furjan: »V klubu smo doslej delali selekcijo po načinu, da smo manjše število igralcev poslali v druge ekipe, nekaj pa smo jih pripeljali, seveda smo pri tem delali tudi napake. Le- tos smo se načrtno odločili, da pripeljemo večje število igralcev, da bi lažje naredili selekcijo in bi nato v klubu obdržali tiste, ki so se najbolje vključili v naš koncept igre. V prijateljskih in prvenstvenih tekmah smo si vse igralce ogledali in videli, kdo zmore in kdo ne. Po zaključku tega procesa bomo obdržali približno 24 igralcev in že sedaj trdim, da bomo imeli izvrstno ekipo, manjka samo še en vrhunski napadalec tipa Sead Zilič. Le-tega smo na Poljsko spustili zaradi njegovega lažjega napredovanja in dobre ponudbe, sedaj pa bi osebno naredil prav vse, da bi ga vrnil v ekipo. Utopično bi bilo misliti, da ga lahko zamenja kdo iz naše ekipe, tudi v Sloveniji ne vidim nobenega tako kvalitetnega napadalca. Zaenkrat smo se odrekli tudi Iana Emeršiča, ki je zagotovo perspektiven nogometaš, vendar mora igrati, kar bi bilo pri Dravi izredno težko, saj je konkurenca izjemna - noben igralec pa nima takšne pogodbe, da bi imel zagotovljeno mesto v ekipi. Na drugi strani pa smo se odločili, da bomo v Dravo vrnili Roka Letonjo, ki smo ga podrobno spremljali nekaj časa. Gre za izjemno talentiranega igralca in močno upam, da bo tudi trener opazil njegove kvalitete. Za mesto na sredini bo imel na razpolago izvrstne igralce: Trenevskega, Kronavetra, Drevenška, Čeha, Prejaca, Kelenca, Letonjo. Kar se tiče govoric o prodaji Trenevskega, Miljatoviča, Chietija in Sladojeviča, lahko povem, da bo šel sporazumno v drug klub (Publikum) le Sla-dojevič, ki je imel na Ptuju kar nekaj problemov, tako povsem osebnih kot glede vključevanja v ekipo. Vem, da je dober nogometaš in mu želim več sreče v Celju.« Prodajali bomo le, če bo potreba R. Furjan: »Ta trenutek še vedno nimamo generalnega sponzorja, imamo pa veliko manjših, s katerimi uspešno zapolnjujemo proračun. V novo leto bomo šli brez dolgov do igralcev, in to z ekipo, v kateri je (ali še bo) kar nekaj igralcev vrednih več kot milijon evrov. Za prodajo le-teh se bomo odločili le v primeru finančnih težav, drugače pa sem mnenja, da se mora ta ekipa najprej dokazati in narediti odmeven rezultat. Sam trdno verjamem, da je tega sposobna že naslednje leto. Vesel sem, da je sponzor nogometne šole Drava postala Perutnina Ptuj, katere zagotovo ne bi bilo, če ne bi opazili uspešnega dela šole in njene skrbi za zdravo športno vzgojo. Želimo si še več otrok v naši šoli, zagotovo ne bomo nobenega odslovili, saj ni naš namen tako zgodaj selekcionirati teh mladih otrok.« Za reprezentanco ne igrajo najboljši R. Furjan: »Lahko samo čestitam reprezentanci U-21, ki je dosegla lep uspeh, zato pa me toliko bolj čudi to, da ni praktično nobene kritike doživela članska ekipa in njen selektor Branko Oblak, ki je dosegla najslabše rezultate zadnjega obdobja. Menim, da gre za prepoceni razprodajo ugleda slovenskega nogometa in da je za to odgovorna tudi NZS. Smešne se mi zdijo trditve o pomladitvi reprezentance, saj sem prepričan, da bi morali za Slovenijo igrati v vsakem trenutku najboljši igralci na posameznem igralnem mestu z našim potnim listom, ne glede na starost. Reprezentanca pa je postala nekakšen poligon za prodajanje igralcev in s takšnim načinom se selektor neposredno igra s čustvi navijačev in usodo slovenskega nogometa. Trdim, da polovica igralcev iz reprezentance ne bi našla mesta v ekipi Drave. R. Furjan: »Matjaž Lunder, ki ga je Oblak povabil v drugo ekipo za turnir na Portugalskem, bi si že zdavnaj zaslužil poziv v A-ekipo, da Seada Ziliča sploh ne omenjam. Poleg vseh kvalitet, ki jih Sead nedvomno ima, je tu še njegova odlika, da igra za moštvo in ne zase, tako kot npr. Cimerotič. Mladen Dabanovič prav tako že dve leti brani v reprezentančni formi, pa ni na Oblakovem seznamu. Verjetno zato, ker se ne nrodaia v tujino.« Tudi na NZS bi se morali zamisliti nad tem, kje je nogomet v Sloveniji, ne pa da le tarnajo nad infrastrukturo, za kar je po njihovem mnenju odgovoren vedno nekdo drug. Kje pa so bili leta 2002, ko se je reprezentanca uvrstila na SP, niso pa znali tega izkoristiti za rešitev vprašanja nacionalnega stadiona? Predsedniku NZS ni všeč tudi to, da morajo klubi plačevati RTV SLO za prenose tekem. Kdo pa je kriv za to? V dobri luči pa moram omeniti Stanka Glažarja, ki je edini, ki si zasluži mesto na NZS. Izredno pošteno se je namreč postavil v primeru Mure in s tem dokazal, da ima hrbtenico.« lď\-VA HJÍď\hď\fwí^ Rokomet • 1. A SRL (m) Ze odločilen poraz Ormoža? Rudar - Jeruzalem 28:26 (12:14) Jeruzalem: G. Čudič (17 obramb, 3 x 7 m), Dogša; M. Horvat, Koražija 9 (1), Bezjak 3, Klemenčič, Ivanuša 1, B. Čudič 5 (1), Kosaber, D. Horvat, Grizolt, Rajić 2, Belšak 6, Potočnjak. Trener: Saša Pra-potnik Zaradi zasedenosti dvorane 1. A SRL - MOŠKI REZULTATI 13. KROGA: Rudar Trbovlje - Jeruzalem Ormož 28 :26 (12:14), Slovan ■ Trimo Treb- nje 26:25 (13:13), Ribnica - Krka 35:21 (17:12), Gold club - Cimos Koper 27:22 (17:8). Torek, 13. 12.: Prevent - Celje Pivovarna Laško; sreda, 14. 12 Termo - Gorenje. 1. CELJE PL 12 12 0 0 24 2. GOLD CLUB 13 8 1 4 17 3. GORENJE 12 8 0 4 16 4. TRIMO TREBNJE 13 7 2 4 16 5. RUDAR (T) 13 6 2 5 14 6. PREVENT 12 6 0 6 12 7. CIMOS KOPER 13 6 0 7 12 8. RIBNICA 13 4 3 6 11 9. JER. ORMOŽ 13 5 0 8 10 10. SLOVAN 13 3 2 8 8 11. TERMO 12 3 1 8 7 12. KRKA 13 1 3 9 5 Polaj v Trbovljah sta tekmeca srečanje odigrala v Dolu pri Hrastniku. Dolanka pa tokrat za Ormožane ni bila srečna kot teden dni prej sosedom iz Velike Nedelje. Tekmo proti neposrednemu konkurentu za uvrstitev v ligo za prvaka so bolje pričeli Ormožani, ki so hitro povedli z dvema zadetkoma (3:1, 4:2). Kasneje je bil v prvem polčasu rezultat kar osemkrat izenačen, jeru-zalemčkom pa je ob dobri obrambi in razpoloženem vratarju Čudiču ter lahkih zadetkih iz protinapadov uspelo spet povesti za dva zadetka. Na začetku drugega polčasa so gosti povedli s tremi zadetki, 17:14, toda v 37. minuti je bil rezultat že izenačen na 17:17. V 41. minuti je sledila prva sporna situacija sodniškega para Krašna - Vodopi-vec iz Ajdovščine. Podvršič pri domačih je pri izvajanju sedemmetrovke in ob igralcu manj zadrževal žogo, čas je neutrudno tekel (35 sekund), nakar je sodnika pri golovi črti opozoril vratar Čudič, medtem pa je sodnik v polju dal znak za strel iz sedmih metrov in Podvršič je zadel prazna vrata za 19:18. Ob tem si je portir Jeruzalema Čudič prislužil še izključitev in živci obeh ekip so bili vse bolj napeti. V 45. minuti si je tako Bezjak zaslužil rdeč karton po prekršku nad Šmejcem. Slednji bi si v nadaljevanju po prodoru Bojana Čudiča skozi sredino prav tako moral zaradi grobega prekrška prislužiti rdeč karton, toda piščalki sodnikov sta ostali nemi. Do konca tekme so si gostitelji priigrali prednost štirih zadetkov, Ormožanom pa je uspelo le ublažiti boleč poraz, ki jih je precej oddaljil od letošnjega cilja - uvrstitve med prvih šest. V soboto na Hardeku v zadnji domači tekmi za Jeruzalem v tem letu gostuje ekipa Preventa. Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Odigrali smo zelo solidno tekmo, le v napadu na postavljeno obrambo bi lahko bilo bolje. Razočaran sem nad sojenjem sodniškega para, ki nas je tokrat oškodoval. Napako, ki so jo sodniki storili Trboveljčanom v Novem mestu, so jim tokrat vrnili. Žalostno.« UK Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža in Celja PL so bili po tekmah preteklega tedna povsem drugače razpoloženi; Bojan Čudič in soigralci so izgubili z Rudarjem, Miladin Kozlina pa se je s soigralci veselil uvrstitve svoje ekipe v četrtfinale Lige prvakov. Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Dobova ni več neporažena 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 10. KROGA: Velika Nedelja - Dobova 39 :36, Dol - Gorišnica 35:29, Cerklje - Atom Krško 29:43, Sevnica - Mitol Sežana 29:25, Istrabenz plini Izola - Pekarna Grosuplje 30:26, MIP Gorica Leasing - Sviš 26:27 1. VELIKA NEDELJA 10 8 1 1 17 2. DOBOVA 10 8 1 1 17 3. SVIŠ 10 7 0 3 14 4. DOL TKI HRASTNIK 10 7 0 3 14 5. MIP GORICA LEAS. 10 5 3 2 13 6. SEVNICA 10 5 2 3 12 7. ATOM KRŠKO 10 4 3 3 11 8. ISTRABENZ P. IZOLA 10 4 2 4 10 9. PEKAR. GROSUPLJE 10 3 0 7 6 10. GORIŠNICA 10 2 0 8 4 11. MITOL SEŽANA 10 10 9 2 12. CERKLJE 10 0 0 10 0 Velika Nedelja - Dobova 39:36 (18:16) Velika Nedelja: Kova-čec (16 obramb, 2 x 7 m), Munda, Klemenčič; Mesarec 7, Cvetko, T. Špindler, Pla-ninc 7, Vrečar 2, Korpar 5, Hanželič 1, Ivančič 12 (2), Kokol, Krabonja, Kukec 5. Trener: Ivan Hrupič Derbi vodečih moštev 1. B-lige je zadovoljil lepo število gledalcev v športni dvorani AL d.o.o. I telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo pri Veliki Nedelji (okrog 500 gledalcev), ki so rokometnemu spektaklu dodali še dodaten čar. V sicer pravi prvenstveni tekmi so ob koncu do osme prvenstvene zmage ter vrnitve na vrh lestvice prišli varovanci trenerja Hrupiča. Gostitelji so vodili od samega začetka do konca tekme, najvišjo prednost petih zadetkov pa so si priigrali v nadaljevanju drugega polčasa. V dramatični končnici so se gostje približali le na gol zaostanka in pri tem zapravili še priložnost za izenačenje. V vratih Velike Nedelje pa je zablestel domač vratar in kapetan Davorin Kovačec, ki se je zaustavil pri 16 obrambah. Naziv igralca tekme oz. derbija je tokrat pripadel domačinu Dejanu Ivančiču, ki je tekmo končal s strelom 12/12. Znova je izjemno delovala naveza na desni strani Planinc-Mesarec, ki je prispevala kar 14 zadetkov. S petimi zadetki se je po poškodbi uspešno na rokometna igrišča vrnil Kukec. V soboto Veliko Nedeljo čaka sosedski derbi pri Gorišnici, zmaga pa potrjuje naslov jesenskih prvakov. UK Dol TKI Hrastnik - Gorišnica 35:29 (19:12) GORIŠNICA: Valenko, M. Kelenc 1, D. Kelenc 1, Štor-man 2, Stopar 2, Žuran 4, Lo-zinšek 3, Buzeti 1, Štrbal, Sok 4, Vincek 1, Halilovič 5, Pisar 5, Majcenovič. Trener: Marjan Valenko. Hrastniški rokometaši so srečanje dobro pričeli in že v začetku prvega polčasa povedli s petimi zadetki prednosti (7:2) ter svoje vodstvo ob odhodu na odmor zvišali na plus sedem, kar je v rokometu že lepa prednost. V drugem polčasu so bolje zaigrali tudi Gorišničani, ki so močno znižali prednost svojih tekmecev, na 23:20. Žal pa je bilo to vse in roko-metaši iz Hrastnika so v sam finiš srečanja krenili s štirimi zadetki prednosti ter z mirno igro prišli do pomembne zmage, ki jih ohranja pod samim vrhom prvenstvene razpredelnice, kjer čakajo na spodrsljaje vodečega dvojca Velike Nedelje in Dobove. Go-rišničani so bili tokrat slabši v obrambi, predvsem na obeh krilnih pozicijah, kjer so jim domača krila zabila kar osemnajst zadetkov. Danilo Klajnšek 2. SRL VZHOD (m) REZULTATI 12. KROGA: Črnomelj - Drava Ptuj 31:19, Šmartno 99 - Klima Petek Maribor 31:32, Arcont Radgona - Radeče 34:35. V tem krogu je bila prosta ekipa Aleša Praznika. Muhič. Rokometaši ptujske Drave so s porazom pri drugouvr-ščeni ekipi 2. SRL zaključili leto 2005. Za domačo ekipo Črnomlja bi lahko dejali, da niso nič posebnega, kar se je videlo v prvem polčasu, ko so gostje iz Ptuja dobro igrali, saj je bil rezultat do 22. minute izenačen (10:10). Bolj ko se je bližal konec prvega polčasa, več napak so naredili Ptujča-ni in Črnomaljci so prešli v vodstvo s tremi zadetki prednosti. 1. RADEČE 10 9 1 0 19 2. ČRNOMELJ 10 7 0 3 14 3. KLIMA PETEK MB 11 6 2 3 14 4. ŠMARTNO 99 10 5 0 5 10 5. ARCONTRADGONA 11 2 2 7 6 6. ALEŠ PRAZNIK 10 3 0 7 6 7. DRAVA PTUJ 10 1 1 8 3 Črnomelj - Drava Ptuj 31:19 (14:11) DRAVA PTUJ: Bezjak, Štem-berger, Belšak 3, Ferk, M. Bračič 12, Pšajd, Žmauc, Pre-dikaka, G. Bračič 2, Kovačič, Oprešnik 2. Trener: Miran Foto: DK Matej Bračič (Drava) je na srečanju v Črnomlju dosegel 12 zadetkov Drugi polčas pa je bil nekaj povsem drugega, saj so ga domačini dobili s kar 17:8. Razlog pa je bil v tem, da so bili rokometaši Drave sila nenatančni pri strelih proti vratom domačega vratarja, nato pa so se prepočasi vračali v obrambo; domačini so večino zadetkov dosegli iz hitrih proti napadov. Pri Dravi se je strelsko odlikoval Matej Bračič, ki je dosegel dvanajst zadetkov, ter vratar Bezjak s številnimi dobrimi obrambami, kar pa je bilo premalo za boljši izid ekipe. Danilo Klajnšek Piše: Uroš Krstič Tako blizu, a tako daleč V minulem tednu je bil rokomet v Sloveniji zagotovo šport številka 1. Razlog je enostaven - nastop ženske reprezentance na SP v Rusiji, povratni srečanji osmine finala lige prvakov s Celjani in Velenjčani, zanimivi prvenstveni obračuni naših ligašev. Ker imajo dame prednost, pričnimo pri Beguševih varovankah, ki so razočarale oz. bolje rečeno zmrznile v St. Peterburgu. Roko na srce sem sam naše punce pred prvenstvom glede na moč nasprotnic v skupini B in nekatere odpovedi igralk (Marinček, Argenti, Ilič, Dajčman, Cerar, Cečkova) odpisal. Toda odličen začetek prvenstva (zmaga nad svetovnimi podpr-vakinjami Južno Korejo in Avstralijo ter "nesrečen" remi proti Madžarkam) je Slovenkam pred tekmama z Norveško in Angolo ponujal veliko upanja na uvrstitev v drugi krog tekmovanja. A ponovila se je preteklost in Slovenke so po porazu z Norveško doživele hud šok po porazu z afriškimi prvakinjami Angolo, ki so našo izbrano vrsto glede na ponujeno priložnost predčasno poslale domov. En gol, ena točka proti "črnim gazelam " bi bila dovolj za uvrstitev v drugi krog. Še enkrat se je pokazalo, da našim dekletom ne ustreza turnirski način igranja, čeprav imamo v svojih vrstah izjemne posameznice, ki so osvojile v ligaškem sistemu tekmovanja vse, kar je možno (ligo prvakov, državno prvenstvo...). Zdaj se bo potrebno osredotočiti na evropsko prvenstvo na Švedskem. Ta generacija deklet se počasi poslavlja, izbrani vrsti pa se v prihodnosti glede na generacijsko "črno luknjo" obetajo težki časi. Upam, da nisem preveč črnogled. Povratne tekme v ligi prvakov so ponudile rokometne spektakle, kjer sta sodelovala tudi oba naša predstavnika. Začnimo s Celjem. Se spomnite Leona, Szegeda? To so bile tekme osmine finala, kjer so bili Celjani zmeraj blizu izpada, a se je vedno srečno izteklo. Leta 2004 celo z naslovom evropskih prvakov. Zlatorog je po številnih izjemnih srečanjih v preteklosti še enkrat padel v "ekstazo". Pred povratno tekmo nihče ni pričakoval, da bi danski prvak lahko presenetil Celjane. Toda Danci so odigrali svojo najboljšo tekmo v tem letu in od samega začetka ter do 57. minute držali Celjane na nitki. Ko je Kolding v 40. minuti povedel s 7 zadetki, 23:16, je bilo le malo takih, ki so verjeli v preobrat. Toda publika v celjski lepotici je ponorela, trener Požun je našel čarobno formulo v igri v obrambi (4-2 ter 3-3) in pivovarji so enostavno leteli po dvorani in spremenili potek tekme v svojo korist. Zlatorog je spet ostal nedolžen, čeprav so bili rokometaši Koldinga zelo blizu. Na vrhu seznama želja nasprotnikov Celjanov v če-trtfinalu so rokometaši francoskega Montpelliera, nezaželeni pa so Španci - CiudadReal, Barcelona in Portland San Antonio. Podobno kot danski prvak v Celju so bili blizu nepričakovanega, vendar zasluženega napredovanja rokometaši Gorenja. V obeh tekmah proti evropskemu prvaku iz leta 2003 Montpellieru so varovanci trenerja Larsa Walt-herja pokazali več. Bili so uro in pol boljši tekmec v obeh srečanjih, toda zadnje pol ure obračuna (drugi polčas v Franciji so dobili s kar 18:9 gostitelji) in napredovanje v četrtfinale je na koncu pripadlo izkušenejšim Francozom. Boleč poraz, ki bo verjetno v Velenju pustil globoke posledice, mogoče celo odpoved danskemu strategu Waltherju. Zadnji napad za zgodovinski uspeh Gorenja so rumeno-črni izpeljali katastrofalno, čeprav so imeli dovolj časa za dogovor o zaključku akcije, ki jo je nato katastrofalno zaključil mladi Ceh Rezniček. Slovenci smo v evropskih tekmovanjih tako ostali le pri Celju in Krimu. Danes bi takoj podpisali, če bi se vsaj ena od preostalih ekip uvrstila v veliki finale lige prvakov. Anketa Kdo je za Ptujčane najuspešnejši športnik, športnica in ekipa letošnjega leta Tanja Golob: »Po mojem mnenju je najboljši športnik Ptuja kolesar Mitja Mahorič ali pa morda boksar Dejan Zavec. Za Mahoriča vem, da je lani zmagal dirko Po Sloveniji, tudi letos sem ga dostikrat zasledila v medijih.« Egon Predikaka: »Tudi sam sem športnik, zato rezultate ptujskih športnikov precej dobro poznam. Med ekipami bi glasoval za judoiste ali nogometaše NK Drava, med posamezniki pa je verjetno najboljši kolesar Mitja Mahorič. Mislim, da so med ženska- mi najboljše rokometašice, zato bi se tudi posamezno odločil za Mojco Derčar.« Tatjana Rudolf: »Med ženskami mislim, da je najboljša kikboksarka Nadja Šibila, med športniki pa kolesar Mitja Mahorič. Ekipno se mi zdi, da so najuspešnejše rokometašice. Ta šport tudi največ spremljam, ker sem ga v šolskih letih trenirala. Zanimive so mi tudi druge panoge, vendar jih ne poznam najbolje.« UG Tanja Golob, Egon Predikaka in Tatjana Rudolf Foto: UG Odbojka • 2. DOL (ž, m) S homogenostjo do zmage Odbojkarice Ptuja imajo trenutno velikih pet točk prednosti pred zasiedovaikami. 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 10. KROGA: ŽOK Kočevje - ŽOK Ptuj 0:3, Broline Kamnik - Comet Zreče 3:1, Partizan Škofja Loka - Braslovče 3:2, Čulum, s. p., Valšped - Savinjska Šempeter 3:0, Prevalje - Ecom Tabor 3:0, Formis Bell - Mislinja 0:3 1. ŽOK PTUJ 10 9 1 28 2. PREVALJE 10 8 2 23 3. COMET ZREČE 10 8 2 22 4. BROLINE KAMNIK 10 7 3 21 5. ŽOK KOČEVJE 9 7 2 20 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 10 4 6 14 7. ECOM TABOR 10 4 6 12 8. MISLINJA 9 4 5 11 9. FORMIS BELL 10 4 6 10 10. SAVINJSKA ŠEMPETER 10 3 7 9 11. ČULUM, S. P., VALŠPED 10 1 9 3 12. BRASLOVČE 10 1 9 2 ŽOK Kočevje - ŽOK Ptuj 0:3 (-21, -22, -10) ŽOK Ptuj: Lorber, Vidovič, Bilanovič, Cvirn, Draškovič, Robič, Andjelkovič, Švajger Ptujčanke so si v sobotni tekmi z zmago proti ekipi iz Kočevja zagotovile prezimo- vanje na vrhu lige. Z borbeno in odločno igro so na gostovanju potolkle tekmice v treh nizih. Prva dva niza so se domačinke zelo upirale, v tretjem so se popolnoma predale. Gostiteljice so v drugem nizu le nekajkrat vodile z minimalno prednostjo, v ključnih trenutkih pa so Ptujčanke pokazale, zakaj so v dosedanjem poteku prvenstva najboljša ekipa. Nekaj težav so imele le z začetnim udarcem in nizkim stropom dvorane, zaradi česar so v prvem delu srečanja izgubljale točke. V ptujski vrsti pa bo verjetno do konca sezone manjkala Urška Nedeljko. Po poškodbi kolena, ki je najprej izgledala nedolžno, jo konec meseca čaka operacija in dolga rehabilitacija, zato Lorberjeva nanjo več ne more računati. Sergeja Lorber: "Dosegle smo potrebno stabilnost v igri, kar nam prinaša ugoden položaj v prvenstvu. Težko bi katero igralko posebej izpo- stavila, saj je za zaključek napada pomemben dober sprejem kot tudi sama priprava napada, hkrati pa tudi blok v fazi obrambe. Odbojka je kolektiven šport, zato je zelo pomembna homogenost ekipe." UG 2. DOL MOŠKI REZULTATI 10. KROGA: Prigo Brezovica - Svit 3:2, SIP Šempeter - Hoče 3:1, Astec Triglav - Partizan Fram 3:0, Termo Lubnik - TAB Mežica 3:0, Telemach Žirovnica - Ke-kooprema Žužemberk 1:3, MOK Kočevje - Logatec 1:3. 1. LOGATEC 10 9 1 27 2. ASTEC TRIGLAV 10 9 1 27 3. TERMO LUBNIK 10 8 2 23 4. PRIGO BREZOVICA 10 7 3 20 5. SVIT 10 6 4 19 6. SIP ŠEMPETER 10 5 5 17 7. PARTIZAN FRAM 10 6 4 14 8. TAB MEŽICA 10 3 7 9 9. TELEMACH ŽIROVNICA 10 3 7 8 10. MOK KOČEVJE 10 2 8 8 11. KEKOOP. ŽUŽEMBERK 10 2 8 8 12. HOČE 10 0 10 0 DK Strelstvo • 1. in 2. državna liga s pištolo Trojno zmagoslavje naših 1. liga - pištola V soboto je v Trbovljah potekal 3. krog 1. državne strelske lige s pištolo, ki je v letošnji sezoni prinesel največje uspehe strelcem iz Spodnjega Podravja. Med posamezniki, kjer so naši strelci povsem zasenčili preostanek konkurence, je slavil Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor z odličnim rezultatom 575 krogov pred vedno boljšim Ptujča-nom Matijo Potočnikom, ki je dosegel svoj osebni rekord s 574 krogi. Na tretjem mestu je pristal odličen mladinec iz Juršincev Simon Simonič s 572 krogi. Tudi ostali naši so se odrezali zelo dobro, saj so dosegli letos najvišje rezultate, kar je pomenilo, da so še štirje, skupaj 7 strelcev, zasedli mesta med najboljšimi 11! V ekipnem tekmovanju je ekipa iz Juršincev prvič v letošnji sezoni odvzela skalp doslej nepremagljivi ekipi SD DP iz Rečice, ki je končala z enakim rezultatom na 2. mestu in slavila s 1693 krogi, vendar šele po preštevanju boljših zadnjih serij! Na svojih prvih letošnjih stopničkah je prista- la tudi ekipa SK Ptuj RGS, ki je dosegla svoj najvišji letošnji rezultat s 1680 krogi. Aktualni prvaki, SD Kidričevo-Ten-zor, so zaradi poškodovane rame Simona Simoniča, ki ga je zamenjal Jurček La-mot, pristali šele na 5. mestu s 1677 krogi, vendar z majhno razliko za najboljšimi. V skupnem seštevku vodi ekipa iz Rečice pred (tremi!) ekipami iz Spodnjega Podravja. 1. SD Juršinci I 1693 31 2. SD Dušan Poženel I 1693 42 3. SK Ptuj RGS 1680 26 4. SD Olimpija 1679 19 5. SD Kidričevo-Tenzor 1677 30 6. SD Kopačevina 1673 23 7. SK Brežice 1667 19 8. ŠSK Coal I 1664 24 9. SD Železniki 1649 12 10. SD Mrož 1643 11 11. SD Kamnik 1638 6 12. SD Domžale 0 3 Pomen kolon: št. krogov v 3. krogu, skupno število točk Posamezni rezultati: 1. Boštjan Simonič (SD Kidričevo-Tenzor) 575 2. Matija Potočnik (SK Ptuj RGS) 574 3. Simon Simonič ml. (SD Juršinci I) 572 krogov 4. Cvetko Ljubič (SD Ki- dričevo-Tenzor) 571, 9. Rok Pučko (SD Juršinci I), 562, 10. Majda Raušl (SK Ptuj RGS) 561, 11. Mirko Moleh (SD Juršinci I) 559, 30. Robert Šimenko (SK Ptuj RGS) 545, 33. Jurček Lamot (SD Kidričevo-Tenzor) 531 krogov. 2. liga - pištola V soboto je v Trbovljah potekal še 3. krog 2. državne strelske lige s pištolo, kjer je med posamezniki srebrno medaljo osvojil Ptujčan, ki strelja za ekipo iz Ruš, Ludvik Pšajd s 561 krogi. V ekipnem delu so tokrat krajšo potegnili strelci SK Ptuj Petlja, ki so v boju z minimalnimi razlikami s konkurenti zasedli predzadnje 11. mesto. Ptujčani so ponovno nastopili v spremenjeni postavi (17. Simeon Gonc, 538, 21. Mojca Lazar 534, 31. Milan Stražišar 520 krogov) in še iščejo pravo kombinacijo strelcev, ki bodo sposobni zagotoviti obstanek v 2. ligi. Trenutno se nahajajo na mestu, ki bi peljalo v dodatne kvalifikacije. Simeon Gonc Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Tempo premočan za dekleta Končan je prvi del namiz-noteniškega prvenstva. Tokrat je največ zanimanja veljalo dvoboju v Mariboru, kjer so slavili igralci iz Lendave in si priigrali pomembno prednost treh točk, mogoče že odločilnih za naslov državnega prvaka, čeprav je pred igralci in igralkami še devet krogov. Prvenstvo se bo nadaljevalo v začetku februarja. 1. SNTL - ŽENSKE REZULTATI 9. KROGA: Ptuj - Tempo Velenje 3:6, Ka-juh Slovan - Prevent 6:1, Arge-ta - Vesna 6:2, Ilirija - Fužinar Interdiskont 6:3, Iskra Avto-elektrika - Merkur 6:2 FOTO: Črtomir Goznik Breda Mojsilovič, NTK Ptuj 1. ISKRA AVTOELEKT. 9 9 0 0 18 2. ILIRIJA 9 7 1 1 15 3. MERKUR 9 5 1 3 11 4. TEMPO VELENJE 9 4 2 3 10 5. FUŽINAR INTERDIS. 9 3 3 3 9 6. KAJUH SLOVAN -1 9 4 2 3 9 7. PREVENT RADLJE 9 3 1 5 7 8. ARGETA 9 3 0 6 6 9. VESNA 9 0 1 8 1 10. PTUJ 9 0 1 8 1 Ptuj - Tempo 3:6 Ptujčanke so doma gostile ekipo Tempa in dvoboj izgubile, čeprav so se kar trije dvoboji končali po igri v petem nizu in po pravilu so domače igralke ostajale praznih rok. Upamo, da se jim bo to v nadaljevanju prvenstva vrnilo in jih bo spremljala tudi športna sreča. Rojko - Jerič 0:3, Mojsilovič - Zera 2:3, Terbuc - Ojster-šek 2:3, Rojko - Belovič 3:0, Terbuc - Zera 1:3, Mojsilovič - Jerič 2:3, Terbuc/Mojsilovič - Zera/Jerič 3:1, Mojsilovič -Belovič 3:0, Terbuc - Jerič 1:3. 1. SNTL MOŠKI REZULTATI 9. KROGA: Sobota - Ptuj 6:1, Križe - Edigs 6.0, Tempo Velenje - Mela-min 6:1, Krka - Kema Pucon-ci 5:5, Maribor Finea - LM-KO Lendava 3:6 1. LM-KO LENDAVA 9 9 0 0 18 2. MARIBOR FINEA 9 7 1 1 15 3. KEMA PUCONCI 9 5 2 2 12 4. KRKA 9 5 2 2 12 5. TEMPO VELENJE 9 5 0 4 10 6. SOBOTA 9 4 2 3 10 7. MELAMIN 9 3 0 5 6 8. KRIŽE 9 1 2 6 4 9. PTUJ 9 1 1 7 3 10. EDIGS 9 0 0 9 0 Sobota - Ptuj 6:1 Po pričakovanjih so v Murski Soboti doživeli poraz igralci Ptuja. Edino točko je uspel priboriti izkušeni Bojan Pavič v prvem dvoboju s Koščakom, nato pa je sledila serija porazov gostov. Koščak - Pavič 1:3, Ropoša - Ovčar 3:0, Kocuvan - Piljak 3:0, Ropoša - Pavič 3:1, Koščak - Piljak 3:1, Kocuvan - Ovčar 3:0, Koščak/Kocuvan - Pavič/Piljak 3:0. Danilo Klajnšek Košarka • 2. SKL - vzhod Ježičani boljši kar za 43 točk lu^m REZULTATI 10. KROGA: Prebold - Janče 78 :67, Nazarje - Ruše 81:76, Grosuplje - Ilirija 79:62, Ježica - Ptuj 101:58, Pivovarna Laško mladi - ŽKK Maribor 83:86. 1. ŽKK MARIBOR 10 10 0 20 2. JEŽICA 10 8 2 18 3. GROSUPLJE 10 8 2 18 4. JANČE 11 7 4 18 5. RUŠE 11 4 7 15 6. PREBOLD 10 5 5 15 7. NAZARJE 10 4 6 14 8. ILIRIJA 10 3 7 13 9. PIVOVARNA LAŠKO ml. 10 1 9 11 10. PTUJ 10 1 9 11 Ježica - KK Ptuj 101:58 25:12, 26:15, 21:11, 29:20 KK Ptuj: Metličar 2, Lubaj, M. Ferme 12, Cej 21, Bien 9, Šarič, Holc 3, Kneževič 5, Gavrič 5, Kramberger V prvi tekmi drugega dela prvenstva so Ptujčani visoko izgubili na gostovanju v Ljubljani. Domačini so jih nadigrali v vseh prvinah igre, zato je bil poraz s 43 točkami razlike neizogiben. Po uvodnih 4:5 v četrti minuti so Ježičani naredili delni rezultat 16:0 in visoko povedli, Ptujčani pa so po strelskem postu zadeli šele v predzadnji minuti prvega dela. Zaostanek se je skozi vso tekmo le še povečeval. Ljubljančani so bili zelo razigrani, ptujski košarkarji pa Foto: Črtomir Goznik Ilija Gavrič (KK Ptuj Haloze, beli dres) je na Ježici dosegel 5 točk. zelo nezainteresirani za igro, predvsem v obrambi, zato so letos že drugič prejeli več kot sto košev. Domači klub je imel bučno podporo s tribun, na tekmi so bili tudi vsi člani znane košarkaške družine Lorbek, ki so pri Ježici začeli svojo košarkaško pot. Trener Zlatko Marčič ni zadovoljen predvsem s pristopom svojih igralcev: "Jasno je, da ne moremo zmagovati, če nekateri igralci ne trenirajo. Enkrat ali dvakrat na teden je pač premalo, da odigramo, kot bi bilo potrebno." Mladinci 2. SKL - vzhod: ŽKK Maribor - KK Ptuj 83:60 (22:14, 13:19, 20:11, 28:16) Metličar, Lubaj 5, Horvat 28, Holc 12, Vodušek, Rus 2, Fajt, Kramberger 12, Vido-vič 1, Kotnik, Krajnc. Trener: Zlatko Marčič Ptujčani so izgubili v končnici tekme, kljub porazu pa ostajajo na drugem mestu v ligi. Kadeti, 1. SKL - vzhod: KŠ Mario Primorac - KK Ptuj 86:93 (19:15, 20:21, 24:19, 17:25, 6:13) Ciglar 9, Gašparič, Fajt 19, Traper 4, Bedenik 1, Kokot 1, Kotnik 19, Avguštin 22, Krajnc 17, Kmetec. Trener: Zlatko Marčič Ptujčani so v soboto dopoldan presenetili ene izmed favoritov za naslov državnega prvaka po visokem porazu v domači dvorani. UG Foto: UG 45 let Judo kluba Drava Ptuj Izjemno uspešni v jubilejnem letu Judo ima med športnimi panogami, ki jih gojimo na Ptuju, še posebej uspešno vlogo. Od ustanovitve leta 1960 deluje klub uspešno in neprekinjeno vseh 45 let. Začetnika juda na Ptuju sta bila že konec petdesetih let prejšnjega stoletja Ivan Voda in Simon Kager. Leta 1960 pisni viri omenjajo razpis prvega organiziranega začetnega tečaja juda na Ptuju, ki so se kasneje neprekinjeno vrstili do današnjih dni. V dolgoletnem delovanju je klub prejel mnoga pomembna športna priznanja. Ponaša se z občinsko zlato Bloudkovo značko in najvišjim državnim priznanjem - Bloudkovo plaketo za delo in športne dosežke. Je tudi med prejemniki posebnih priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije in plakete Mestne občine Ptuj. Dolga leta so člani kluba delovali v izjemno težkih in pogosto neprimernih vadbenih pogojih, ki so jih ovirali, da v množičnosti, šolskem in v vrhunskem športu niso dosegli še večjih uspehov. Kljub slabim vadbenim pogojem so držali stik s slovenskim vrhom in dosegali tudi vidne mednarodne rezultate. V klubu so ponosni na prispevek slovenskemu judu. Bili so pobudnik in nosilec vključevanja juda v šolski šport. Organizirali so prvo prvenstvo osnovnih in srednjih šol na občinski in državni ravni. Vsako leto organizirajo začetne in nadaljevalne tečaje juda v osnovnih šolah po nacionalnem projektu Judo - naučimo se padati. Tekmovalci in tekmovalke ptujske Drave so v minulih letih nastopili na vseh največjih svetovnih tekmovanjih, med drugim tudi na olimpijskih igrah v Barcelo- LIGE MNZ PTUJ SKUPINA A 5. KROG: Gerečja vas - Kozminci 7:5, Dolina Winettu - Poetovio Vi-tomarci Petlja 2:3, Podgorci - Klub ptujskih študentov 5:2; 6. KROG: Poetovio Vitomarci Petlja - Caffe bar Furči 7:0, Hobit Pub Apače - Podgorci 1:1, Kozminci - Dolina Winettu 0:2, Zoo Trans Lancova vas - Gerečja vas 5:3, Juršinci - Skorba 6:1, Rim - Jure MTS Hajdina 3:1; 7. KROG: Podgorci Klemen Ferjan, Vlado Čuš in Lea Murko so letos skupaj dosegli nekaj odmevnih rezultatov. ni. V klubu posvečajo veliko pozornosti tudi vzgoji strokovnega kadra pri trenerjih, sodnikih in organizatorjih tekmovanj. Z izjemnim prizadevanjem vodstva kluba, ki mu je predsedoval prof. Vlado Čuš, je klub z lastnim delom in vlaganji ter s pomočjo sponzorjev in donatorj'ev v letih od 1993 do 1995 zgradil svoj vadbeni prostor v okviru nadzidave športne dvorane Mladika. Takrat se je judu na Ptuju odprla možnost še kvalitetnejšega dela, kar so s pridom izkoristili. Danes ne samo, da so v vrhu slovenskega juda in tudi slovenskega športa, rezultati, ki jih dosegajo njihovi tekmovalci in tekmovalke, jih uvrščajo že med evropske uspešne klube. Pod vodstvom strokovnega vodje in prvega trenerja Vlada Čuša, na katerega so vezani vsi uspešni rezultati ptujskega juda in ki je tudi eden od selektorjev slovenske reprezentance, je letos Lea Murko osvojila naslov evropske prvakinje v starostni kategoriji do 17 let, zlato medaljo je osvojila tudi na mladinski olimpijadi, Klemen Ferjan je osvojil bronasto medaljo na svetovnem pokalu v Pragi in srebrno na mediteranskih igrah v Španiji. Klemen je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Kairu, kjer mu je vidnejšo uvrstitev preprečil bronasti iz olimpijade v Atenah Rus Nosov. V reprezentanci Slovenije so nastopali tudi Jože Šimenko (deveti na evropskem prvenstvu mladincev), Rok Tajhman (peti na tekmi evropskega pokala), Uroš Tajhman (udeleženec mladinske olimpijade in tretji na tekmi evropskega pokala). Vsi navedeni tekmovalci so tudi državni prvaki in stalni člani slovenske reprezentance in so se udeleževali vseh pomembnih priprav in tekmovanj v svetovnem merilu. Med dosežki velja izpostaviti še člansko ekipo, ki nastopa v 1. državni ligi in je kot prva ptujska športna ekipa nastopila leta 1998 tudi v Pokalu evropskih prvakov. V današnji ekipi nastopa kar šest kategoriziranih športnikov mladinskega, državnega in mednarodnega razreda. V ekipnem točkovanju slovenskega pokala se je Judo klub Drava v vseh teh letih uvrščali med prvih pet, izmed vseh šestdeset klubov v Sloveniji. Osvajali so prva mesta v starostnih kategorijah starejših dečkov, kadetov in kadetinj, mladincev in mladink ter članov in članic. Ker je v klubu angažiranih veliko strokovnih sodelavcev za delovanje s podmladkom, se za prihodnost ni treba bati in je tudi v prihodnje mogoče pričakovati vrhunske rezultate v domačem in svetovnem merilu. V sklopu praznovanja se bodo v mesecu decembru odvijale različne klubske aktivnosti. Najmlajši bodo polagali višje stopnje pasu ter se pomerili na klubskem prvenstvu, ostali aktivni tekmovalci, trenerji in funkcionarji ter bivši tekmovalci pa se bodo pomerili v različnih športnih aktivnostih in nastopih. Najatraktivnejši pa bo vsekakor nastop članske ekipe v petek, 16. 12. 2005, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Olge Meglič na Ptuju proti reprezentanci Slovenije. Sebi Kolednik Mali nogomet - Juršinci 3:4, Skorba - Rim 2:4, Jure MTS Hajdina - Poeovio Vitomarci Petlja 3:4, Klub ptujskih študentov - Hobit pub Apače 2:4 1. POETOVIO V. P. 6 6 0 0 37:6 18 2. RIM 7 5 2 0 27:8 17 3. JURŠINCI 7 5 1 1 30:17 16 4. JURE HAJDINA 7 4 1 2 20:13 13 5. C. BAR FURČI 6 2 3 1 11:11 9 6. PODGORCI 6 2 2 2 14:11 8 7. DOL. WINETTU 6 2 1 3 15:15 7 8. H. PUB APAČE 7 2 1 4 15:22 7 9. SKORBA 6 2 0 4 15.18 6 10. LANCOVA VAS 5 2 0 4 14:31 6 11. GEREČJA VAS 6 114 16:24 4 12. KPŠ 7 0 2 4 10:22 2 13. KOZMINCI 5 0 0 5 11:35 0 SKUPINA B 6. KROG: Club 13 - Zimica 8:3, Bar Saš Bulldog - Podlehnik 4:0, Mark 69 pub Monte Cristo - Majol-ka 1:8, Draženci - Ptujska Gora 3:2, Bar Cheers Cyber cafe - ŠD As 0:1, Rožice - Jado 0:5; 7. KROG: Zimica - Bar Saš Buldog 2:7, Jado - Club 13 1:1, ŠD As - Rožice 1:8, Ptujska Gora - Bar Cheers Cyber cafe 2:1, Majolka - Draženci 9:1, Joeles - Mark 69 pub Monte Cristo 4:6 1. JADO 7 6 1 0 38:7 19 2. MAJOLKA 6 5 0 1 40:8 15 3. BAR SAŠ 6 5 0 1 28:17 15 4. ROŽICE 6 4 1 1 30:12 13 5. ŠD AS 7 4 0 3 24:22 12 6. MARK 69 7 4 0 3 26:29 12 7. BAR CHEERS 7 2 1 4 14:17 7 8. PODLEHNIK 6 2 1 3 9:19 7 9. CLUB 13 6 1 3 2 17:18 6 10. JOELES 6 2 0 4 15:31 6 11. DRAŽENCI 7 1 1 5 12:32 4 12. PTUJ. GORA 6 1 0 5 14:36 3 13. ZIMICA 7 0 2 5 13:32 2 Danilo Klajnšek Ekipa Gerečje vasi (na sliki) je v 5. krogu zabeležila prvo zmago. Foto: Črtomir Goznik Občinska liga Videm SKUPINA A Rezultati 3. kroga (11. 12. 2005): NK Tržec veterani - KMN Majolka 1:9, Belavšek - Lancova vas veterani 2:2, ŠD Pobrežje - ŠD Majski Vrh 2:4, NK Tržec prost. 1. KMN MAJOLKA 3 3 0 0 29:4 9 2. ŠD MAJSKI VRH 3 3 0 0 16:4 9 3. ŠD POBREŽJE 3 10 2 17:10 3 4. NK TRŽEC VET. 2 10 1 3:10 3 5. BELAVŠEK 2 0 11 4:7 1 6. LANC. VAS VET. 3 0 1 2 5:18 1 7. NK TRŽEC 2 0 0 2 0:19 0 SKUPINA B Rezultati 3. kroga (11. 12. 2005): AS 2 - Bar Osmica 3:8, ŠD Lancova vas - Leskovec 6:4, ŠD Videm - ŠD Zg. Pristava 5:3, AS 1 - prosti. 1. ŠD VIDEM 3 3 0 0 18:12 9 2. AS 1 2 2 0 0 15:8 6 3. LANCOVA VAS 3 2 0 1 15:12 6 4. BAR OSMICA 3 10 2 17:15 3 5. ZG. PRISTAVA 3 1 0 2 8:14 3 6. LESKOVEC 2 0 0 2 11:15 0 7. AS 2 2 0 0 2 7:15 0 Darko Lah Športni napovednik Mali nogomet 2. mednarodni turnir za najmlajše V nedeljo, 18. 12., bo v športni dvorani Center na Ptuju potekal zanimiv turnir v malem nogometu za najmlajše. Organizatorji, NŠ Poli Drava Ptuj, so uspeli zbrati močno konkurenco ekip iz Slovenije in Hrvaške. Sodelujejo ekipe v konkurenci U-8 in U-10. Na turnirju ekip U-8, ki se bo pričel ob 8. uri, se bodo pomerile ekipe Maribora, Aluminija, Triglava, Rudarja (V), Kopra, Mure in Poli Drava iz Slovenije, iz Hrvaške pa ekipe Međimurja, Slavena Belupa in Foteksa iz Nedeljanca. V konkurenci ekip U-10 pa bodo nastopile naslednje ekipe (začetek ob 13.30): Poli Drava, Mura, Rudar (V), Železničar, Aluminij, Koper, Triglav, Varteks, Slaven Belupo, Međimurje in Foteks. Vstopnine ne bo. Vabljeni! JM Rokomet 1. B SRL - ženske Torek, 13. 12., ob 19. uri v športni dvorani Center: Ptuj - Sava Kranj Bodybuilding Renko zmagal v Nemčiji Bodybuilding imajo nekateri za šport, drugi pa za razkazovanje mišic. Ob tem pa pozabljajo, da morajo ti fantje predvsem dobro vaditi, da bi dosegli končni želeni cilj, lepo izoblikovano telo, ki ga bodo dobro ocenili sodniki in predvsem občinstvo. Prejšnjo nedeljo pozno popoldne se je zelo zadovoljen iz nemškega mesteca Aachen vrnil Boštjan Renko, ki je nastopil na tekmovanju za Miss in Mister Universum. Nastopilo je preko dvesto tekmovalcev in tekmovalk v različnih kategorijah. To tekmovanje je bilo najmočnejše letos v Nemčiji in je tudi zelo priznano, saj je nekoč na njem nastopil tudi filmski igralec in sedaj guverner v ZDA Arnold Scwarzeneger, med prisotnimi gosti pa je bil tudi šestkratni zmagovalec in svetovni prvak Dorian Yates. Boštjan Renko je v svoji kategoriji do 22 let nastopil odlično in osvojil prvo mesto! Za najboljše se odpira celo možnost nastopa med profesionalci. Tekmovanje je potekalo tako, da so v dopoldanskem času tekmovalce v predtekmovanju ocenili in razvrstili sodniki, v popoldanskem programu pa je sledil Boštjan Renko nastop, kjer so izbrali šest najboljših in nato je sledil zaključni del, kjer je tekmovalec ob glasbi izvedel svoj program. Očitno je Boštjan s svojimi nastopi uspel prepričati sodnike, kar je vsekakor nagrada za trdo delo in spodbuda za naprej. Danilo Klajnšek Namizni tenis Vesna uspešna na TOP-u za kadete in kadetinje V nedeljo je bil v dvorani Kajuh v Ljubljani prvi TOP za kadete in kadetinje. Na TOP je poklicanih 24 najboljših kade- Vesna Rojko tov Slovenije, razdeljenih v tri jakostne skupine po osem, igrajo po sistemu vsak z vsakim. Tja so bili poklicani tudi trije Ptujčani. Simon Božičko in Alen Ber sta igrala v tretji jakostni skupini. Simon je osvojil drugo mesto. Zmagal je v vseh dvobojih razen s kasnejšim zmagovalcem tretje skupine Blažem Petrino (Arrigoni). Alen je bil brez zmage osmi. Vesna Rojko je igrala v prvi skupini in pred zadnjim dvobojem s Kristin Fatorič je imela za sabo poraz z Ano Verdinek, njena nasprotnica pa je bila neporažena. Vesna je začela zelo vzpodbudno in povedla z 2:0, nakar ji je zmanjkalo moči in nasprotnica je izenačila na 2:2. V tretjem nizu je Vesna začela zelo dobro, držala prednost do konca in zmagala 3:2, kar ji je prineslo končno prvo mesto. NTK Foto: SK AvtoD^M Oprema, ki po mnenju voznikov ne bi smela manjkati v avtomobilu 1600 anketiranih voznikov je v raziskavi ene od škotskih bank navedlo, katera oprema in tehnične lastnosti so ključnega pomena za njihovo odločitev o nakupu novega vozila. Ali so to res malenkosti? Ko gre za izbiro avtomobila, s katerim potujemo, je pomembno, da ima vgrajeno klimatsko napravo (ki ni nujno samodejna), predvajalnik zgoščenk in držalo za pločevinke; omenjeni dodatek pa je še posebej in že dolgo zaželen pri Američanih. Skoraj 60 odstotkov voznikov je navedlo, da vse več časa preživijo v avtomobilu in da je vozilo postalo njihov drugi dom. Prav zaradi vedno težjega obvladovanja naraščajočega prometa na cestah, vozniki glavno skrb in pozornost namenjajo predvsem boljši opremi in varnosti avtomobila, ki ga vozijo. V nadaljevanju navajamo opremo, ki vpliva na udobje ter varnost in si jo vozniki najpogosteje želijo: • navigacijski sistem, • klimatska naprava, • zračne varnostne blazine, • avdio sistem (izmenjevalnik zgoščenk, iPod priklop), • nosilec za pločevinke in telefon. Naj še dodamo, da službeno vozilo ostaja izjemno pomemben dejavnik pri zaposlovanju in obstoju kadrov ter da postajajo zaposleni vedno bolj zahtevni in izbirčni, v kateri avto bodo sploh sedli. Zanimiv je tudi podatek, da bi 20 odstotkov voznikov zamenjalo svojo zaposlitev, v kolikor bi jim ponudili boljši avto! Zato predstavlja usklajevanje pričakovanj voznikov in obvladovanje stroškov za ljudi, ki so odgovorni za vozni park, svojevrstni izziv. Kakovost otroških varnostnih sedežev se izboljšuje Varen prevoz otrok v avtomobilu ni tako enostavno zagotoviti, kot se morda zdi na prvi pogled. Seveda je najpomembnejše, da je otrok zmeraj pripet v otroški varnostni sedež. Ponudba le-teh je pestra, saj na policah naših trgovin lahko dobite zelo različne otroške varnostne sedeže; seveda tudi za zelo različno ceno, čeprav le visoka cena še ne zagotavlja, da je sedež dejansko tudi varen. Kateri položaj sedenja otroka je najbolj varen in zakaj? Volvovi strokovnjaki so ugotovili, da je po tisočih preiskanih nesrečah, v katerih so bili udeleženi otroci na otroških sedežih, daleč najbolj varen položaj otroka, kjer gleda nazaj. Sedež je torej varno nameščen le pri namestitvi v nasprotno smer vožnje za otroke! Pri takem položaju otroka se ob trčenju energija telesa naravno razporedi po vsem sedežu in ne samo po z varnostnim pasom pokriti površini telesa. Strokovnjaki odsvetujejo uporabo naprej obrnjenega otroškega sedeža vsaj do starosti štirih let. To je posebej pomembno, ker otroška anatomija ne more prenesti velikih sil, ki nastanejo ob trčenju. Otroška glava je neenakomerno velika in težka, mišice pa še slabo razvite. Kar polovico otrokove teže v nekaterih starostnih obdobjih predstavlja glava. Posebna pozornost je potrebna tudi pri nameščanju sedežev v vozilo. Isofix je edini dovolj zanesljiv in stabilen način pritrditve. Pri nekaterih znamkah vozil so isofix pritrdišča že del serijske opreme, drugje pa je omenjeni varnostni dodatek mogoče naročiti ob nakupu avtomobila ali si ga omisliti kasneje. Isofix je standardiziran sistem preprostega in zanesljivega vpetja za otroške varnostne sedeže, ki ga tvorita na stiku sedalne površine in naslona sedeža nameščeni jekleni zanki. Tretja točka vpetja trdno poveže hrbtišče sedeža z zgradbo avtomobila. S tem je ob trku preprečen morebitni nagib sedeža naprej. Strokovnjaki za varnost ocenjujejo, da bi splošna uporaba varnostnih sedežev s sistemom Isofix za 22 odstotkov zmanjšala število hudih poškodb (predvsem vratu) pri otrocih v starosti od rojstva do štirih let. Sedež pa je mogoče namestiti tako spredaj kot zadaj. Spredaj ga namestite le takrat, ko je sopotnikovo varnostno zračno blazino mogoče izklopiti ali v primeru, ko zračne blazine sploh ni. Kot zanimivost naj zapišem, da je ravno Volvo precej časa prodajal avtomobile, ki stikala za izklop varnostne blazine niso imeli, saj so ponujali avtomobile brez sopotniko-ve zračne blazine za kupce, ki so želeli vozilo za prevoz otrok Prenovljeni hyundai santa fe Hyundaijev terenec santa fe so pri nas začeli prodajati leta 2000; skupaj z manjšim modelom tucson pa je dosegel dokaj uspešno prodajo. Da bi se zgodba o uspehu lahko nadaljevala, so mu namenili nekaj lepotnih in tehničnih popravkov. Razvoj je stal 155 milijonov dolarjev in je trajal 26 mesecev. Prenovljeni model ima tipični Hyundaijev obraz, v primerjavi s predhodnikom pa je zrasel v vse smeri, kar se odraža v precej bolj prostorni notranjosti, s čimer so se bolj oddaljili od manjšega tucsona. Santa fe bo na voljo tudi s tretjo vrsto sedežev, vanj pa bodo vgrajevali tri različne motorje. Slovenskemu trgu so (za sedaj) namenili le različico z 2,2-litrskim dizelskim motorjem CRDi. Ostalim evropskim trgom bo namenjen še bencinski motor 2,7 CVVT, ameriškemu pa tudi 3,3-litrski. Avtomobil bodo izdelovali v Koreji in kasneje v ZDA, na prodaj pa bo konec januarja. Danilo Majcen Zdravniški nasvet Oddelek za radiološko in ultrazvočno diagnostiko Splošne bolnišnice Ptuj - II. del V tem času se je kupil tudi prvi ultrazvočni aparat, in sicer takrat še B-MODE aparat General Electric. Še pred letom 1980, je bolnica kupila takrat izredno kvaliteten ultrazvok z dopplerjem tudi proizvajalca GE, ki se je uporabljal do leta 1992. Tega leta je oddelek dobil UZ-aparat SSH-140 A proizvajalca Toshiba, ki se je uporabljal skupaj z internim oddelkom, kjer je v uporabi še danes. Leta 1997 je bolnica kupila novi UZ-aparat SSA - 340 A, ki ga uporabljamo še danes. Vrhunec nabav novih RTG-aparatur je bil leta 1995 nakup in leta 1997 inštalacija aparata za računalniško tomografijo Toshiba X-vision, ki še da- nes zadovoljivo služi svojemu namenu. Potrebno je povedati, da je bolnišnica aparaturo v takratni vrednosti 1 mio DEM kupila z lastnimi sredstvi. S CT opravljamo preiskave za širše področje regije, veliko pacientov pa prihaja na preiskavo iz Maribora, Prekmurja in tudi bolj oddaljenih krajev. Zadnja velika pridobitev oddelka je bil digitalni diaskopski RTG-aparat fluoroscope 20, inštaliran aprila 2003. Z ultrazvočno aparaturo lunar opravljamo tudi meritve kostne gostote. Sicer pa se na oddelku vršijo praktično vse preiskave s področja radiologije, razen preiskav z magnetno resonanco. V začetku decembra 2003 smo Foto: Črtomir Goznik Robert Čeh, dr. med, spec. rad., predstojnik radiološkega oddelka opravili tudi prvo angio-grafijo v Splošni bolnici Ptuj. Na klasičnem rentgenu se vrstijo preiskave skeleta, pljuč, urotrakta, gastrointestinalnega trakta, kontrastne preiskave Na ultrazvočni diagnostiki opravljamo predvsem preiskave ab-domna, vendar je zmeraj več pregledov lokomo-tornega aparata mehkih tkiv in malih organov. Na kratko še o preiskavah, ki se vršijo na našem oddelku. Najpogosteje pridejo ljudje na pregled zaradi težav v trebuhu, bolečin v skeletu ali drugih bolezni z napotnico splošnega zdravnika ali specialista. Z ultrazvokom iščemo v abdomnu predvsem žolčne in ledvične kamne, gledamo okvare jeter, ledvic in trebušne slinavke. Izključujemo vnetje slepiča. Pogosto se opazujejo tudi vnetne bolezni črevesja, s tem da preiskava črevesja zaradi zraka ni popolnoma zanesljiva. Važen je UZ tudi pri iskanju in kontrolah različnih rakavih obolenj. Dostikrat je izvid preiskave normalen, saj imajo bolniki težave z želodcem, ki z UZ ni natančno pregleden -potrebna je gastroskopi-ja na internem oddelku. Z UZ-jem pregledujemo tudi vrat, ščitnico, različne zatrdline ali bule v različnih področjih telesa, tetive in mišice ramena, kolena in drugih sklepov ter okončin. Robert Čeh, dr. med, spec. rad. Moje cvetje Božič je pred vrati Za nami je tretja adventna nedelja, samo še četrto svečko moramo prižgati do najlepšega družinskega praznika - božiča. Prav gotovo se mnogi že nestrpno ozirajo na koledar, otroci tudi na svoj adventni koledarček in komaj čakajo, da bodo spet okrasili smrekice. Prepričana sem, da vam idej za okraševanje stanovanja ne manjka, pa vseeno bi vam rada pokazala nekaj, kar sem se na tečaju naučila prejšnji teden. V tem času bolj malo mislimo na rastline. Zunaj počivajo, sedaj je minila tudi nevarnost zimske suše. Na posajene v koritih vseeno občasno pomislite in jih zalijte, da se ne bodo izsušile. Pred zalivanjem seveda preverimo, če je potrebno. Zato sem se odločila, da vam danes posredujem, kako se lahko iz povsem preprostih sestavin naredi lep božični okrasek. Namesto cvetlic delamo danes božični okrasek Že večkrat sem predvsem v Avstriji na turističnih kmetijah občudovala lepe izdelke iz slame in sena. Ti izdelki so imeli tudi zelo lepo ceno. Zdaj pa sem imela priliko, da sem se naučila izdelati miško iz sena in lepo zvezdo iz slame. Za miško tukaj n dovolj prostora, za okras, ki lahko krasi drevešček, lahko pa tudi vhod v naše stanovanje ali pa kaj drugega, pa je prostora dovolj. To je lepa zvezda iz slame. Iz malo tršega kartona izrežemo zvezdo poljubne oblike in velikosti. Položimo jo na mizo in najprej eno stran namažemo z lepilom iz pištole, lahko je to tudi Mekol lepilo, vendar se to suši počasneje. Pri pištoli pa bodite pazljivi, da se ne opečete. Nato z lepilom namazan del zvezde položite na kup slame in dobro pritisnite. Naj vas ne moti, če se bo oblika zvezde popolnoma skrila pod slamo. Postopek ponovite še na drugi strani zvezde. Nato vzamete v roke tanko žico, najboljša je tista, ki jo v okrasne namene uporabljajo cvetličarji. Z žico nekajkrat ovijte med kraki, nato pa naložite kos slame z obeh strani zvezde najprej na en krak. Tako ovit krak pričnete tesno ovijati z žico od spodaj navzgor do konice in spet nazaj. Postopek ponovite z vsemi kraki. Lepo jih obložite s slamo in ovijte. Na koncu večkrat mrežno ovijte še sredino zvezde. Če ste se odločili za veliko zvezdo, potem se seveda tudi po sredini dodaja slama, če pa so zvezde manjše in namenjene za božično smrekico, potem je slame verjetno že dovolj, da se ne vidi kartonska podlaga. Nato na en krak privežete še trak za obešanje. Kakšnega si boste izbrali, je odvisno od vas, meni je najbolj pri srcu naravna rafija. Na koncu kot vedno pride najlepše. Na zvezdo z lepilno pištolo ali Mekol lepilom nalepimo še okraske. Tukaj pa se vam lahko odpre svet domišljije: od različno velikih perlic, do gozdnih jagod, orehov, lešnikov, suhega cvetja ... Takšen aranžma je lahko na sredini zvezde, lahko pa različne okraske razporedimo po celi zvezdi enakomerno. Tako okrašeno zvezdo lahko sedaj obesimo na vrata namesto venčka in smo tako izvirni. Lahko pa naredimo več manjših zvezdic in jih letos uporabimo za dekoracijo božičnega dreveščka. Ti okraski so seveda lahko tudi iz sena, mi »mestjanar-ji« ga lahko kupimo tudi v trgovinah, kjer imajo vse za domače hišne ljubljenčke in je v originalu namenjeno za posteljico hrčkom in morskim prašičkom. Po okraske pa se lahko vsi skupaj odpravimo v najbližji gozd. Miša Pušenjak Ormož • Miklavžev koncert darilo Adija Smolarja Za osnovnošolce in povabljene Minuli četrtek opoldne je bilo v telovadnici OŠ Stanka Vraza v Ormožu precej bučno. Malo glasno, malo tiho, malo umirjeno in malo divje so se zabavali otroci in njihovi prijatelji na miklavževem koncertu, ki jim ga je podaril Adi Smolar. Smolar je koncert izvedel tako kot smo od njega navajeni, profesionalno in z veliko posluha za tokrat malo publiko. Miklavževega koncerta so se poleg učencev iz OŠ Stanka Vraza udeležili še otroci iz vrtca, skupina muc, povabili so tudi prijatelje iz Varstveno delovnega centra Ormož in Adi Smolar je na nastop prišel s sinom Jurčkom. učence 2. razreda OŠ Ormož, s katerimi nadaljujejo projekt Drugačnost. Program se je pričel z nastopom učencev OŠ Stanka Vraza, ki so pripravili nekaj plesnih in glasbenih točk. Dobra volja pa se je še stopnjevala z nastopom Adija Smolarja, ki je svoje poslušalce dodobra zaposlil in animiral k sodelovanju. OŠ Stanka Vraza letos obiskuje 30 učencev v dveh programih - programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom in posebnem programu. V šoli se izobražujejo otroci z zmerno, težjo in težko motnjo. Večina je v kombiniranih oddelkih, zaposlene pa izvajajo tudi dodatno strokovno pomoč po vseh osnovnih šolah v ob- čini. OŠ Stanka Vraza deluje v prostorih na Dobravski ulici, kjer poleg ene skupine predšolskih otrok ormoškega vrtca domuje tudi Glasbena šola Ormož. Padla je tudi že odločitev, da se bo obstoječa zgradba razširila s prizidkom in bo v bodočnosti lahko nadomestila sedanje dotrajane prostore vrtca v Ormožu. Glasbena šola doslej nadomestnih prostorov uradno še nima, čeprav se veliko govori o tem, da naj bi našla svoj prostor v kmetijski zadrugi na Ptujski cesti, kamor naj bi po neuradnih informacijah preselili tudi nekatere občinske zavode. OŠ Stanka Vraza pa bo gotovo ostala na sedanji lokaciji, je prepričana v. d. ravnateljice Simona Meško. vki Ptuj • Dr. Štefan Čelan v Stari steklarski delavnici Sedanja oblast je za uravnoteženost v razvoju Na decembrskem srečanju v Stari steklarski delavnici na Ptuju je Umetniško društvo Stara steklarska pripravilo pogovor z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom. Vodil ga je član društva Zdenko Kodrič. Tudi tokratno srečanje je napolnilo dvorano Stare steklarske, tako je bilo tudi na vseh letošnjih prireditvah, ki so jih organizirali, ni jih bilo malo, s katerimi so bogatili kuturno ponudbo starega mestnega jedra in spodbujali druženje meščanov najstarejšega slovenskega mesta. Na podoben odziv računajo tudi v letu 2006, januarja v goste vabijo Stanislava Brodnjaka, dosedanjega člana uprave PS Mercator, po novem pomočnika novega predsednika uprave. Kopja se dan pred miklavžem sicer niso lomila, slišati pa je bilo marsikatero podrobnost, ki dogajanja na Ptuju postavljajo v drugačno luč, ne le v sfero prizaneslji-vosti, kot so nekateri ocenili decembrski pogovor. Marsikoga pa je ta večer tudi zanimalo, ali bo dr. Štefan Čelan, ki zagotovo ni zadovoljen s seboj kot županom, kaj šele z mestnim razvojem, ponovno kandidiral, pričakovanega odgovora ni dobil, ker naj bo morebitna kandidatura presenečenje oziroma je vse odvisno od nekaterih pogojev; čas je tisti, ki bo pokazal, je poudaril. Ker konsenza ni bilo, revolucije so se začele, še preden je minilo prvih 100 dni vladanja, je prišlo do nekega improviziranja v razvoju. Z občinskim razvojnim programom, ki vsebuje 32 konkretnih projektov, pa na nek način ponujajo uravnotežen razvoj, ki je tudi lahko razvojna priložnost za morebitno novo ekipo. Politika pa je za dr. Štefana Čelana razbijanje monopolov. Zdenko Kodrič je pogovor začel z zgodovino, ki je lahko dobra učiteljica. Ptuj je bil že v dalnji zgodovini povezan s Turčijo, Turkerije pa so tiste, ki so Ptujčanom odprle vrata v Carigrad, dogodek, ki bi se Foto: Črtomir Goznik Pogovor Zdenka Kodriča z županom MO Ptuj dr. Štefanom Celanom moral v bližnji prihodnosti obrestovati, politika je vrata odprla, zdaj so na vrsti drugi, je menil ptujski župan, ki je tri dni zatem upihnil 48 svečk. Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija pa je župansko priznanje veleposlaniku Republike Turčije v Sloveniji Balkanu Kizildeliju za njegova osebna prizadevanja pri krepitvi sodelovanja na področju izobraževanja, kulture in znanosti med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo. Aktualna ptujska zgodba pa se je začela s Puhovim mostom, ki pa še ne prinaša toliko želene in dolgo pričakovane rešitve prometnega kaosa Ptuja. Ptuj se bo prometno razbremenil šele z zahodnim mostom. Po vurberški strani se razvojno približuje Mariboru. Gradnja Puhovega mostu pa je prinesla toliko dela, kot ga gradbena operativa tega območja še ni imela. Pred vrati je obnova gledališča, ki naj bi bila dokončana v letu 2006, kjer sicer imajo še nekaj težav v zvezi z denacionalizacijo upravnega prostora gledališča, vendar so pripravljeni iti v menjavo s cerkvijo, parcelacija vojašnice je opravljena, za sedež slovenske arheologije na Ptuju pa še ni dogovora. Tudi projekt Mestne galerije bo potrebno še doreči, saj trenutno aktualno povezovanje med Galerijo magistrat, Mihe-ličevo galerijo, razstaviščem v Knjižnici Ivana Potrča in bivšo galerijo Tenzor ni tisto, kar bi lahko zadovoljilo potrebe Pa brez zamere Ali se oblastniki sprehajajo? Svinjak v središču mesta, oblast pa nič Vi, ki to berete, verjetno živite v mestu Ptuj ali pa v bližini tega našega mesta. Verjetno vam celo prija, ko se ljudje pogovarjajo o Ptuju kot o mestu s častitljivo tradicijo, žlahtno preteklostjo in na vsakem koraku dehtečo žlahtno zgodovinskoplesnijo. In še zadnjič, še vedno vam verjetno prija, kadar vam kdo polaska, da je naše mesto krasno. Seveda, vsi imamo radi naše mesto, a realnost vseeno ni tako rožnata, kot se morda naključnemu obiskovalcu zdi. Torej, na mesto, v katerem živimo, smo skoraj vsi ponosni. Sicer ni toliko svetovljansko in oh in sploh, ampak vseeno dovolj staro in žlahtno, da lahko zadovoljno prikimavamo, kadar kdo omeni Ptuj. In kaj je najbolj znana ptujska znamenitost? Ptujski grad. Zgradba, ki mestu že od daleč daje svojevrsten pečat. Prva stvar, ki jo popotnik ugleda, ko se mestu približa, je ravno impozantna stavba na griču sredi mesta. In s precejšnjo mero lahko trdimo, da je ptujski grad tudi prvi stik, ki ga turist ima s samim mestom, ljudmi in nasploh celotno ponudbo, ki jo lahko ponudimo človeku, ki v naše kraje pride zapravljat denar (kako (ne)sposobni smo, da ta denar od njega tudi dobimo, je pa druga zgodba, o kateri danes ne bomo debatirali). Ampak, ali znamo svoj najbolj prepoznavni znak tržiti tako, kot mu pritiče in kot se spodobi? Kot ponavadi tvegam, da me bo marsikdo spet označil za nergača in pesimista, ampak odgovor se na žalost mora glasiti: ne. Zakaj? Če se v nedeljo po kosilu odpravite na sprehod na ptujski grad, imate tri možnosti. Ali se na ogled odpravite po asfaltni cesti, po tlakovani poti ali pa po lesenih stopnicah. V primeru, da izberete drugo ali tretjo opcijo, bo vaša izkušnja precej uničena, oziroma, dobila bo dimenzije, ki jih niste pričakovali. S tem mislim predvsem na dekoracijo okolja, ki se vam ponuja, kadar koračitepo grajskem hribu. Da, ponudba je res pestra. Pivske steklenice, vinska embalaža, prazne vrečke od čipsa in tako dalje. Skratka, na voljo imate celotno ponudbo, ki jo za sabo pusti pijanska najstniška družba. Pa da se ne bomo narobe razumeli, vsi smo bili mladi in nori, tudi počeli smo marsikaj, kar nam še zdaj privabi nasmešek na usta, a svinjali po ptujskem gradu pa vseeno nismo. In ko rečem svinjali, to tudi mislim. Kajti popoldanski nedeljski sprehod na grad zadnje čase izgleda bolj kot osnovnošolska ekskurzija, kjer ti na praktičnem primeru pokažejo, kakšni pujsi smo lahko ljudje. A okej, človek še nekako razume butasto mladino, ki to svinjanje povzroča, se pravi, ki se najprej napije, potem tuli po najstarejši ulici Ptuja, se vmes tudi stepe ter pobruha pločnike; a tisto, kar mu ne gre v glavo, je dejstvo, zakaj mestna oblast glede tega nič ne ukrene. In seveda, zakaj glede tega nič ne ukrene naša policija? Se morda boji mladih svinjal-cev?Dvomim. Pač, ne ukrepa, ker ji nihče ne reče. Ker mestna oblast glede tega očitno nima nekega načrta. Ker mestna oblast očitno ne hodi na nedeljske sprehode na grad. Kar samo po sebi sicer ni pohvalno, a vseeno tudi ni ne vem kak greh. Vendar neprijeten problem predstavlja dejstvo, da pa ogromno turistov gre na nedeljski sprehod na grad. In ne samo v nedeljo. Smeti pa so tam tudi med tednom. Gregor Alič sodobne umetnosti. Ptuj brez mestne galerije še dolgo ne bo imel dobre razstave, je prepričan eden od ptujskih slikarjev Andrej Božič. Mestna galerija pa bi lahko bila grajska žitnica. Na Ptuju si želijo tudi več parkov, mestnih pljuč, ker v tem trenutku mesto ne more reči, da ima Mestni park. Parkovna ideja lahko zaživi na Panorami kot Grič dobrega, arboretum in neke vrste mi-nimundus, tudi grajski hrib bi lahko bil odgovor na te pobude. V javnih delih pa Ptuj ne izgublja, čeprav so nekateri v to prepričani, res pa je, da so se spremenili pogoji financiranja, zdaj je delež občin že 40-odstotni, prej so občine sodelovale z 20 odstotki pri pokrivanju stroškov javnih del. Nekateri bi radi dosegli drugačno delitev sponzorskih sredstev, da ne bi več šlo toliko za šport, ampak več za kulturo, ki se jim zdi podcenjena. Ker sponzorska sredstva niso proračunska, bo župan težko vplival na njihovo razdeljevanje. Po vzoru dodeljevanja sredstev za šport, na ravni občine je sprejet pravilnik s kriteriji za razdeljevanje, naj bi se uredilo tudi proračunsko razdeljevanje sredstev za kulturo, sicer pa je šport zlobiran do države, je menil ptujski župan, ki je boj proti vandalizmu napovedal tudi z rajonskim policajem, ki bo začel delati po novem letu. V 80 odstotkih po mestu razbijajo mladci iz okolice Ptuja. MG Foto: vki Prejeli smo • V Sloveniji v ospredje stopa strah Prejeli smo • Hočemo povedati resnico! Odgovor na: V Sloveniji v ospredje stopa strah (Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma SD). Štajerski tednik, 2. 12., stran 28 Spoštovani gospodič Levanič! Najprej bi rad razčistil glede pojma strah. Sicer so me učili, da je od znotraj votel, od zunaj pa ga ni, a očitati ustrahovanje tistim, ki so bili od leta 1945 ustrahovani, s 3. 10. 2005pa se je začela neka nova doba, se mi zdi smešno. Glede na volilni izid pa je morda več kot polovica Slovencev prav po zadnjih državnozborskih volitvah izgubila strah. Prav gotovo pa se je strah ukoreninil pri tistih, ki se bojijo izgubiti privilegije. Po mojem mnenju je prav Mladi forum SD eden izmed tistih, ki jih stare manire še niso zapustile in bi še vedno radi ustrahovali, predvsem pa zavajali. Zavajali predvsem tiste, ki upajo na izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v Sloveniji. Že v osnovi zavračati reforme je seveda legitimna pravica, a ob večkratnem poudarjanju, da so predlagani ukrepi le osnova, bi bilo pričakovati, da se bodo predlagale konstruktivne ideje. A nekateri so izbrali drugo pot, ali pa morda sploh niso prebrali osnutka reform. Dejstvo je, da se celotne reforme dotikajo prav nas mladih, kajti tudi vi, g. Levanič, boste morali stopiti na trg delovne sile in kot bodoči intelektualec z visoko izobrazbo si gotovo ne želite, da ste zaradi tega hendikepirani. Sedaj pa se dogaja, da so delodajalci navdušeni nad študenti, ko pa se še včeraj študent prikaže z diplomo, pa se ponavadi zgodi to: lepo, hvala, a na-svidenje. P. s.: sedaj ste pa predragi! Zato menim, da reforme ne vzpodbujajo strahu, ampak predvsem upanje, da se ustavijo vse anomalije, ki so se do sedaj dopuščale ali celo spodbujale. Če pa reforme vzpodbujajo strah pri tistih, ki jih niso upali predstaviti in izpeljati prej ali zato, ker jih je pripravil nekdo drug, pa je to druga zgodba. Kar pa se tiče dežele nestrpnosti: homoseksualci so prav pod to vlado, ki naj bi bila zelo konzervativna, dobili vsaj določene pravice, ki jih prejšnja tako zelo liberalna vlada ni zmogla izpeljati v dolgem času vladanja. Verjetno se že dolgo ne vozite z avtobusom, kajti tam ne najdete Romov na zadnjih sedežih, v mojih mlajših letih pa je veljalo, da se na zadnjih sedežih vozijo tisti, ki so bolj pomembni. Strinjam se, da je potrebno urediti status izbrisanih, a dati jim več pravic kot ostalim državljanom, se mi kot ponosnemu Slovencu le zdi malo preveč. Predvsem tistim, ki so pomembno vlogo odigrali v osamosvajanju, a na žalost na napačni strani. Seveda pa je absurdno obtoževati današnjo vlado, da je kriva za vso revščino, predvsem ker ljudem niso bili dani enaki izhodiščni položaji v času, ko so sistem ustvarjali vaši politični predhodniki. Upam, da boste kot predsednik Mladega Foruma SD pri sprejemanju ukrepov, ki bodo bolj kot sedanjost zaznamovali prihodnost, znali biti manj zavajajoči ter bolj konstruktivni. Pozivam vas, da s svojimi predlogi in idejami kot predsednik drugega največjega podmladka začnete resno razmišljati o predlogih, za katere menite, da bi predvsem mladim prinesli boljši jutri. Drugače boste lahko še dolgo sedeli pred Vlado RS, saj bo ob sedanjem stanju verjetno na zavodih za zaposlovanje prevelika gneča. Tomaž Lisec, član SDM Kot vam je že vsem znano, da Cirkulančani hočemo biti sami gospodarji na svoji zemlji, kar upamo, da se nam bo uresničilo! V Štajerskem tedniku sem prečital, kaj vse nam je občina Gorišnica naredila. Normalno, če smo ena občina, se pač nekaj mora narediti, zdi se mi pa nesmiselno govoriti o nečem, kar ni res! Bilo je navedeno, da je občina naredila »dvorano«, kar ni res! Ker sem pri gradnji dvorane bil od začetka do konca, sem razočaran! O gradnji dvorane smo se začeli pogovarjati leta 1984. Da smo pripravili vse potrebno, je bilo že leto 1986. V novembru (17. november) smo postavili temeljni kamen in tokrat se je začelo. Ko smo začeli, smo imeli na računu KS 313.000 din. Izglasovali smo samoprispevek. Šli smo po gospodinjstvih, sklenili pogodbe za 30 prostovoljnih ur. Izvajalec betonske konstrukcije je bil Gradis Maribor, ker še ni bilo podpisane pogodbe, so me klicali iz Maribora, da prinesemo takoj pogodbo, istega dne, ker se drugi dan cena za 30 % dvigne! Jaz sem seveda takoj peljal pogodbo s službenim avtomobilom v Maribor. Ko sem se vračal, sem imel prometno nesrečo (avto totalka) in sem se ves potrt čez dva dni prebudil v Mariborski bolnišnici! Gradnja se je nadaljevala tako, kot je bilo to finančno mogoče. Trajalo je do 1990 leta. Ker smo pač takrat bili KS, ki smo spadali pod občino Ptuj in je bil takrat naš poslanec g. Tonček Žumbar in je svoje kolege poslance prepričal naj glasujejo za Cirkulane tako, da smo takrat dobili 11. milijonov dinarjev, da smo lahko ta objekt dokončali. Otvoritev dvorane je bila 12. 6. 1992. Bilo mi je večkrat očitano, češ da je bilo vse slabo narejeno. Stari pregovor pravi: »Pokriješ se tako, kakor velika je odeja!« Kar nekaj nas je, ki imamo pri tej dvorani čez 2 tisoč ur!!! V lanskem letu je bila dvorana adaptirana, predračun je bil 24 milijonov, ob koncu pa je stalo 64 milijonov. Sprašujem se, kako se takšna razlika lahko upraviči? Dela so bila opravljena nestrokovno in pomanjkljivo saj je še kar nekaj del, ki še niso opravljena! Neresnica je tudi, da je občina naredila vodovod, gospodinjstva so plačala 240.000,00 SIT, 60 milijonov pa je dala država, tako da je bil občinski delež majhen ali pa ga ni bilo. Želim vsem ljudem dobre volje vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 2006. Jožef Petrovič Prejeli smo • Umazana igra v Obrežu Poznavalci trenutnih razmer v Obrežu in Svet KS Središče ob Dravi s presenečenjem opazujemo početje občine Ormož in posameznikov, ki želijo na vsak način preprečiti ustanovitev občine Središče ob Dravi. Posledice niso pomembne, pomembna je oblast. Če bo potrebno, bodo nekateri spet menjali politično opcijo in prepričanje, odvisno odsituacije. Župan občine Ormož v medijih navaja, da so krajani Obreža na lastno po-budopobrali podpise in mu jih prinesli, kar pa ni res. Organizator je znan, saj peščica ljudi, ki so pobirali podpise od krajanov Obre-ža pod pretvezo, da zbirajo podpise za referendum (kakšen referendum, niso povedali), sedaj mahajo s telefonsko številko, za katero trdijo, da je županova in se hvalijo, da so oni uredili finančna sredstva za ploč- nik v Obrežu v zameno za podpise. Prav tako moram zanikati navedbe Branka Vo-duška iz agencije DIALOG Company, ki vodi županu občine Ormož kampanjo proti ustanovitvi občine v Središču ob Dravi. V naselju Obrež so posamezniki zbrali le mal^) več kot 10 % podpisov, ne pa skoraj večino, kot navaja Vodušek. Največja tragedija te umazane igre je, da so podpise zbirali tudi osnovnošolci, ki ne bi smeli biti vpleteni v takšne špekulacije, saj nimajo volilne pravice, prav tako pa sami niso sposobni presoditi o smiselnosti svojega početja. Prav tako je slišati v zvezi pobiranja podpisov, da se nekaterim nasmihajo nepovratna sredstva, če bodo podprli izključitev Obreža iz KS Središče. Če so navedbe teh pod- pisnikov resnične, je to hud udarec za pravno in demokratično državo Slovenijo, kjer naj bi bila demokracija na zavidljivem nivoju, ali pa za občino Ormož demokratična načela ne veljajo. In posledice teh nizkotnih dejanj niso pomembne. Krajani so se med sabo sprli, to je bil tudi cilj. Otroke bomo krajani Obreža po zakonu morali vpisati v vrtec in šolo v Ormožu ter vse ostalo urejali tam. Seveda, tako je prav, ko pa smo tako geografsko, gospodarsko, družbeno, kulturno in rodbinsko vezani na Ormož. Če je taka želja večine krajanov, bomo ostali morali to dejstvo upoštevati, v kar pa dvomim. Roman MEDIK Član sveta KS Središče ob Dravi Sv. Ana • Pet let Aninih mažoret Mažoretke praznujejo Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: MUŠKAT, IGALKA, GOKART, TAMI, NOLIT, DAVID, BORE, IKS, ŠKARJEK-LJUN, MOBEKK, AARE, AVIZA, CN, AT, TINN, DUCATI, EN, IMOGENE, VAŠKA SITULA, ŽRD, TRASAN. Twirling klub Aninih ma-žoretk letos praznuje pet let uspešnega delovanja. Jubilej so proslavili v nedeljo, 4. decembra, na plesni prireditvi z naslovom Plesni utrinki pri Sv. Ani. Nastopile so slav-ljenke - članice Twirling kluba Aninih mažoretk - pod mentorstvom Violete Zemljič Pšajd in somentoric Špele Be-rič in Katje Breznik. Kot gostje so na prireditvi nastopili člani folklorne skupine KD Sv. Ana, lenarški oddelek sodobnega plesa Srednje glasbene šole Maribor, Lea Vuzem, Denis Zorec s plesalko, glasbene skupine OŠ Sv. Ana, vrtec od Sv. Ane, Twirling klub benediških mažoretk, Pussycats - skupina prvih mažoretk pri Sv. Ani, plesna skupina Mavrica in harmonikar Mitja Perko. Twirling klub Aninih mažo-retk je od JSKD, Območne izpostave Lenart, iz rok vodje lenarške območne izpostave Brede Rakuša Slavinec prejel priznanje ob 5. obletnici delovanja. Zmago Šalamun Krvodajalci 14. november-ZdenkaŠafa-rič, Gradišče 9; Olga Matjašič, Bodislavci 4; Drago Slavinec, Mali Brebrovnik 13; Jože Rubin, Jastrebci 34; Boža Meglic, Le-vanjci 2la-, Janez Cep, Majšperk 60/b; Valerija Cep Bele, Majšperk 60lb; Nejc Barovič, Pleterje 18; Milan Munda, Ul. letalskega Jožeta, Ptuj;Damjan Bergha-us Majnik, Drstelja 40lb; Janez Šeruga, Nova vas 105, Ptuj; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21; Branko Pevec, Šal ovci 9; Sašo Ancel, Ptujska c. 9, Miklavž na Dravskem polju. 17. november - Marjan Mar-kovič, Pavlovci 18; Alojz Ivanu-ša, Frankovci 30; Tina Markovič, Pavlovci 18; Milan Pernek, Re-pišče 16; Bojan Zemljarič, Volk-merjeva c. 30, Ptuj; Damir Sajič, Kajuhova 11, Kidričevo; Marjana Zore, Praprotnikova ul. 13, Ptuj; Boris Spindler, Prerad 40la; Milica Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Janez Muršec, Ločki Vrh 52la; Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Sonja Predikaka, Štur-movci 11; Marjana Kokol, Nova vas 17la, Markovci; Igor Gaber, Rimska ploščad 16, Ptuj; Miran Jagarinec, Spuhlja 108; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Vida Muršec, Ločki Vrh 52la; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Milica Pulko, Zakl 12lb; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Anton Gavez, Korenjak 11;Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Ivan Kaučevič, Zg. Pristava 50; Alojz Lah, Draženska 14lb, Ptuj; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2lb; Janez VidovičStanovn, Gregorčičev drevored, Ptuj. P'njateljev / iVLoMladinePíuj (V pq