Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek__ŠT. 27 - LETO XLVIII - CELJE, 7. 7. '94 - CENA 150 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Intervju
Rudi Petan • Trn v županovi peti. Stran 7.
Reportaža
VesoljskoodličjezaSlatinčana.Stran15.
Kronika
UmornaKonjiškem.Stran18.
Osebnost meseca
JunijskizmagovalecjeJožefHrastnik.Stran9.
Stare šege in opravila
Svet'križ božji, varijtreska, varijtoče.
Stran21š
Vsak večer
je obljuba
nove
zarje
Na Petrovo in Pavlovo smo
bili v don Pierinovi Skupnosti
Srečanje. Strani 20,21.
6. grajske poletne prireditve Laško 1994
petek,	Aldo Nicolai: Blagi pokojniki, dragi možje
8. julija 1994 igra Polona Vetrih, glasba Aleš Kersnik,
ob 21.00 song i Milan Dekleva, režija Boris Kobal
Če bo deževalo, bo predstava v Kulturnem centru Laško.
Predprodaja vstopnic Kompas Laško, tel. 0631731-295.
Velenje išče dušo
vroča TiüMA w Križ s križem, ki označuje, kje bo stala nova katoliška cerkev. Stran 9.
Preživeli prve šoke
Srečko Šrot v intervjuju:
"Delamo tako, kot da bomo za
zmeraj ostali v Libojah." Stran 5.
2
rekli so
Slavnostni govornik
France Bučar ob dnevu
državnosti v Celju:
»... Kot nova država si
prizadevamo, da bi bili
čim prej sprejeti v različ-
na evropska združenja,
zlasti v Evropsko unijo,
kar naj bi nam odprlo
predvsem dostop do no-
vih trgov in finančnih vi-
rov. Vsi vemo, da zadeva-
mo ob precejšnje težave.
Ne da bi se spuščali
v ugotavljanje, kdo nas
pri tem najbolj ovira, lah-
ko postavimo splošno tr-
ditev, da najbolj sami. Ne
zaradi kakšnih posebnih
napak in okoliščin, tem-
več zato, ker se bogati
vedno branijo k svoji mizi
pripustiti reveža. Ce jih
bomo dosegli v njihovem
razvoju, če bomo sami
postali bogata država, za
kar imamo vse možnosti,
se nas ne bodo več branili
ampak bodo sami želeli,
da se jim pridružimo. In
ne bodo nam postavljali
poniževalnih pogojev,
zlasti takih, ki merijo na
to, da bi jim razprodali
svojo zemljo, Italijani že
danes zahtevajo, naj
spremenimo svojo ustavo,
kar naj bi jim to omogoči-
lo. Ne rešujmo se iz tre-
nutnih težav tako, da
brez nuje prodajamo tuj-
cem naša podjetja, tudi
kadar to ni neizogibno.
Če ne bomo pametni, se
nam lahko zgodi, da bo-
mo v lastni domovini
ostali brez domovine.«
Se vedno je hudo
Neurße povzročilo za preko ave milijardi tolarjev škode
Žalska vlada ugotavlja, da
je dejanska škoda po neurju
presegla dve milijardi tolarjev,
kar znaša 4,6 odstotka bruto
proizvoda občine. Prizadeti
krajani, zlasti na območju Ta-
bora in Vranskega, takšne
škode ne bodo zmogli nadome-
stiti v naslednjih desetih letih,
zato računajo na pomoč dr-
žave.
Šele nekaj dni po neurju so
vidne vse katastrofalne Dosle-
dice. Popolnoma je uničenih
9 kilometrov lokalnih cest, za-
radi zemeljskih plazov in po-
rušenih mostov je neprevoznih
28 lokalnih cest, uničenih je 34
mostov. Ujma je prizadela jav-
no vodovodno omrežje in 800
metrov magistralnega vodovo-
da. V krajevni skupnosti Ta-
bor je popolnoma uničeno za-
jetje pitne vode, ki ga ne bo
mogoče sanirati, poškodovani
so tudi 4 lokalni vodovodi na
Vranskem. Na električnem
omrežju je neurje največ škode
povzročilo na trasi Tabor-Črni
vrh, na tej trasi ter med Ločico
in Zaplanino je poškodovano
tudi PTT omrežje. Nadalje je
uničenih 1200 hektarov kme-
tijskih zemljišč. Poleg zemelj-
skih plazov, nanosov blata in
mulja ter odnašanja zemlje se
danes kažejo veliki problemi
zaradi onesnaženosti zemlje.
Voda je s sabo odnašala zaščit-
na sredstva in po doslej znanih
podatkih 9 tisoč litrov kuril-
nega olja, tako da bo na števil-
nih domačijah treba odstraniti
gornje plasti zemlje. V gozdo-
vih je bilo sproženih 2 do
3 hektarje plazov, poškodova-
nih ali popolnoma uničenih je
34 kilometrov gozdnih cest.
Skupno pa je bilo na prizade-
tem območju poplavljenih 176
objektov.
Razočarani nad
državo
Teden dni po neurju razme-
re še vedno niso normalizira-
ne, v krajevni skupnosti Vran-
sko je na primer še vedno 4 do
5 domačij, do katerih se je mo-
goče prebiti samo peš. Na ob-
močju Zaplanine, Črnega vrha
in Miklavža je brez vode oziro-
ma ima oporečno vodo 26 do-
mačij, od tega bo vsaj 16 do-
mačij še nekaj časa odvisnih
od cistern. Ogromno dela so
opravili krajani sami, na po-
moč so jim priskočili številni
gasilci, civilna zaščita, Karitas
in Rdeči križ, planinci, delavci
iz programa javnih del, po-
djetja, kjer so zaposleni ljudje
iz prizadetih naselij, potem
Radenska in Visoka tehniška
šola iz Maribora, ki jim je
brezplačno ponudila veliko
količino jeklenih izdelkov.
V krajevni skupnosti Vransko
so minulo nedeljo organizirali
čistilno akcijo, v kateri je so-
delovalo 74 ljudi.
Žalski izvršni svet je iz pro-
računa za sanacijo najnujnej-
ših posledic namenil 5 milijo-
nov tolarjev, ministrstvo za
okolje in prostor pa je občini
nakazalo akontacijo sredstev
solidarnosti v višini 20 milijo-
nov tolarjev. Na torkovi ti-
skovni konferenci so Žalčani
povedali, da so razočarani nad
državo. Medtem ko sta v Tr-
bovlje takoj prišla predsednik
vlade in obrambni minister,
v Tabor in na Vransko še do
začetka tega tedna ni bilo ni-
kogar. Samo prvi dan sta na
prizadeto območje prišla dva
predstavnika republiškega
štaba za civilno zaščito. Neu-
strezna se jim zdi tudi razdeli-
tev solidarnostnih sredstev,
saj je država namenila Trbov-
ljam bistveno več denarja kot
žalski občini. Ker pa imajo
v občini zdaj že podrobno oce-
njeno škodo računajo, da bodo
pri ponovni delitvi solidar-
nostnih sredstev naleteli na
več razumevanja. Med ljudmi
v Taboru in na Vranskem pa
ostaja bojazen, da bodo po
dveh tednih pozabljeni in da
bodo ostali sami s številnimi
problemi, ki jih je povzročilo
tokratno neurje. Žalska vlada
sicer zagotavlja, da bo storila
vse, kar je v njenih močeh, to-
da škarje in platno imajo
v svojih rokah republiški, ne
pa občinski možje. A bolj kot
denar ljudje vsaj v teh dneh
potrebujejo traktorje in po-
dobno lažjo mehanizacijo,
s pomočjo katere bi očistili ne-
skončne kubike zemlje, mulja
in vsega tistega, kar je nanosi-
la deroča voda. Sami in z goli-
mi rokami so nemočni.
IB
V krajevnih skupnostih Tabor in Vransko ter v žalski občini so
odprti posebni žiro računi, kamor lahko ljudje dobre volje
nakažejo svoj prispevek za odpravljanje posledic neurja. Žiro
račun KS Tabor je: 50750-741-051-64152. Žiro račun KS Vran-
sko: 50750-645-64189. Žiro račun občine Žalec: 50750-655-406.
Praznično z godbo na pihala
Prireditev ob 2. juliju, praz-
niku občine Laško, je bila na
praznični predvečer v dvorani
Kulturnega centra v Laškem.
Letos so praznik obeležili
s slavnostnim koncertom Že-
lezničarske godbe na pihala iz
Zidanega Mosta s solistko,
operno pevko Dragico Čar-
man, in Godbe na pihala
Laško.
Da je praznik namenjen
vsem tisti, ki delajo, ustvarja-
jo, verjamejo v prihodnost in
pričakujejo lepši iutrišnji dan,
je v uvodnem nagovoru po-
udaril Miloš Veršec, predsed-
nik Skupščine občine Laško,
skupščine, ki je ena redkih pri
nas, ki v celotnem mandatnem
(in podaljšanem) obdobju ni
bila niti enkrat nesklepčna.
Ob razmeroma dobrih gospo-
darskih rezultatih je laški žu-
pan poudaril zaskrbljenost za-
radi naraščajoče brezposelno-
sti, optimizem pa ob hitrem
razmahu podjetništva in mož-
nostih, ki jih ponuja turizem,
zdraviliški in kmečki. Bogata
in pestra je tudi kulturna dru-
štvena tvornost ter športno
udejstvovanje občanov, je še
poudaril Veršec. .
Podelili so deset občinskih
priznanj 2. julij, ki jo jih na
slavnostni prireditvi prejeli:
industrijsko gasilsko društvo
Tim Laško, strelska družina
Gvido Pavlic iz Sedraža in
kulturno društvo Svoboda iz
Zidanega Mosta ter Anton Ba-
čič iz Laškega, Miha Jelene iz
Rimskih Toplic, Roman Matek
iz Zidanega Mosta, Vladimir
Ravnikar iz Radeč, Miloš 6y-
bar iz Laškega, Olga Suhadol-
čan iz Rimskih Toplic in An-
drej Sibila iz Laškega. M. A.
Blizu 20 tisoč upokojencev na Rogli
Prejšnji teden se je na Rogli zbralo blizu 20 tisoč upokojencev iz vse Slovenije. Z zanimanjem
so prisluhnili predsedniku republike Milanu Kučanu, ki je spregovoril ne le o položaju upokojen-
cev v naši družbi, ampak tudi o širših razmerah, ki nanj tako ali drugače vplivajo. Na srečanju so
upokojenci sprejeli tudi protestno izjavo, naslovljeno na slovensko javnost in slovensko oblast,
v kateri so med drugim zahtevali takšno socialno varnost, ki jim bo na starost zagotavljala
dostojno preživetje.	Foto: SHERPA
Z bifejem bodo počakali
Poslanci šmarske skupščine
naj bi s spremembami nekate-
rih šolskih statutov omogočili
šolam prodajo pijač in hrane
zunanjim kupcem. Za željo
slatinske П. osnovne šole, kjer
bi obiskovalcem športnih pri-
reditev rad» ponudili brezal-
koholne napitke, na petkovem
zasedanju niso pokazali preti-
ranega razumevanja, bistriški
šoli, kjer kuhajo tople obroke
tudi za delavce Gorenja, pa so
ugodili.
Na II. osnovni šoli Rogaška
Slatina želijo navijačem in
drugim obiskovalcem števil-
nih športnih tekmovanj v šol-
ski telovadnici ponuditi bre-
zalkoholne pijače. Ugotavlja-
jo, da večinoma prinašajo pi-
jačo s seboj, zato ostaja po tek-
mah veliko nesnage, če pa bi
jim napitke ponudili v šoli,
vsega tega ne bi bilo. Poslanci,
ki naj bi soglašali s postopkom
za registracijo šolskega bifeja
v okviru kuhinje, niso imeli
posebnega razumevanja (če-
prav se je občinska vlada ne-
kaj dni prej strinjala), zato bo-
do morali v šoli ponovno pri-
praviti obrazložitev. Nekaj
pripomb so imeli poslanci tudi
k vlogi Osnovne šole Marije
Broz v Bistrici ob Sotli, kjer
želijo pripravljati tople obroke
za delavce sosednjega podjet-
ja. V obrazložitvi so zapisali,
da gre za reševanje kadrovske-
ga viška. Poslanci sicer niso
bili proti temu, so pa spraše-
vali, kako je s plačevanjem
davkov v takem primeru ali
s pokrivanjem morebitne izgu-
be, precej pa jih je zahtevalo
načelno ločitev med šolsko ter
trgovsko dejavnostio.
Brez pripomb pa so soglaša-
li s spremembo statuta П1. os-
novne šole Rogaška Slatina,
kjer bodo odslej delovno uspo-
sabljali otroke z zmernimi raz-
vojnimi motnjami.
BJ
[reku so j
Predsednik republike Milan
Kučan na srečanju upokojen-
cev na Rogli, 29. junija
Te dni smo slavili svoj naj-
večji praznik, Dan slovenske
državnosti, dejanje, ki ga ta
praznik obeležuje, je zazna-
movalo slovensko zgodovino
bolj kot katero koli drugo. Ne
le tisto zgodovino, ki se je že
zgodila, ampak tudi tisto, ki se
dogaja danes in se bo še zgodi-
la in za katero predvsem je od-
govoren sedanji rod Sloven-
cev. Ob slavljenju tega dogod-
ka so znamenja, ki govorijo
o tem, da je s to odgovornostjo
nekaj hudo narobe. Da so med
nami ljudje, ki si želijo to deja-
nje prisvojiti kot svoj osebni
uspeh. Enako kot državo. In ki
želijo življenje ljudem v tej dr-
žavi uravnavati izključno po
svoji podobi. Govorijo celo
o tretji vojni, o nujni vojni med
nami. Kakor da nimamo vojn
že dovolj! Kakor da eni pre-
prosto ne znajo živeti brez
njih, brez sovražnikov. Kakor
da jim je mir pretesen in je
normalno življenje, v katerem
ne odloča sila moči ampak sila
zakona in poštenih prizade-
vanj, tisto stanje, v katerem se
preprosto ne znajdejo. Zato
tudi razumejo življenje naroda
zgolj kot boj za zasluge, ki da-
jejo izbrancem v družbi pose-
bej položaj, kakršen pač priti-
če zmagovalcem. Tem naj bi
bilo dovoljeno vse!
Pri tem pa hote ali ker tega
preprosto niso sposobni, po-
zabljajo, da je edini pravi in
resnični junak vsega tega do-
gajanja, ki se ga ob prazniku
državnosti spominjamo, slo-
vensko ljudstvo...
Vse drugo, vsako govorjenje
o zaslugah, prisvajanje in pri-
pisovanje zaslug posamezni-
kom in skupinam in odrekanje
teh zaslug drugim, je prepro-
sto manipuliranje z zgodovino.
Pa tudi pomanjkanje najbolj
elementarnega poštenja.
Najnovejši tak poskus je po-
lemika o vlogi in ravnanju
premiera slovenske vlade v ju-
nijski vojni za osamosvojitev
Slovenije. Naj znova povem,
da ne bi komurkoli odrekal
njegov prispevek, da sloven-
sko osamosvajanje ni imelo
enega samega junaka. Po mo-
jem trdnem prepričanju je ta-
krat zavedajoč se tega, za kako
odgovoren in usoden projekt
gre, vsakdo od nas, ki nam je
bila najbolj neposredno nalo-
žena odgovornost v političnem
in vojaškem spopadu Sloveni-
je z unitarno federalno voja-
ško politično elito, dal k skup-
nemu premisleku svojo najbolj
pošteno misel in storil za nje-
govo uresničitev največ, kar je
na svojem mestu mogel nese-
bično dati in storiti.
Poslanska imuniteta za Barago?
Žoper konjiškega župana Jožeta Barago je bila vložena
kazenska ovadba, ki mu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja
ali pravic odgovorne osebe.
Kot direktor Komunalnega podjetja naj bi namreč izrabil
svoj položaj s tem, da ni dovolil razpisati delovnega mesta
direktorja Komunalnega podjetja Slovenske Konjice. Tako naj
bi si v Komunalnem podjetju v času od 26. oktobra 1990 do 1.
februarja 1994 pridobil za 3 milijone 853 tisoč tolarjev premo-
ženjske koristi. Temeljno javno tožilstvo v Celju, enota v Celju,
je mandatno-imunitetni komisiji skupščine občine že 30. marca
poslala dopis, v katerem jo prosijo, da čim prej sporoči odločitev
o tem, ali bo Jožetu Baragi vzpostavila poslansko imuniteto ali
ne. Mandatno-imunitetna komisija se še ni sestala.	MBP
Brejc zanika
LJUBLJANA, 5. julija
(Delo) - Na tiskovni konfe-
renci je nekdanji predstoj-
nik Varnostno informativ-
ne službe dr. Miha Brejc
zanikal vpletenost v oro-
žarsko afero. Dr. Brejca je
namreč ena izmed ključnih
prič, Hasan Čengič razgla-
sil za poglavitnega krivca
za trgovino z orožjem,
Brejc pa trdi, da o orožju
na mariborskem letališču
ni vedel ničesar.
Peterle
s Clintonom
LJUBLJANA, 5 julija
(Delo) - Zunanji minister
Lojze Peterle se bo v četr-
tek udeležil srečanja zuna-
njih ministrov srednje-
evropskega območja v Var-
šavi, v okviru katerega se
bo sestal tudi z ameriškim
predsednikom Billom Clin-
tonom in državnim sekre-
tarjem Warrenom Chri-
stopherjem.
Znova neurie
MARIBOR, 5 julija (Ve-
čer) - Neurje z dežjem in
točo je znova divjalo po ne-
katerih slovenskih krajih.
Najhuje je bilo v Litiji in
na ptujskem območju. Ta-
ko je voda zalivala kleti in
poplavljala ceste, sprožilo
se je več plazov, veter je
podiral električne drogove
in odkrival strehe, strele pa
so netile požare. Velika
škoda je tudi v kmetijstvu,
saj je med dežjem padala
toča.
Vedel je politični
vrh
LJUBLJANA, 4. julija
(Delo) — Pred preiskovalno
komisijo državnega zbora,
ki raziskuje domnevno
vpletenost in odgovornost
javnih funkcionarjev v zve-
zi z najdbo orožja na mari-
borskem letališču se je
končno znašel tudi Hasan
Čengič. Zaslišanje je bilo
za zaprtimi vrati, saj se
Čengič ni želel srečati z no-
vinarji, na zaslišanju pa
naj bi povedal, da je za vso
zadevo vedel politični vrh
takratne slovenske države,
predvsem pa varnostno-in-
formativna služba z direk-
torjem Mihom Brejcem.
Prenizke plače se
ne upoštevajo
LJUBLJANA, 4. julija
(Delo) - Ustavno sodišče je
negativno odgovorilo na
sindikalne predloge in
mnenja o upoštevanju pre-
malo izplačanih plač pri
lastninjenju.
—NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova •
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 27 - 7. julij 1994
3
Višješolski
kmetijski ter
vrtnarski študij?
V šentjurskem občinskem
odboru Liberalne demokracije
Slovenije so nedavno sprejeli
pobudo in predlog, da bi
v šentjurski kmetijski šoli
uvedli višješolski študij kme-
tijstva ter kmetijskega gospo-
dinjstva, v celjskem Medlogu
pa predlagajo višješolski pro-
gram vrtnarske smeri.
Pred dnevi so predlog že po-
slali ministrstvu za šolstvo in
šport, pa tudi ministrstvu za
kmetijstvo in gostinstvo, šent-
jurskemu in celjskemu občin-
skemu vodstvu ter medijem.
Predlog utemeljujejo pred-
vsem z zaostajanjem na po-
dročju tovrstnega izobraževa-
nja v primerjavi z razvitejšimi
državami. Po statističnih po-
datkih v zadnjem desetletju si-
cer opažajo veliko zanimanje
za programe srednje vrtnar-
ske, kmetijske in gospodinjske
šole, obenem pa ugotavljajo,
da bi se višješolski študij lah-
ko začel že v šolskem letu
1995/96, seveda če bi imeli
pravočasno zagotovljen denar
in ustrezno usposobljene
kadre.
BJ
Mirnejši sen
črnograditeljev
Vsi črnograditelji v šmarski
občini, ki so se prijavili ter
plačali depozit, so si po zase-
danju skupščine minuli petek
lahko oddahnili. Občinska
skupščina je namreč dokončno
sprejela prostorske ureditvene
pogoje za sanacijo degradira-
nega prostora, črnograditelji
pa bodo lahko začeli postopek,
kot je predviden za redno
gradnjo.
Na Šmarskem se je prijavilo
261 črnograditeljev, pri tem
sta bili najprej posebej sporni
dve gradnji na spomeniško
zaščitenem območju v Olimju
ter na Donački gori. Zavod za
varstvo naravne in kulturne
dediščine je na koncu privolil,
z legalizacijo ter prostorskimi
ureditvenimi pogoji za vse čr-
ne gradnje pa so se strinjali
tudi v šmarski vladi ter na mi-
nistrstvu za okolje in prostor.
Poslancem so v petek pojasni-
li, dà. črnograditelji nikakor ne
bodo na boljšem, saj bodo pla-
čali še odškodnino za degrada-
cijo prostora. Tiste črne grad-
nje, ki jih lastniki niso prijavi-
li, pa bodo obravnavali v in-
špekcijski službi.
BJ
Na Boč iz štirih občin
V nedeljo je bilo na Boču
srečanje članov Slovenske
ljudske stranke iz občin Slo-
venske Konjice, Slovenska Bi-
strica, Šentjur in Šmarje.
Zbralo se je od dva do tri tisoč
ljudi, vabilu pa so se odzvali
tudi predsednik stranke Mar-
jan Podobnik, podpredsednik
Franc Potočnik, Stanko Buser
in predsednica ženske zveze
Vera Buser.
Srečanje, ki naj bi postalo
tradicionalno, je pripravila
konjiška podružnica stranke.
»Spoznali smo, da bi bilo do-
bro, da se sosednje podružnice
med seboj bolje spoznamo, za-
to smo poleg že tradicionalnih
izletov stranke pripravili to
srečanje. Ostali so našo pobu-
do dobro sprejeli, kar je videti
tudi po obisku srečanja,« je
povedal predsednik konjiške
podružnice Anton Juhart. Na
Boč je res prišla večina članov
stranke, saj jih je v teh štirih
občinah 2 tisoč.
Seveda je bila to tudi prilož-
nost za pogovor o delu stran-
ke, o njenih pričakovanjih in
pogledih. Pogovor je vodil To-
ne Gaberšek iz Šmarja, prilož-
nost za vprašanja pa so imeli
tudi obiskovalci. Med tipični-
mi je bilo gotovo tisto, kako
dolgo se bo v Sloveniji še
kradlo in počelo podobne ne-
poštene stvari. Odgovor Mar-
jana Podobnika je bil, da ima-
mo na vladi večinsko stranko,
ki je sinonim za zlorabljanje
posameznika na račun večine
in da se bo kradlo tako dolgo,
dokler bo ta stranka na
oblasti.
Tudi tokrat pa je bilo očitno,
da je med stranko kot celoto in
njenimi posameznimi deli tudi
precej razlik. Ne nazadnje tudi
v pogledih na bodoča povezo-
vanja z drugimi strankami, saj
so odnosi med njimi v posa-
meznih občinah zelo različni.
Srečanje so popestrili
s športnimi igrami, za glasbo
pa so poskrbeli Fantje izpod
Rogle. MILENA B. POKLIČ
Dežurstev ne bodo omeiili
V šmarski občini so poiskali denar
Po republiških merilih ima-
jo v šmarski občini nadstan-
dardno dežurno zdravniško
službo. Dežurne zdravniške
ekipe imajo v treh krajih,
v Šmarju pri Jelšah, Rogaški
Slatini in Kozjem, zanje pa
premalo denarja. Zavod za
zdravstveno zavarovanje je
šmarski občini po novem priz-
nal eno samo dežurno ekipo,
z dvema zdravnikoma in eno
medicinsko sestro, ki naj bi
imela sedež v Šmarju. Na pet-
kovem zasedanju občinske
skupščine se s takšnim krče-
njem dežurne službe niso stri-
njali, zato so ohranili doseda-
njo obliko in poiskali dodaten
vir financiranja.
V zdravstvenih krogih pri-
pominjajo, da je dežurna služ-
ba v vseh slovenskih občinah
centralizirana v enem samem
občinskem središču, pri tem
pa so upoštevali zemljepisno
posebnost šmarske občine
z enim dežurnim zdravnikom
več. Dodatnega dežurnega
zdravnika, tako, kot so ga
predvideli za Šmarje pri Jel-
šah, imajo le še v Tolminu, Ko-
čevju in Sežani, pripominjajo.
_ Na ta način naj bi v šmarski
občini začeli dežurati že prete-
kli petek.
Poslanci pa so na zasedanju
skupščine poudarili, da so
zemljepisne primerjave z dru-
gimi občinami preveč prepro-
ste. Najbolj so se razburjali
poslanci iz južnega dela obči-
ne, kjer živita med 10 tisoč
prebivalci (predvsem starejše
populacije) stalno le dva
zdravnika.'Razen tega so avto-
busne in železniške zveze z ob-
činskim središčem vse slabše,
zato mora dežurna služba
ostati v sedanji obliki, na treh
mestih, vprašanje je le, kje po-
iskati manjkajočih 6 milijonov
SIT.
Predsednik občinske vlade
Aralica je predlagal, da bi de-
setino denarja, ki je v občin-
skem proračunu namenjen za
potrebe krajevnih skupnosti,
dali za ohranitev dežurne
službe v dosedanji obliki, pre-
ostanek pa zagotovili še iz re-
balansa. S takšno rešitvijo so
se strinjali vsi poslanci, zato
bo dežurna služba ostala orga-
nizirana tako kot do sedaj.
BRANE JERANKO
Veliko šentjursko gradbišče
V Šentjurju so sredi junija začeli z veliko naložbo. Osrednja mestna ulica, od glavnega križišča
do konca športnega parka, je postala veliko gradbišče, kar vzbuja različne komentarje.
Eni se veselijo novih pridobitev, drugi pa se jezijo zaradi oviranega prometa. Na tej lokaciji naj
bi do začetka šolskega leta — če ne bo posebnih nevšečnosti, pravijo v občinski vladi - obnovili
mestni vodovod, položili plinovodne cevi, uredili fekalno ter meteorno kanalizacijo, položili
kabel za kabelsko televizijo, uredili pločnike ter asfaltne površine, pa še vse hišne priključke.
Tako je povedala podpredsednica Marija Rataj, ki skrbi za urejanje prostora. Nekateri občani se
hudujejo tudi zaradi obvozne ceste na Celje, pa je povedala da je bila takšna rešitev potrjena tudi
z odločbo republiškega cestnega inšpektorja.	BJ
Stavka v Sipaku
Pretekli teden so stavkali
delavci Sipakove Opreme iz
Velenja. Podjetje je v lasti
Sklada za razvoj, za stavko pa
se je odločilo 45 delavcev. Ta-
ko so izrazili svoj protest zara-
di nerednega izplačila plač in
njihove neusklajenosti s ko-
lektivno pogodbo ter nezado-
voljstvo z vodenjem podjetja.
Delavci so prenehali stavkati
potem, ko so uresničili vse nji-
hove zahteve: plačo so dobili
izplačano sredi tedna, v.d. di-
rektorja Sipaka je namesto
Draga Malovrha postal Drago
Blagus, delavske plače pa bo-
do postopoma usklajevali na
raven kolektivne pogodbe.
US
Odmeven nastop
Slovenije v Svetu
Evrope
Na redni seji parlamentar-
ne skupščine Sveta Evrope
v Strassbourgu so sodelovali
tudi slovenski predstavniki.
Predsednik Kučan je v otvo-
ritvenem govoru povedal, da
se je v preteklih letih izkaza-
lo, da je Svet Evrope najpri-
mernejše mesto za zavarova-
nje demokracije v srednji in
vzhodni Evropi. Slovenija
zato podpira programe sode-
lovanja ter organizacije, ki
pomagajo pospeševati refor-
me in stabilnost demokratič-
nih ustanov v tem delu Evro-
pe. Kučan je še poudaril, da
države vzhodne Evrope ne
želijo biti več obravnavane
kot nekdanje komunistične
države in da tudi Slovenija
ne želi biti več obravnavana
kot nekdanja republika nek-
danje Jugoslavije. Sicer pa je
Slovenija kot prva članica
Sveta Evrope ratificirala 11.
protokol k evropski konven-
ciji o človekovih pravicah, ki
vzpostavlja enotno sodišče
za kršenje človekovih pravic.
Ukrajinske volitve
brez zmagovalca
V prvem krogu predsedni-
ških volitev v Ukrajini nobe-
den od kandidatov no dobil
zadostnega števila glasov za
zmago. V drugem krogu voli-
tev 10. julija se bosta tako
pomerila sedanji predsednik
Kravčuk in nekdanji premier
Kučma. Za Kravčuka so
v prvem krogu glasovali
predvsem na zahodu države,
kjer se zavzemajo za večjo
odvisnost Kijeva od Moskve,
medtem ko so glasovi proru-
sko usmerjenih volivcev na
vzhodu pripadli Kučmi.
Kljub 6-odstotnemu vodstvu
Kravčuka v prvem krogu vo-
litev, bo v drugem najbrž
zmagal Kučma. Volitve so (in
še bodo) Ukrajino razpolovi-
le na vzhodni in zahodni del
in zelo malo je možnosti, da
bi se država dokončno razde-
lila na dva dela po mirni
poti.
Nova vlada na
Madžarskem
Madžarski predsednik Ar-
pad Göncz je za mandatarja
za sestavo nove vlade imeno-
val predsednika Socialistič-
ne stranke Gyulo Horna. No-
vo vlado bo sestavljalo 13
ministrov, od tega jih bo 10
iz socialistične in 3 iz liberal-
ne stranke, prvič pa naj bi se
sešli v sredini julija. Glede
na dvotretjinsko večino
v parlamentu bo socialistič-
no liberalna koalicijska vla-
da lahko načeloma proti volji
opozicije sprejemala ustavne
spremembe in sistemske za-
kone. Prvič je zasedal tudi
madžarski parlament, drugi
svobodno izvoljeni parla-
ment po padcu komunizma.
Na ustanovnem zasedanju so
za njegovega predsednika iz-
volili socialista Zoltana
Gala.
Arafatova vrnitev
simbol vrnitve
Palestincev domov
Vodja Palestinske osvobo-
dilne organizacije Jaser Ara-
fat je po skoraj treh desetlet-
jih izgnanstva spet stopil na
palestinska tla. Abu Amarja,
kot ga imenujejo Palestinci,
je na meji pričakalo več deset
tisoč ljudi, glavno slavje pa
se je nadaljevalo v Gazi, kjer
ga je pozdravilo nekaj sto ti-
soč Palestincev. Za mnoge od
njih je Arafatova vrnitev
simbol vrnitve Palestincev
domov. Arafatov prihod je
najbolj razburil pripadnike
izraelske desnice, ki so v Je-
ruzalemu in drugod pripra-
vili številne demonstracije.
Izraelski skrajneži so Arafa-
tovo vrnitev označili za zače-
tek konca izraelske države.
Izraelska policija je zaradi
izgredov sprožila operacijo
»Goreča puščava«, v kateri je
sodelovalo okoli 8 tisoč mož.
Jaser Arafat je iz Gaze in Je-
riha odpotoval v Pariz na
srečanje z izraelskim premi-
erom Rabinom in zunanjim
ministrom Peresom.
Nova vlada tudi na
Japonskem
Kot kaže se je japonska
vladna kriza umirila. Po od-
stopu premiera Hosokave in
potem še njegovega nasled-
nika Hate, ima Japonska no-
vo vlado. Vodi jo predsednik
Socialdemokratske stranke
Mura j ama, ki je tako postal
prvi socialdemokrat na čelu
vlade po letu 1948. Novi
predsednik vlade Murajama
je Liberalnodemokratski
stranki, ki se tako po desetih
mesecih vrača na oblast, po-
nudil 13 ministrskih mest,
5 naj bi jih imeli socialdemo-
krati, 2 pa Nova stranka Sa-
gikake.
Nemčija prevzela
predsedstvo
Evropske unije
Nemčija je 1. julija za šest
mesecev prevzela predsed-
stvo v Evropski uniji. Na ta
dan je v Berlinu novi nemški
predsednik Roman Herzog
tudi uradno zaprisegel.
Nemška zvezna vlada je od
prejšnje predsedujoče Uniji
Grčije prevzela vrsto nereše-
nih zadev - Evropska komisi-
ja je še vedno brez predsed-
nika, spor med Grčijo in Ma-
kedonijo obstaja še naprej,
Unija pa se bo morala bolj
aktivno vključiti tudi v novo
delitev Bosne in Hercegovi-
ne. Eden najbolj perečih pro-
blemov je brezposelnost, ki
je zajela že okoli 18 milijo-
nov ljudi. Nemci so ob prev-
zemu dolžnosti poudarili, da
bodo okrepili finančno disci-
plino, saj so največji plačniki
v EU. Nemčija si bo tudi pri-
zadevala oblikovati enotnej-
ši evropski infrastrukturni
sistem. Med pomembnejšimi
nalogami je tudi mir in sta-
bilnost v Evropi, kar pomeni
aktivnejše vključevanje
v spor na ozemlju nekdanje
Jugoslavije in nekdanje Sov-
jetske zveze. Kar pa notranje
evropske varnosti tiče, si
Nemci prizadevajo za obli-
kovanje enotne evropske po-
licije.
»Vzemi ali pusti«
za BiH
Kontaktna skupina za-
hodnih držav za Bosno in
Hercegovino je pripravila
natančen načrt razdelitve
države, ki ga nekateri ime-
nujejo tudi »take it or leave
it« (vzemi ali pusti). Visoki
predstavniki ZDA, Rusije,
Nemčije, Francije, Velike
Britanije in Združenih naro-
dov so menda pripravili tudi
seznam sanici j, s katerimi
naj bi sprte strani prisilili
k sprejetju zemljevida deli-
tve. Kontaktna skupina je
načrt za delitev BiH, po ka-
terem naj bi 51 odstotkov
ozemlja pripadlo musliman-
sko-hrvaški delegaciji, 49 pa
Srbom, pripravljala dalj ča-
sa, na mirovni konferenci
v Ženevi pa naj bi ga potrdili
tudi zunanji ministri zahod-
nih držav. Podpredsednik
BiH Ejup Ganič je že pove-
dal, da bo vlada BiH zadnji
mirovni načrt zavrnila, saj se
ne zavzema za odpravo em-
barga na uvoz orožja. Tudi
vodja Srbov Radovan Ka-
radžič (ki je menda že sezna-
njen z vsebino načrta - Srbi
imajo sedaj v rokah 72 od-
stotkov ozemlja) je že izjavil,
da Srbi ne bodo sprejeli no-
vih zemljevidov.
Št. 27 - 7. julij 1994
4
Hmezad banka z LB Maksimo
Sredi julija bodo začeli zbirati certifikate
Žalska Hmezad Banka je te
dni pristopila k družbi za
upravljanje investicijskih
skladov LB Maksima d.o.o. To
med drugim pomeni, da bodo
tudi v enotah Hmezad Banke
zbirali lastninske certifikate
državljanov.
Družbo za upravljanje inve-
sticijskih skladov LB Maksi-
ma je februarja letos ustanovi-
la Ljubljanska banka d.d. Nje-
na glavna naloga je upravlja-
nje pooblaščenih investicij-
skih družb za zbiranje lastnin-
skih certifikatov, poleg tega
pa tudi upravljanje že sedaj
delujočega vzajemnega sklada
Piramida in novih investicij-
skih skladov. Večinski lastnik
LB Maksima, ki jo vodi Tanja
Miklavc, je Ljubljanska banka
d.d., marca pa so pristopile še
LB Koroška banka, LB Banka
Zasavje in LB Banka Domža-
le. Soustanoviteljice so skupaj
z Ljubljansko banko d.d.
družbo dokapitalizirale na
vrednost 75 milijonov tolarjev.
Razen Hmezad Banke se LB
Maksima v teh dneh pridružu-
je še E banka iz Maribora. Ob
pristopu teh bank in tujega
partnerja, s katerim se dogo-
varjajo za kapitalsko udeležbo
v družbi, je predvidena doka-
pitalizacija do višine 150 mili-
jonov tolarjev osnovnega ka-
pitala.
Direktorica LB Maksima
Tanja Miklavc je na novinar-
ski konferenci, ki so jo ob tej
priložnosti sklicali v Hmezad
Banki, povedala, da bo družba
sodelovala v procesu lastni-
njenja z ustanovitvijo in
upravljanjem najmanj dveh
pooblaščenih investicijskih
družb, ki bodo zbirale lastnin-
ske certifikate državljanov.
Zbrane certifikate bo družba
vlagala v delnice olastninjenih
podjetij na celotnem območju
Slovenije. Investirati namera-
vajo v delnice iz različnih pa-
nog, predvsem pa v farmacevt-
sko in kemično-predelovalno
industrijo, distribucijo naftnih
derivatov, turizem, telekomu-
nikacije, prehrambeno indu-
strijo, zlasti proizvodnjo pijač,
ter trgovsko-distribucijska
podjetja. Certifikate bodo za-
čeli zbirati predvidoma sredi
julija.
Direktor Hmèzad banke Mi-
hael Goličnik pa je pojasnil,
da se je banka odločila za po-
vezavo z LB Maksima pred-
vsem zato, ker se želijo vklju-
čiti v proces lastninjenja.
»Družba za upravljanje LB
Maksima nas je sprejela kot
enakopravnega ustanovitelja
na osnovi sorazmerno vplača-
nega deleža. Ta delež znaša
7 odstotkov. Načrtujemo, da bi
ljudje lahko začeli prinašati
certifikate sredi julija, na na-
šem območju na sedež banke
v Žalcu, lahko pa tudi v agen-
cije v Celju, Laškem in Roga-
ški Slatini ter v nekatera po-
djetja, Kmetijstvo Žalec, Celj-
ske mesnine in Hmezad Ex-
port Import zaenkrat. Pristop
k LB Maksima za nas pomeni
tudi dopolnitev bančne po-
nudbe, opravljati namerava-
mo plačilni promet za potrebe
investicijskih skladov, dolgo-
ročno računamo na udeležbo
pri dobičku družbe za uprav-
ljanje. Poleg tega pa dobro
poznamo komitente na našem
območju in bomo tudi lažje
svetovali vlagateljem, kam naj
vložijo svoie certifikate.« *
IRENA BAŠA
Novinarske konference v Žal-
cu se je udeležil tudi direktor
enote tržnega segmenta LB
d.d. Ernest Zvar. Povedal je,
da bo LB d.d. predvidoma sep-
tembra v prostorih SDK v Ce-
lju odprla svoje predstavni-
štvo. V tej enoti zaenkrat ne
bodo poslovali z občani, na-
menjena bo predvsem pravnim
osebam. Ernest Žvar je še de-
jal, da ta nekoč velika bančna
hiša dobro sodeluje s Hmezad
banko in tudi z Banko Celje, ki
se je odločila za samostojno
pot.
Vstopnica za konkurenčni boj
V podjetju Elkroj so med prvimi pridobili ISO standard 2001
V nazarskem Elkroju se od
petka dalje tudi uradno pona-
šajo s certifikatom kakovosti
oziroma ISO standardom
2001. To zgornjesavinjsko po-
djetje modne konfekcije je cer-
tifikat pridobilo prvo med slo-
venskimi tekstilci, pa tudi
v svetu je le približno 10 tek-
stilnih podjetij, ki so doslej že
ponašajo z njim.p »Dokončna
pridobitev certifikata je stra-
hotno naporna, lahko jo pri-
merjamo kar s polaganjem hu-
de diplome,« je povedala di-
rektorica podjetja Marija Vr-
tačnik. Postopek za pridobitev
certifikata je v podjetju, ki za-
posluje 910 delavcev, večino-
ma žensk, v povprečju starih
29 let, trajal dve leti, zanj pa
so porabili približno 100 tisoč
mark. »Pridobitev certifikata
je eden pomembnih mejnikov,
lahko ga imenujemo kar
vstopnica za boj s konkuren-
co,« je dejal podpredsednik
GZS Jože Cuk. »Standardi ni-
so' formalnost, to pomeni po-
djetje z drugače organizirano
strukturo in nenehnim izbolj-
ševanjem procesa dela, postati
pa mora sestavni del razmi-
šljanja celotnega kolektiva.«
V Elkroju so v projekt vključili
obstoječi sistem dela, ki so ga
nadgradili z racionalnim in
ekonomskim vidikom. »Sama
kakovost mora biti merljiva
tudi z ekonomskimi rezultati,«
je prepričana Marija Vrtačnik.
V Sloveniji ima certifikat ka-
kovosti približno 45 podjetij,
v svetu pa 50 tisoč. Število cer-
tificiranih podjetij naj bi se
vsako leto povečalo za trikrat.
»Če na primer v Hongkongu
omeniš, da ima tvoje podjetje
certifikat kakovosti, tujci ta-
koj vedo, kako je podjetje or-
ganizirano, kakšno poslovno
politiko vodi, skratka, certifi-
kat služi kot osebna izkazni-
ca,« so povedali strokovnjaki
v nazarskem Elkroju.
V nazarskem podjetju nare-
dijo več kot milijon hlač na
leto, od tega jih 82 odstotkov
izvozijo, večina pa gre za do-
delavo oziroma Ion posle, zato
v podjetju vse bolj iščejo mož-
nosti lastnega izvoza. Ne le za-
radi hudih pogojev, delovne
intenzitete, raznih pritiskov in
krize v konfekciji, temveč tudi
zaradi hudih obremenitev slo-
venskega gospodarstva, saj za-
radi tega tujci iščejo delovno
silo v drugih državah. »Nobe-
na druga država ni tako obre-
menjena. Nas tepe razpad ju-
goslovanskega trga in nekon-
troliran uvoz, obdavčen pa je
predvsem delavec,« je poveda-
la Verica Pečnik. »Že sedaj
večkrat slišimo, da ljudje za
takšno plačo ne bodo več dela-
li. V podjetju se držimo kolek-
tivne pogodbe, ljudem bi želeli
dati več, vendar preprosto ne
gre. Praktično delamo vsi kot
nori, probleme rešuje strokov-
ni in menedžerski kader z niz-
kimi plačami. Na eni strani
pritiskajo delavci in sindikat,
na drugi država, v podjetju pa
moraš prepuščen sam sebi kr-
mariti med temi zahtevami.«
S pomočjo ISO standardov
nameravajo že letos v Elkroju
spremeniti sistem nagrajeva-
nja, saj se je doslej dogajalo,
da so delavci, ki so dosegali
višje norme in s tem imeli višje
plače, bili na koncu zaradi
plačila dohodnine prikrajšani.
Ze za prihodnje leto pa napo-
vedujejo, da verjetno v polet-
nem času ne bo dopustov. Za-
radi tega bo seveda precej te-
žav, vendar v podjetju pravijo,
da je to edini način, če hočejo
preživeti. »Konkurenčne spo-
sobnosti tekstilcev ni potrebno
iskati v nizkih plačah, temveč
v boljši organizaciji dela in
marketingu,« je poudaril
predsednik ZSSS Dušan Se-
molič ter hkrati pohvalil vod-
stvo Elkroj a, ker se je pri pri-
pravi slovesnosti ob pridobitvi
certifikata spomnilo tudi na
sindikat, kar se v Sloveniji še
ni ukoreninilo.
URŠKA SELIŠNIK
PO ČEM SO DEVIZE? j
Tečaji deviznih valut na dan 6. 7. 1994
NOVO NA BORZI
Dogajanja v Juniju
Pretekli četrtek so lahko
imetniki republiških obveznic
prve emisije RS01 vnovčili za-
padli kupon. V primeru, da bi
vsi to storili hkrati, bi to po-
menilo 33 040 000 DEM ali
2 628 568 103 SIT novih sred-
stev. Ob tem naj spomnim ti-
ste, ki še niso vnovčili kupona,
da to storijo čimprej. Pričako-
vanja mnogih, da se bo ta de-
nar takoj investiral nazaj v re-
publiške vrednostne papirje so
bila za sedaj zaman. Omenjeni
denar se je v večji meri investi-
ral drugam, saj tako je mogoče
sklepati iz ponudbe in tečajev
državnih obveznic v preteklem
tednu. Tečaji državnih obvez-
nic so zadržali trende iz junij-
skih dni. To pomeni, da so dr-
seli rahlo navzdol. Donosi re-
publiške obveznice RS01 so
tako že presegli 9,4%, RS02
ima ob torkovi ceni donos do-
brih 8%. Tečaji teh obveznic
tudi najbolj vplivajo na vred-
nosti in donosnosti investicij-
skih - vzajemnih skladov, ki
imajo konzervativnejšo nalož-
beno politiko. Saj velja, da so-
dijo vrednostni papirji države
za najbolj varne in so z zako-
nom predpisani kot obvezni
del portfelja vzajemnih skla-
»dov. Kar zadeva varnosti glede
na izplačevanja obveznosti iz
obveznic vsekakor ni dvomiti
v RS01 in RS02. Naložbe na
krajši rok v državne obveznice
so bile med najslabšimi v pre-
teklih dveh mesecih. Vendar
na prej omenjene donose, na-
kup obeh obveznic po tečajih
iz zadnjih dni pomeni zagoto-
vo letno več kot obresti na
bankah. Naložbe v delnice so
bile v juniju bolj zanimive vsaj
glede trendov, ki so se pogo-
stokrat spremenili v nasprotno
smer. V splošnem lahko rečem,
da so se v preteklem tednu
obrnili predvsem navzgor. Se-
veda ne vsi, a večina vsaj naj-
bolj prometnih delnic. Nekaj
podatkov o razponih njihovih
cen ter povprečnem dnevnem
prometu v lotih lahko razbere-
te iz spodnje tabele.
Celjska borzno-posredniška
hiša sporoča, da je vrednost
vzajenega sklada Herman
Celjski na dan 5. 7. 1994
1.083,47 SIT.
V mesecu juniju je bilo zani-
mivo tudi na svetovnih deviz-
nih trgih. Večen boj med tremi
velikimi USD, jenom in DEM
je v juniju dobil japonski jen.
Za nas bolj zanimivo je raz-
merje med DEM in USD, ki se
je v juniju gibalo od 1,645 do"
1,580 DEM za USD. To je ver-
jetno vplivalo tudi na razmah-
nitev trgovanja z zlatom saj je
bil torkov borzni sestanek
eden najboljših po prometu
v tem letu.
Ingrad ne gre
v stečaj
Na celjskem sodišču je
bil pred dnevi narok za
prisilno poravnavo dol-
gov celjskega Ingrada. Na
naroku so se najprej uk-
varjali s pravnimi oseba-
mi, to je približno 350 up-
niki, ki jim Ingrad dolgu-
je z obrestmi vred 768,5
milijona tolarjev. Dolžni-
ku so odpisali 40 odstot-
kov te vsote, ostalih 60
odstotkov pa je Ingrad
pripravljen	plačati
v dveh letih z 10-odstotno
realno obrestno mero.
Največji upniki so Salo-
nit Anhovo, Petrol, Mer-
kur Kranj, Zavarovalnica
Triglav, Stanovanjski
sklad Republike Sloveni-
je in Gozdno gospodar-
stvo Ljubljana. Velik up-
nik so seveda tudi Ingra-
dovi delavci. Dan pred
narokom so predstavniki
zaposlenih ter vodstvo
podjetja podpisali spora-
zum, na osnovi katerega
so delavci sprejeli prisil-
no poravnavo. Njihova
terjatev znaša 170 milijo-
nov tolarjev, pogoji pa so
enaki kot za pravne ose-
be. V dveh letih naj bi jim
skupaj z obrestmi izpla-
čali 60 odstotkov denarja.
V Laškem spet
s polno paro
V	laškem podjetju Lu-
mar so v torek organizi-
rali hišni sejem, na kate-
rem so predstavili svoje
najnovejše programe. Za-
sebno podjetje Lumar je
v začetku letošnjega leta
vzelo v najem podjetje
Bor Laško, sredi junija pa
je Lumar že odkupil pro-
izvodne prostore. Trenut-
no je zaposlenih 78 delav-
cev, tržišču pa ponujajo
povsem nove programe,
namenjene zlasti opremi
mladinskih sob in sam-
skih stanovanj.
Dovoljenja
družbam za
upravljanje
Zadnja družba, ki je
doslej dobila dovoljenje
za ustanovitev družbe za
upravljanje, je Fingoren
s sedežem v Velenju.
Strokovni svet agencije
za trg vrednostnih papir-
jev ji je podelil dovoljenje
konec junija, doslej pa si
je dovoljenje agencije
pridobilo že 21 družb za
upravljanje.
Novi menadžerji iz
Gorenja
V	Gorenju je pretekli
petek 16 novih manager-
jev zaključilo 4. poslo-
vodno šolo, na kateri so
največ pozornosti name-
nili izdelavi poslovnih
načrtov. Absolventi so
članom sveta Poslovodne
šole Gorenje, direktorjem
podjetij in mentorjem
predstavili poslovne na-
črte, s katerimi so prika-
zali obvladovanje meto-
dologije formuliranja po-
slovne ideje. Predstavlje-
ni poslovni načrti so na-
kazali več konkretnih
predlogov za izboljšanje
dela na posameznih po-
slovnih področjih v Go-
renju.	IB
Št. 27 - 7. julij 1994
5
Preživeli prve šoke
»Delamo tako. kot da bomo za zmeraj ostali v Llbojah, « pravi direktor podjetja Srečko Šrot
Ni malo novodobnih podjetnikov, ki jemlje-
jo v najem ali kupujejo podjetja v stečaju pred-
vsem zato, da bi si napolnili lastne žepe. Danes
si upamo trditi, da so v bivši libojski Keramiki
imeli srečo. Zasebno podjetje Kili, na čelu z di-
rektorjem Srečkom Srotom in prekaljenim go-
spodarstvenikom Marjanom Osoletom, je v šti-
rih mesecih oživilo proizvodnjo in prodajo,
spodbudilo razvoj in poskrbelo tudi za de-
lavce.
Prvi šoki: avansi, zapuščena
tovarna, pomanjkanje naročil
Libojsko podjetje sta pred vašim prihodom
doletela že dva stečaja, najprej v Keramični
industriji Liboje in potem še v Keramiki. Pred
štirimi meseci je tovarno vzelo v najem podjet-
je Kili. Kaj menite o sedanjih razmerah?
V teh nekaj mesecih smo uspeli do neke mere
stabilizirati firmo, ugotovili smo, da je mogoče
preživeti, da proizvodnja lahko prenese stro-
ške in da je mogoče zagotoviti minimalen de-
nar za nadaljnji razvoj. Preživeli smo prve
šoke. Prvi je bil ta, da smo vse surovine plače-
vali vnaprej, dobavitelji so zahtevali avanse in
v obratna sredstva je bilo treba vložiti ogrom-
no denarja. Danes nam dobavitelji že zaupajo
in prihajamo na normalne plačilne roke 30 do
60 dni. Držim se pravila: če dam svojo besedo,
je to več vredno kot vsak akcept. In mislim, da
svoje besede še nisem snedel.
Drugi šok je bila zapuščena tovarna. Dolgo
časa je niso vzdrževali, zato so bili stroški
vzdrževanja vsaj na začetku ogromni, veliko
dela pa so opravili sami vzdrževalci v podjetju.
Tudi to smo preživeli in danes že iščemo pri-
hranke. Že doslej smo pri energiji prihranili 10
do 20 odstotkov.
To je ogromen znesek, saj
porabimo mesečno za 3 milijo-
ne tolarjev zemeljskega plina
in za milijon tolarjev električ-
ne energije. Načrtujemo pa še
večje prihranke energije. Med
drugim bomo v surovi proiz-
vodnji uporabljali odpadno
toploto za sušenje izdelkov,
količino vlage v izdelkih na-
meravamo s 7 ali 8 znižati na
2 odstotka. Skratka, zelo si
prizadevamo, da bi znižali vse
stroške, projekte pripravljamo
sami znotraj podjetja.
Po katerih libojskih izdelkih
kupci najbolj povprašujejo?
Toliko, kot so naredili vzdr-
ževalci v tehničnem delu, toli-
ko so v teh mesecih naredili
ljudje v razvoju. Razvili smo
od 30 do 40 novih dekorjev.
Rezultati se že poznajo, na pri-
mer ?a dekor violeta imamo
julija naročilo v vrednosti 120
tisoč mark, drugo naročilo
septembra spet v vrednosti
120 tisoč mark. To so velika
naročila za našo branžo, kjer
so običajni posli vredni okoli
50 tisoč mark. Zavedamo se,
da Italijanom in tudi Grkom
ne moremo konkurirati pri
enobarvni keramiki, našo
prednost vidim v dekorirani
keramiki in lastnih dizajnih.
Na katera tržišča potem
prodajate svoje izdelke?
Glavno tržišče je še vedno
Francija, kamor prodamo 75
odstotkov celotne proizvodnje,
namenjene za izvoz, 20 odstot-
kov pokupijo Nemci, ostalo
Avstrijci, Američani, uspelo
nam je prodreti tudi na Češko.
Vračajo se nekateri bivši ku-
pci, najbrž tudi zato, ker se
strogo držimo dobavnih rokov
in kvalitete. Dobavljamo celo
pred rokom, v minulem tednu
smo odpeljali pred rokom
8 ton keramike, v Metro je šla
pošiljka dva tedna prej. Ne že-
limo biti odvisni samo od ene-
ga tržišča, dolgoročno se to
lahko maščuje. Mi pač delamo
tako, kot da bomo v podjetju
ostali za zmeraj. Drugače fir-
me tudi ne bi tako vzdrževali
in vlagali toliko denarja
v razvoj.
Kako ste zadovoljni s cena-
mi, ki jih dosegate na tujih tr-
žiščih? V preteklosti je bil to
menda eden večjih problemov
libojskih keramikov.
To je odvisno od tega, s ka-
tere plati gledaš na ceno. Za
nas so vedno prenizke, za tr-
govca in kupca pa vedno pre-
visoke. Tu je pač treba najti
pametno razmerje. Pred krat-
kim sem bil v Franciji in
v glavnem se naši izdelki uvrš-
čajo ne le v srednji, temveč tu-
di v višji cenovni razred, pone-
kod so libojski izdelki celo
najdražji oziroma štiri do pet-
krat dražji v primerjavi s ki-
tajskimi.
Izdelki brez svinca
V preteklosti je bilo večkrat
slišati očitke na račun kvalite-
te libojske keramike. Kako je
vam uspelo izboljšati kvali-
teto?
Stare keramike ne poznam,
so mi pa ljudje povedali, da se
kruši in da ni kvalitetna. Ne
vem, kaj so počeli včasih in
kakšne surovine so uporablja-
li. Dolgo časa so uporabljali
glino iz Šabca, mi uporablja-
mo nemško glino. Izdelki se ne
krušijo, tudi v tujini nimamo
nobenih težav s kvaliteto. Pri-
dobili smo potrebne teste, pre-
izkušeno je pranje v pomival-
nih strojih in uporaba v mi-
krovalovnih pečeh.
Kako pa je z vsebnostjo
svinca v teh izdelkih?
Svinca zagotovo v naših iz-
delkih ni. Se pa dogaja, da
manjši obrtniki kupujejo pri
nas nedekorirane izdelke in jih
sami dekoriraj o s svojimi na-
lepkami, a jih ne žgejo pri do-
volj visoki temperaturi.
V	takšnih primer smo že nale-
teli na svinec.
Načrtujete kakšno posodo-
bitev proizvodnje?
Načrti so, trenutno se lote-
vamo projekta ročk za lončke,
s katerim želimo spremeniti
postopek tako, da bi bilo manj
dela in bi povečali produktiv-
nost. Povečali bomo prostor
v slikami, da bodo ženske laž-
je delale. Pri sami organizaciji
se da tudi še veliko prihraniti,
gledamo, da bo peč stalno pol-
na, da so vozički racionalno
naloženi in podobno. Na za-
četku smo ugotavljali, kje se je
največ izgubljalo, zdaj pa že
iščemo drobne izboljšave. Tu-
kaj tolar, tam drugi, pa se ta-
koj pozna v skupnem seštevku.
V	drugem in tretjem žganju,
kjer se je ponavadi naredilo
največ škode, smo že dosegli
vsega 9 odstotkov loma, v zad-
njem žganju je samo še 2 od-
stotka škarta. To je že kar spo-
doben nivo, ampak nikoli no-
bena stvar ni tako dobra, da ne
bi mogla biti še boljša.
Vsaka napaka se da
prešteti
Kako pa ste v podjetju po-
skrbeli za delavce?
Zaposlenim že od vsega za-
četka izplačujemo 100-odstot-
ne plače po kolektivni pogod-
bi. Na začetku je bila to pre-
cejšnja finančna obremenitev,
danes so razmere že drugačne.
Čeprav delavcem po predpisih
pripadata dopust in regres šele
po šestih mesecih, jim bomo
regres izplačali v teh dneh, to-
rej po štirih mesecih, prav ta-
ko bodo ze pred iztekom za-
konskega roka lahko koristili
letni dopust. Izplačila so goto-
vinska, imamo to srečo, da na
domačem tržišču prodajamo
samo 10 odstotkov proizvod-
nje. V domači prodaji v glav-
nem prevladujejo kompenza-
cije, v tujini pa kompenzacij
ni, temveč so to normalna de-
vizna plačila. Likvidnostno
smo v primerjavi z drugimi
slovenskimi podjetji v veliko
bolj ugodnem položaju.
Kako pa vozita skupaj
z Marjanom Osoletom, nekoč
prvim človekom Uniorja?
Gospod Osole je kar pravi
stari maček, kot se temu pravi.
Mislim, da kar lepo voziva
barko. Všeč mi je, kar počne,
če je tudi njemu všeč moje po-
četje, bi moral sam povedati.
Imava povsem razmejene pri-
stojnosti. Osole se bolj drži
proizvodnje in delno komerci-
ale, moje so finance. Tu si ne
pustim mešati štren. Veliko se
da narediti, če denar pametno
obračaš. V pol ure lahko zaslu-
žiš ali pa izgubiš. In pri finan-
cah so rezultati vidni takoj, tu
ni nobene filozofije. Vsaka na-
paka se da prešteti.
Menda se boste preselili tudi
iz upravne stavbe?
Čeprav smo podjetje vzeli
v najem, delamo tako, kot da
bomo v Libojah ostali večno.
Upam, da bomo lahko izkori-
stili predkupno pravico in da
bomo uspeli zbrati dovolj de-
narja za odkup firme. Zato tu-
di nameravamo koncentrirati
upravne službe, ki so tako že
bistveno zmanjšane. Selimo se
v zgradbo, ki se drži proizvod-
nje in kjer je danes komerci-
ala. Najlepše je delati tako, da
imaš pregled nad stvarmi, pri
čemer pa niti najmanj ne mi-
slim na to, da bi s selitvijo
kontroliral ljudi v proizvodnji.
Sami vedo, kaj je treba posto-
riti, in nobenih težav ni, če je
treba potegniti preko rednih
ur. Še en razlog je za selitev.
Kupili bomo računalnike in
mreža bo cenejša, če bodo raz-
dalje krajše. IRENA BAŠA
Direktor podjetja Kili Srečko Šrot: »S cenami
smo prišli do plafona, zdaj je treba pogledati
drugo stran, ugotoviti, koliko lahko znotraj
pocenimo proizvodnjo. Tu je potem zaslužek in
denar za nadaljnji razvoj firme. Kili ne išče
profita zase, nam je povsem jasno, da pet let iz
takšne firme ne bomo potegnili ničesar. Vse,
kar bo prišlo v firmo, ves dobiček, mora nazaj
v firmo. V petih letih pa bi v Libojah lahko
nastala spodobna firma.«
V Libojah je zaposlenih 130 ljudi. »Za sedanji obseg proizvodnje to zadostuje,« pravi Šrot.
»Komerciala je bila ob prevzemu podjetja naš tretji šok. Ostalo je nekaj starih naročil, ki smo jih
hitro izpolnili, ni pa bilo novih naročil. Prav tako je zastal razvoj, ni bilo novih dekorjev in zato si
aiti nismo upali zaposliti več ljudi. Računam pa na približno 150 ljudi, ki bi lahko naredili 100 do
120 ton dekorirane keramike. Če bi hoteli izdelati več enobarvne keramike, bi bilo treba prižgati
še eno peč, o tem pa zaenkrat ne razmišljamo.«
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Ferapol d.o.o.
Ljubljana nudi zastopanje in
trženje z možnostjo uporabe
objekta (220 m2) in odprte po-
vršine (300 m3) v bližini centra
Ljubljane. Informacije: tel. in
fax 061/127-12-87 (Andreja
Virnik Vidic).
-	Interier Mizarstvo in trgo-
vina Gerenčer D. Lendava nu-
di proste kapacitete za izdela-
vo raznih lesenih polizdelkov.
Informacije: tel. 069/77-160 in
fax 069/77-161 (Dezso Ge-
rencser).
-	Podjetje Stopra d.o.o. Celje
nudi storitve na področju
strojnega globinskega čiščenja
vseh vrst talnih oblog in obla-
zinjenega pohištva. Nudijo tu-
di proste kapacitete na po-
dročju zastopanja grosistične
prodaje izdelkov vseh vrst do-
mače in tuje proizvodnje. In-
formacije: tel. in fax 21-144
(Boris Pratnekar).
-	Podjetje Ponudba d.o.o.
Celje nudi volnene izdelke
s področja moških, ženskih in
otroških oblačil. Nudijo tudi
storitve šivanja lahkih tekstil-
nih izdelkov, sprejemajo ko-
operacijske posle na področju
pletenja volnenih izdelkov ter
volno vseh sestavin v konsig-
nacijsko prodajo. Informacije:
tel. in fax 38-148 (Judita, Ivan
Pogladič).
-	Podjetje Herkul d.o.o. Ža-
lec nudi bakreno žico v kolutih
različnih kvalitet. Informaci-
je: tel. 28-944 (Peter Košir).
-	Podjetje Plastdispenser
d.o.o. Ormož nudi različna
orodja za proizvodnjo brizga-
nih in pihanih izdelkov iz pla-
stičnih mas v velikosti 496x596
mm. Nudijo tudi brizgane iz-
delke iz plastičnih mas do teže
200 g. Informacije: tel. 062/
702-529 in fax 062/701-805
(Majda Lukner).
- PodjetjeAsistentd.o.o. Ma-
ribor nudi posredovanje po-
datkov o delavcih, ki iščejo
redno zaposlitev, zaposlitev za
določen čas ali delo po pogod-
bi ter pripravništvo. Informa-
cije: tel. 062/225-138 in fax
062/211-562 (Mirjana Iva-
nuša).
Povpraševanje:
- Podjetje Schidt Export
— Import d.o.o. Maribor išče ši-
roki spekter živilskega in neži-
vilskega blaga na debelo pod
ugodnimi pogoji. Hkrati nudi-
jo širok asortiman omenjenih
izdelkov na debelo in drobno
ter izvajajo marketinške stori-
tve na področju ekonomskega
marketinga. Informacije: tel.
062/221-641, 514-796 in fax
062/221-641 (Mitja Schmidt).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in'
293 in fax 061/219-536.
Država je krivec
za gnitje
PTUJ, 4. julija (Delo)
- V bližini Lenarta#>o zgni-
lo 50 ton ribeza, v okolici
Ptuja 50 ton višenj, v Or-
možu pa bodo od 250 ton
višenj pobrali le nekaj,
ostalo pa pustili na drevju.
Edini povzročitelj gnilobe
je država, ki zaračuna pri
sezonskih delavcih 83-od-
stotne dajatve.
Nevarno sonce
LJUBLJANA, 4. julija
(Delo) - V dermatološki kli-
niki ljubljanskega Klinič-
nega centra ljudem svetu-
jejo, da naj opustijo vsa-
kršno sončenje zaradi po-
večane intenzivnosti UV
žarkov.
Potrošnikov
abecednik
LJUBLJANA, 4. julija
(Dnevnik) — Slovenski ku-
pci bodo dobili zakon
o varstvu potrošnikov, za
pravice naj bi skrbel pose-
ben urad za varstvo potroš-
nikov, dobili pa naj bi tudi
varuha potrošnikovih pra-
vic. Dokler zakon ni spre-
jet, si kupci lahko pomaga-
jo z brošuro Potrošnikov
abecednik.
Socialna pomoč
izjema
LJUBLJANA, 4. julija
(Dnevnik) - Nova ministri-
ca za delo, družino in soci-
alne zadeve Rina Klinar si
bo prizadevala obdržati se-
danjo raven socialno var-
stvenih pravic. Socialna
pomoč naj bi bila izjema,
ne pravilo, v času njenega
ministrovanja pa naj bi
imelo delo čimveč ljudi.
Najbolj nelogično se ji na-
mreč zdi, da imamo toliko
nezaposlenih, podjetja pa
ne najdejo ustreznih de-
lavcev.
Nož proti
razpršilcu
VOKLO, 4. julija (Dnev-
nik) — Roparja s plinsko ma-
sko na obrazu, oborožene-
ga s plinskim razpršilcem
in oblečenega v oblačila
vojaške barve je na bencin-
skem servisu je pregnal de-
lavec z nožem v roki, ki je
ravno takrat malical. Za-
krinkanega neznanca poli-
cisti-še niso izsledili.
Srečanje v moji
deželi
POSTOJNA, 3. julija
(Delo) - V Koncertni dvora-
ni je minilo prisrčno Sreča-
nje v moji deželi. Izseljence
s celega sveta so pozdravili
številni gostitelji, za goste
pa so pripravili bogat kul-
turni program in več dru-
gih prireditev.
Vlada zaključila
alero
LJUBLJANA, 3. julija
(Delo) - Z odstopom pravo-
sodnega ministra Mihe Ko-
zinca, z zamenjavo stano-
vanjske komisije in z napo-
vedjo nove ureditve vladne
in državne stanovanjske
politike je slovenska vlada
zaključila svojo stanovanj-
sko afero. Hkrati naj bi
opravila še revizijo prete-
klih privilegijev in dogaja-
nja na tem področju.
Št. 27 - 7. julij 1994
6
Najhuje na
Radeškem
Zadnje neurje je v občini
Laško najhuje prizadelo
njen južni del, zajelo pa je
predvsem krajevne skup-
nosti Radeče, Jagnjenica,
Vrhovo ter del krajevne
skupnosti Zidani Most.
Hitro narasli potoki so
na več mestih preplavili
magistralno cesto skozi Vr-
hovo, poškodovana in dlje
časa neprevozna je bila
magistralna cesta Zidani
Most-Hrastnik, neprevoz-
na je bila tudi regionalna
cesta Radeče-Breg. Poško-
dovane so lokalne in kra-
jevne ceste ter nekatere
ulice, zlasti na Njivicah.
Najhuje sta uničeni lokal-
na cesta iz Radeč na Jelovo,
kjer se je utrgal večji ze-
meljski plaz ter odtrgal del
cestišča, ter cesta iz Zida-
nega Mosta v Širje, kjer je
globinski plaz popolnoma
odtrgal cestišče.
Zaradi hudourniških po-
tokov iz zaledja je bil po-
plavljen obrat Kore v Ra-
dečah ter Metallesa Rade-
če. V Radečah je zaradi na-
rasle Sopote prizadeta ka-
nalizacija, na širšem ob-
močju pa poškodovani vo-
dovodi in cevovodi.
Poleg cest so najhuje pri-
zadeti stanovanjski objekti
na desnem bregu Save, na-
rasli hudourniki so zasuli
in poplavili 3 stanovanjske
objekte z gospodarskimi
poslopju. V Vrhovem sta
bila zaradi zalednih vod
poplavljena 2 stanovanjska
objekta, zaradi poškodova-
ne kanalizacije pa so bile
v Radečah poplavljene kle-
ti v stanovanjskem bloku,
več poplavljenih kleti in
garaž pa je bilo tudi v sose-
ski na Njivicah.
Po prvih ocenah je škode
za okoli 305 milijonov to-
larjev. Največja je na ce-
stah (210 milijonov) ter
v vodnem gospodarstvu (65
milijonov). Za sanacijo
škode bo po zdajšnji oceni
potrebnih okoli 65 milijo-
nov tolarjev.
M. A.
Končali prekinjeno sejo
Pirtošek v pokoj, novega sekretarja še nI
Celjski poslanci so pred
tednom končali junijsko za-
radi nesklepčnosti prekinje-
no zasedanje občinske
skupščine. Tudi tokrat je
skupščina delala na robu
sklepčnosti, zato tudi ni bil
sprejet eden od kadrovskih
predlogov, ki sicer po mne-
nju večine prisotnih ni bil
sporen.
Poslanci so tokrat le razre-
šili dosedanjega sekretarja
za notranje zadeve Nika Pir-
toška, ki odhaja v pokoj. Na
imenovanje novega sekretar-
ja pa bo treba še počakati,
saj izvršni svet še ni našel
kandidata, s katerim bi bile
zadovoljne stranke. Te so
namreč na prekinjenem za-
sedanju nasprotovale imeno-
vanju Zvoneta Utroše za no-
vega sekretarja.
Izvršni svet je poslancem
predlagal, da za podpred-
sednico izvršnega sveta in
sekretarko občinskega se-
kretariata za družbenoeko-
nomski razvoj imenujejo
Darjo Pavlina, ki je v ome-
njenem sekretariatu oprav-
ljala delo namestnice dose-
danjega sekretarja Rudija
Videtiča, ki je odšel v pokoj.
Pri tajnem glasovanju je do-
bila 36 glasov, en poslanec je
bil proti, eden se je vzdržal,
ena glasovnica pa je bila ne-
veljavna, zato predlog o ime-
novanju ni bil sprejet, saj ni
dobil večinske podpore vseh
poslancev skupščine.
Pri predlogu za imenova-
nje načelnika občinskega in-
špektorata teh zadreg ni bi-
lo, saj je zadoščala večina
prisotnih poslancev. Ti so za
načelnika imenovali Franca
Lemuta, dosedanjega veteri-
narskega inšpektorja občine
Celje.
Poslanci so soglašali tudi
s predlagano ustanovitvijo
sklada za razvoj obrti in po-
djetništva v občini Celje.
T. CVIRN
Vegetarijanski
sendvič iz Klasja
V	dveh letih so v celjskem
podjetju Klasje zamenjali pri-
bližno 40 odstotkov proizvod-
nje s programom, namenjenim
zdravi prehrani. V teh dneh
prihajajo na tržišče še nekateri
novi izdelki.
V	Klasju v zadnjih dveh le-
tih ponudili tržišču vrsto di-
etetičnih izdelkov oziroma
proizvodov, namenjenih zdra-
vi prehrani. Prav tako uspešno
razvijajo zamrznjen program,
kjer so kupcem doslej ponudili
25 različnih vrst izdelkov. Di-
rektor Klasja Edvard Stepiš-
nik in vodja razvoja mag. Zo-
ran Nikolič sta na tiskovni
konferenci, ki so jo v podjetju
sklicali v začetku tedna pove-
dala, da so ponudbo dopolnili
še s pet zrnatim kruhom, ki se
ponaša z znakom varovano ži-
vilo ter pripravljeno zmesjo za
peko kruha in peciva Klasin.
Mešanica vsebuje manj škroba
in je primerna zlasti za diabe-
tike, doslej pa so jo v Klasju že
uporabljali v lastnih pe-
karnah.
Zadnja novost, ki bo jutri,
v petek, že naprodaj v Štručki
in Adi, pa je vegetarijanski
sendvič z imenom Nirvana.
Sendvič je polnjen s pšeničnim
mesom, tako da ne vsebuje no-
benih živalskih beljakovin.
IB
Komu so bile napoti lipe?
Človeška hudobija in objestnost ne poznata meja, bi lahko
zapisali ob zadnjem dogodku v Orli vasi. Šele pred nekaj tedni
so Zeleni ob dnevu zemlje posadili lipe, z njimi pa opozorili tudi
na traso avtoceste. Ta naj bo začrtana tako, da bo uničila čim
manj plodne zemlje. Nekomu pa so lipe očitno šle pošteno v nos,
zato jih je pred dnevi prav nič prijazno podrl in polomil. Primer
raziskujejo policisti.
Foto: EDI MASNEC
Podpisan dogovor o ustanovitvi TECOS
Predstavniki vlade, univerze, gospodarske zbornice in celjske občine so v torek v prostorih
Zlatarne podpisali dogovor o ustanovitvi Razvojnega centra orodjarstva Slovenije TECOS.
V Sloveniji deluje 150 družbenih in 350 zasebnih orodjarn, ki naj bi jih poslej povezoval
TECOS. Zaenkrat bo organiziran kot zavod, kasneje pa naj bi ustanovili testno izobraževalni
center. Razvojni center orodjarstva naj bi posameznim obratovalnicam pomagal pri uveljavljanju
na tujih tržiščih, novih tehnologijah, pridobivanju standardov ISO 9000, izobraževanju za
marketing, računalniško podprtemu razvoju orodij ter razvoju orodjarskega informacijskega
sistema.
Foto: EDO EINSPIELER
Nepotrebno vznemirjanje
Konjiški izvršni svet o cenah v vrtcih, loškem letališču, garažah...
V ponedeljek so člani konji-
škega izvršnega sveta zavrnili
obtožbe župana Jožeta Barage
o neodgovornem delu izvršne-
ga sveta in se odločili, da bodo
o tem obvestili poslance zbo-
rov občinske skupščine.
Spraševali so se, zakaj se
predsednik občinske skupšči-
ne ne udeleži njihove seje, saj
bi tako lahko razčistili vsa od-
prta vprašanja in ne bi priha-
jalo do dezinformacij in nepo-
trebnega vznemirjanja obča-
nov. Edini razlog za po njiho-
vem krivične obtožbe je po-
skus kompromitiranja izvrš-
nega sveta in s tem ohromitev
njegovega dela.
Izvršni svet je na tej seji po-
trdil nove višine prispevkov
staršev za otroke v vrtcih. Naj-
višji prispevek staršev je sedaj
10.800 tolarjev, najnižji pa 35
odstotkov povprečnega oseb-
nega dohodka na družinskega
člana v minulem letu.
Potrdili so tudi legalizacijo
izgradnje letališča Loče, ki bo
v celoti v krajevni skupnosti
Žiče. Krajam Zič v nasprotju
z Ločani njegovi izgradnji ne
nasprotujejo. Razgrnili pa so
tudi prostorsko ureditveni na-
črt za Slovenske Konjice, ki
predvideva izgradnjo večih
garaž. Te bodo za mesto po-
membna pridobitev, saj ob no-
vih stanovanjskih naseljih že
vrsto let ni bila zgrajena niti
ena garaža.
Poleg tega so izbrali naj-
boljšega ponudnika (Podjetje
za vzdrževanje in varstvo cest
Celje) za izgradnjo ceste So-
jek-Kamna Gora, za katero bo
denar prispevala država iz
sredstev za demografsko ogro-
žena območja. V najem pa so
dodelili tudi prva štiri profit-
na stanovanja, ki so jih ugod-
no kupili iz sredstev od proda-
nih stanovanj. Sklenili so tudi,
da solidarnostno stanovanje
ne sme presegati 50 kvadrat-
nih metrov.
J. H.
Ure Eterne v Sloveniji
Prejšnjo sredo je bila v studiu Design Dan predstavitev ur švicarske firme Eterna, ki jih bodo
od sedaj v Sloveniji prodajali v urarstvu Lečnik v Celju.
Ure Eterne, firme, ki je bila ustanovljena leta 1856, se tokrat v Sloveniji pojavljajo prvič,
njihova cena pa se vrti med 21.000 in 1,5 milijona SIT. Kot je povedal Viktor Lečnik (na sliki
desno), so to ure višjega kakovostnega razreda, primerne predvsem za posebna darila. Predstavi-
tve se je udeležila tudi Barbara Haldimann iz vodstva firme Eterna, ki je povedala, da se ure
Eterne prodajajo v vseh večjih državah, največ pa v Nemčiji. Na leto v Eterni prodajo od
sedemdeset do osemdeset tisoč ur, cene pa so po vseh državah enotne; odstopajo lahko samo
zaradi davkov.	n m gEDLAR Foto: E EINSPIELER
Kučan osebnost
meseca
LJUBLJANA, 3. julija
(Delo) - Naziv politične
osebnosti meseca spet pri-
pada Milanu Kučanu, saj je
zanj glasovala tretjina tele-
fonskih naročnikov, ki je
sodelovala v anketi Dela
Stik.
DOC bo cestni
skrbnik
LJUBLJANA, 3. julija
(Delo) - Z začetkom julija je
vse strokovne naloge pri-
prav na gradnjo avtocest,
regionalnih in magistral-
nih cest ter vzdrževanja
cest prevzela novoustanov-
ljena družba za državne ce-
ste (DDC). Ta družba je
v bistvu pravna naslednica
Cestnega inženiringa, usta-
novljena je po zakonu o go-
spodarskih službah, njen
lastnik pa je država.
Dražje mleko
LJUBLJANA, 1. julija
(Dnevnik) — Po sklepu vlade
velja L začetkom meseca
nova, za 2,95 odstotka višja
odkupna cena za mleko.
Izhodiščna odkupna cena
za mleko s 3,6 odstotka
tolšče je 32,80 tolarja, cena
konzumnega mleka pa se
zviša za 6,5 odstotka.
Normalizacija
razmer
LJUBLJANA, 1. julija
(Slovenec) — Zadnji ukrep
vlade o znižanju pasivnih
obrestnih mer v bančnem
sistemu bo pomenil velik
korak k normalizaciji raz-
mer domačega sistema, saj
poprečna pasivna obrestna
mera že presega R+8 odstot-
kov, česar dolgoročno ne
morejo prenesti niti bistve-
no večja in močnejša go-
spodarstva.
Huda ura nad
Golnikom
GOLNIK, 1. julija (Delo)
- Oblak, ki se je utrgal na
Golnikom, je žalil že načeti
hudourniški kanal. Voda je
med nekaj hiš nanosila
skoraj deset tisoč kubičnih
metrov peska in kamenja,
zalila klet Inštituta za
pljučne bolezni, kjer imajo
laboratorije, lekarno in
shrambo živil.
Dražji avtomobili
LJUBLJANA, 1. julija
(Delo) - Zaradi spremembe
temeljnega prometnega
davka so se podražili avto-
mobili, hkrati pa je do-
končno prepovedana pro-
daja vozil brez uravnava-
nega (krmiljenega) katali-
zatorja.
Junijska inflacija
1,6 odstotka
LJUBLJANA, 29. junija
(Delo) - Drobnoprodajne
cene so se junija povečale
za 1,6 odstotka, kar je dru-
ga letošnja najvišja inflaci-
ja. Višja je bila le še aprila.
Veto na tobačni
zakon
LJUBLJANA, 29. junija
(Delo) - Državni svet je iz-
glasoval odložilni veto
k zakonu o omejevanju
uporabe tobačnih izdelkov.
Torej bodo morali poslanci
v državnem zboru o tobač-
nem zakonu še enkrat raz-
pravljati.
Št. 27 - 7. julij 1994
7
Trn v županovi peti
Hudi Petan, predsednik konjiške vlade, zavrača očitke in obtožuje
»Ali jaz ali on.« Ta stavek je bil gotovo eden
najpogosteje slišanih v konjiški občini, menja-
je pa sta ga vsa zadnja leta uporabljala župan
Jože Baraga in predsednik izvršnega sveta Ru-
di Petan.
Poslanci so sicer rekli »oba», a glasovali so le
o zaupnici Petanu - in mu jo tudi izglasovali.
Po še kar umirjenem zadnjem letu pa so se
sedaj strasti spet razvnele, odnosi zaostrili,
očitki, pa tudi tožbe, letijo desno in levo. Žu-
pan očita predsedniku Petanu, da je kriv za
sporno porabo denarja, zbranega s prodajo
stanovanj, in zahteva kaznovanje krivcev za
poslovanje v nasprotju z zakonom.
V	nenehnih prepirih gotovo ni lahko oprav-
ljati dela, zato smo s predsednikom konjiškega
izvršnega sveta spregovorili o obojem - o delu
in o vedno svežih očitkih.
Cvetka zadnjih očitkov na vaš račun je goto-
vo nakup poslovnega prostora, to da ste to
storili s stanovanjskim denarjem, brez poobla-
stila in brez sklepa občinske skupščine ali iz-
vršnega sveta, Služba družbenega knjigovod-
stva je tudi ugotovila, da ta nakup ni evidenti-
ran v knjigi evidenc stanovanj in poslovnih
prostorov, župan pa v Novicah celo namiguje
na odtujitev...
Nič ni narobe s tem lokalom. Gre za 28
kvadratnih metrov v poslovnem centru, ki so
bili kupljeni od Ingrada za potrebe Mlekarne,
v teh prostorih bi prodajali sveže mleko. To je
bil sklep izvršnega sveta. Pogodbo je pripravil
Ingrad — s podpisom predsednika skupščine,
ker pa on tega ne sme podpisati, sem podpisal
tako aneks k pogodbi kot tudi pogodbo. Lokal
je občinski, evidentiran pa še ni, ker ni bilo
knjige o etažni lastnini. To ureja pravna služ-
ba. Izvršni svet pa se je dogovoril, da gremo
v razpis za najboljšega ponudnika, saj se je
Mlekarna umaknila. Če ne bomo uspeli, bodo
te prostore oddali študentom za študentske
potrebe.
Pravite, da tega ne sme podpisati župan, on
pa trdi, da tega ne smete storiti vi. Lahko
razložite?
185. člen Statuta občine Slovenske Konjice
nedvoumno pravi, da Izvršni svet zastopa ob-
čino kot pravno osebo, če ni z zakonom druga-
če določeno. Poleg tega po tem členu izvršni
svet izvršuje pravice in dolžnosti kot ustanovi-
telj nasproti organizacijam, ki opravljajo de-
javnosti posebnega družbenega pomena. Po-
udarjam — to je izrecno v pristojnosti izvršnega
sveta. Zaradi tega tudi drugi očitki, na primer
plačilo kurilnega olja za nekdanjo šolo Sko-
marje, odpadejo.
V	nekdanji šoli so sedaj stanovalci, taborni-
ki, teritorialna obramba, krajevna skupnost, vi
pa ste plačali ogrevanje?
Samo s stanovalcem je pogodba, da skrbi
sam .za ogrevanje, za ostalo pa je bila prej
plačnik šola. Najemno pogodbo z Jožico Hart-
man, ki ima v tej hiši trgovino, je 31. 1. 1991
podpisal župan, čeprav tega ne bi smel storiti.
7. oktobra 1992, na razgovoru pri županu, na
katerem so sodelovali poleg župana še, to je
zanimivo, Jože Hartman, predsednik KS
Skmarje, Štefan Vereš, Magda Drozg, Jožica
Hartman, Emil Mumelj, Sonja Punčuh, Vilma
Vrenko in Nevenka Kračun, so se dogovorili
tudi za plačilo kurjave za del, ki ga uporablja-
jo taborniki, krajevna skupnost in teritorialna
obramba. No, povrhu pa so se zmenili, da se
prostori oddajo v najem brez najemnine. To je
zame primer slabega gospodarjenja. Še enkrat
poudarjam: župan ne bi smel podpisovati po-
godb, kar velja tudi za prodajo doma TE. Da se
dokončno razčisti, kdo lahko kaj podpisuje,
bomo dali to na sodišče.
To še ni vse...
Če mislite še plačilo elekromontažnih del
v bodočem muzeju v Slovenskih Konjicah - na-
log je dal Jože Baraga. Plačali pa smo tudi
porabo elektrike za skupščinske dvorane v do-
mu TE.
Ali lahko odgovorite nedvoumno: ste stano-
vanjski denar uporabili nenamensko ali tega
niste storili?
Nenamenske porabe ni bilo. Proračun je
sprejela skupščina. To je integralni proračun
in se ni mogoče takole pogovarjati. Točno se
ve, kam je denar, ki je bil knjižen pod rubriko
»ostali stroški stanovanjskega gospodarstva«,
šel. Ne vem, morda bi lahko odprli še posebno
postavko za objekte, ki so občinski in direktno
ne spadajo nikamor... Pomembno pa je, da
smo poravnali vse naše finančne obveznosti iz
proračuna. Stvari, ki so se sedaj pokazale kot
vprašljive, ni zakuhal izvršni svet, ampak žu-
pan, ker si je vzel pravice, ki jih nima.
Danes naj bi se po treh nesklepčnih sklicih
sestala občinska skupščina. Slišati je, da po-
slancev spet ne bo in da imate ravno vi precej
zaslug za to.
To je neumno, saj je v interesu izvršnega
sveta, da poslanci sprejmejo proračun. Resnica
je takšna, da poslanci nočejo biti tepčki - en-
krat jih s skupščine naganjajo, drugič nanjo
kličeio.
Je lahko zaradi tega, ker proračun ni sprejet,
kdo prizadet?
Financiramo po dvanajstinah, račune plaču-
jemo. Seveda pa bi bilo bolje, če bi bil prora-
čun sprejet. K sreči smo se o večini investicij,
zlasti mislim na telefonijo, dogovorili in spre-
jeli ustrezne sklepe že lani.
Poslanci so na zadnjem sklepčnem zaseda-
nju zahtevali tudi poročilo o delu izvršnega
sveta za celoten mandat.
To smo tudi naredili in poročilo poslali
skupščini. Če pa ga župan ne da na dnevni red,
to ni naša stvar. Sicer pa je skupščina nes-
klepčna tudi zato, ker želijo, da odloča nes-
klepčno predsedstvo (na seje nisva vabljena
s podpredsednikom skupščine Antonom Ju-
hartom), ki skuša voditi politiko skupščine ob-
čine, čeprav je to samo posvetovalno telo. Od
tod tudi predlog, da bi zaradi nesklepčnih za-
sedanj vse vodila predsedstvo in izvršni svet
skupaj, kar je seveda nesprejemljivo.
Gospodarske razmere v občini so vse prej
kot hvale vredne. Se počutite zanje odgovorni?
Vključil sem se v reševanje Konusa, sem
v upravnem odboru Kostroja... Izbral me je
sklad. Sicer pa se nima izvršni svet kaj vtikati
v gospodarstvo, saj za to niti nima pooblastil.
Seveda pa opravljamo upravne naloge in mi-
slim, da smo pri spodbujanju obrti in podjetni-
štva kar nekaj naredili. Vsekakor smo poskr-
beli, da je bil v proračunu vedno denar za
kmetijstvo in za drobno gospodarstvo.
Ob tem pa ostaja nekaj projektov, ki ste se
jih v občini lotili, pa samo na pol speljali.
Mislim na tiste, za katere ste se tudi osebno
zavzemali. Na primer ureditev križišča Ulipi
ali pa obnova muzejskega vlaka v Slovenskih
Konjicah.	»■
Kdo je zaviral obnovo vlaka? Skupščina.
Z denarjem za njegovo demontažo smo obno-
vili, kar se je dalo - torej proti sklepu skupšči-
ne, kar priznam. Za ureditev zadnjega vagona
pa je zmanjkalo denarja, tako da sedaj iščemo
nekoga, ki bi ta vagon odpeljal - samo ne v sta-
ro železo. Nekateri v občinski skupščini pač
tega ne znajo ceniti. Mislim, da samo zato, ker
smo to akcijo vodili socialdemokrati. Glede
križišča Ulipi pa samo to: izvršni svet je že
večkrat posredoval, da bi gradnjo nadaljevali,
župan pa niti zraven ni hotel iti, ko sem šel
zaradi tega v Ljubljano. Bi pa sam postavil
vprašanje: Kdaj bodo nekateri člani predsed-
stva občinske skupščine, ki so lani nekoliko
nategnili poslance, da so glasovali za financi-
ranje državne ceste v Špitaliču, poskrbeli za
vrnitev proč vrženega denarja? To cesto bodo
ob izgradnji avtoceste uničili. Pa je bil to lani
najdražji zgrajen cestni odsek v občini. Tudi to
je šlo mimo izvršnega sveta. Naj se dogovorijo,
vrnejo denar, pa ga bomo dali za financiranje
krajevnih potreb.
Očitno zavračate prav vse očitke na vaš ra-
čun. Torej ne nameravate odstopiti?
Za odstop res nimam razloga. Je pa res, da
sem pred dvema letoma v skupščini dobil za-
upnico. Zupan tega ne more reči. Če bo treba:
pripravljen sem, da o meni glasujejo še enkrat.
Vseeno pa je slišati, da svojega dela ne na-
meravate več opravljati profesionalno. To
drži?
Mandat mi je 1. julija potekel. Res razmi-
šljam, da bom odšel pred koncem podaljška,
tako da bi do 31. decembra izvršni svet vodil
neprofesionalno. Vem, kaj hočem in kaj bom
naredil in ko bo čas, bom o tem obvestil tudi
poslance.
Imam občutek, da bo to kmalu... Kako se-
daj gledate na delo, ki ste ga štiri leta opravlja-
li? Ste zadovoljni ali razočarani?
Glede na to, da je izvršni svet normalno
delal, da so bile vse naše seje sklepčne, pa
čeprav so bile v popoldanskem času, zaslužijo
člani izvršnega sveta vse priznanje. V danih
razmerah smo naredili skoraj vse, kar je bilo
mogoče. Ker pa so nekateri delo izvršnega sve-
ta in moje delo še posebej skušali politično
onemogočati in ker ni bilo nikakršnega sodelo-
vanja, kaj šele pomoči s strani predsednika
občinske skupščine, celo nasprotno, priča smo
bili stalnemu nagajanju, pa mislim, da bi vsi
skupaj lahko naredili še več. Upam, da bo na
prihodnjih volitvah koalicija bolj složna, brez
ljudi, ki bi vse zavirali. Naše izkušnje pa so
lahko opozorilo, da je treba temeljito premisli-
ti, s kom sodelovati, s kom sklepati koalicijo.
V konjiški občini je v bistvu prihajalo do spon-
tanih zavezništev med tistimi, ki so za napre-
dek, proti ostalim.
Tega verjetno prej niste pričakovali?
Delo sem si prav predstavljal, vsekakor pa si
nisem mogel misliti, da nas bodo ravno koali-
cijski partnerji najbolj onemogočali. V poroči-
lu o delu izvršnega sveta se lepo vidi, koliko je
bilo narejenega, in to je tudi zasluga krajevnih
skupnosti in krajanov, ki so veliko pomagali.
Usmeritev izvršnega sveta, da zagotovi vsem
v občini zdravo pitno vodo, cestne povezave in
kanalizacijo, je bila pravilna. Relativno veliko
smo vložili tudi v obnovo in popravilo šolskih
objektov. Sicer pa smo v tem obdobju dali več
poudarka obrobnim krajevnim skupnostim in
smo te predele povezali z dokaj solidnimi ce-
stami. Samo letos smo naredili 10 kilometrov
cestnega asfalta. Opravljeno delo bo dobra os-
nova za nadaljnje delo tudi v novih občinah.
Glede na vse to sem zadovoljen.
MILENA B. POKLIČ
Srečno za velenjske knape
Pomen rudarskega skoka čez kožo
»Zdaj niste več zelenci, po-
stali ste rudarji- Nazdravljam
vam, ki greste z nami v korak,
nazdravljam tebi, ki temnih si
globin postal junak. Dvignimo
vrče, nazdravimo na srečo, saj
postal si nam enak. Naj živi
nam večno naš rudarski
srečno!«
S temi besedami so starešine
zaključili sobotni skok čez ko-
žo v Velenju in na najbolj slo-
vesen način proslavili dan slo-
venskih rudarjev. Skok čez
kožo je prireditev, kjer se na-
vadno zbere celo mesto ob Pa-
ki, sam skok pa so kot vsako
leto obogatili s kanonado in
povorko od Titovega trga do
kotalkališča. Slavnostni go-
vornik ob praznovanju dneva
slovenskih rudarjev v Velenju
je bil državni sekretar za ener-
getiko Boris Sovič.
Skok čez kožo je rudarski
dogodek, ki ima globoke kore-
nine že v srednjem veku. Ru-
darski stan je bil vedno spo-
štovan, predvsem zaradi veli-
kih vrednot, ki so jih ustvarja-
li. Žal so te vrednote v zad-
njem času vse manj upošteva-
ne in cenjene, neredko pozab-
ljene. V srednjem veku so bili
rudarji osebno svobodni, imeli
so svoie pravo in sodstvo, izbi-
rali so svoje starešine in se na-
seljevali v krajih, kjer je bila
ruda.
Rudarski kraji so bili pogo-
sto daleč od obljudenih krajev
in ljudskega dogajanja. Ru-
darji so bili odvisni od sebe in
še posebej drug od drugega.
Ob fizični moči in znanju sta
bila potrebna tudi pogum in
tovarištvo - znanje za delo pod
zemljo in tovarištvo za pomoč
v nesreči.
Med rudarji so se oblikovale
prve socialne ustanove za pod-
poro družinam ponesrečenih
rudarjev. Neomajna vera
v medsebojno pomoč je med
rudarji vir moči za premago-
vanje strahu pred skrivnostni-
mi silami podzemlja in vez, ki
daje poklicu poseben čar. Ru-
darski pozdrav je srečno - sre-
ča je, če najdeš rudo, in sreča
je, če se živ vrneš iz jame.
Ravno zaradi velike medse-
bojne odvisnosti so rudarji
pred sprejemom novince pre-
skušali. Novinci so se morali
izkazati pri delu in v družbi,
polnopravni člani skupnosti so
postali šele potem, ko so stare-
šine presodili, da so primerni
za sprejem v rudarski stan.
Svečano sprejemanje novincev
so uvedli na Češkem v 16. sto-
letju. Novinec, ki si je pridobil
zaupanje starešin, je preskočil
jašek in se zaobljubil skupno-
sti. Ko so postale odprtine ja-
škov prevelike za preskok, je
skok čez jašek zamenjal skok
čez kožo. V jeziku rudarjev je
»koža« kos telečjega usnja
z jermenom in trakovi, ki jo je
imel rudar pripasano okrog
pasu tako, da mu je zakrivala
zadnjo plat. Po drčah se je na
njej spuščal v jamske prostore,
v jami pa ga je varovala pred
vlago.
Osrednji del skoka čez kožo
je sprejem novincev. Na spre-
jem pridejo v gosjem redu,
oblečeni v svečane rudarske
uniforme. Uniforma in svetil-
ka sta simbol stanu, gosji red
pa spominja na ozke jamske
hodnike. Skok opravijo tako,
da novinec stopi na sod, pred
katerim dva starejša člana
skupnosti držita kožo, pove
svoje generalije in geslo, odgo-
vori na morebitna vprašanja,
izpije vrček piva in skoči čez
kožo k svojemu botru, ki ga
opaše s kožo. Novinec tako do-
bi svojega zaščitnika, ki mu
svetuje pri delu in v življenj-
skih stiskah. Ko vsi novinci
opravijo skok, dajo skupno
svečano zaobljubo, da bodo
pošteno opravljali svoj poklic
in spoštovali tradicije stanu.
Osnovni nameni skoka čez
kožo so ohraniti tradicijo,
mlajšim kolegom vsaditi kali
stanovskega tovarištva, starej-
šim pa omogočiti prijetno sre-
čanje. Skok je tudi priložnost,
kjer naj bi se vzpostavila vez
med botrom in novincem, vez,
ki naj zagotovi, da bodo botri
svoje znanje in modrost posre-
dovali mlajšim kolegom in no-
vince motivirali za predanost
poklicu in prenos tradicij na
rodove, ki bodo prišli za nami.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: SHERPA
V rudarski stan je letos na velenjske kotalkališču skočilo 79
dijakov, med skakalci pa sta bili tudi dve dekleti.
Št. 27 - 7. julij 1994
8
Pred vročino
na kopališče
Temperatura se je v letoš-
njem poletju povzpela že zelo
visoko in večina tistih, ki se ne
hladijo na morju, se tolaži
s kopališči, ki so primerna
predvsem za vsakodnevne
ohladitve. Zato smo vam pri-
pravili nekaj osnovnih podat-
kov o kopališčih v celjski re-
giji-
CELJE: Kopališče na Ljub-
ljanski cesti so odprli 3. junija.
Odprto je od ponedeljka do
petka od 9. do 18. ure, od 18.
do 19. ure pa le delno, kajti
takrat imajo šest prog rezervi-
ranih za trening plavalcev. Ob
sobotah in nedeljah pa je ba-
zen za vse obiskovalce odprt
do 19. ure. Voda v bazenu ima
27 stopinj, razpolagajo z veli-
kim in malim bazenom. Za
vstopnino je potrebno odšteti
350 tolarjev za odrasle in 250
tolarjev za otroke. Otroci do
pet let imajo v spremstvu star-
šev vstop brezplačen. Na voljo
vam je tudi vodni tobogan, že-
ton stane med tednom 10, ob
vikendu pa 20 SIT. Sezonska
karta stane za odrasle 7 tisoč,
za otroke pa 5 tisoč SIT. Za
varnost na kopališču skrbi
5 reševalcev. Načrtujejo pla-
valni tečaj. Za hrano in pijačo
skrbi hotel Merx, prav tako bo
poskrbel za prireditve. Zaba-
vate se lahko tudi ob igralnih
avtomatih ter na igriščih za
mali nogomet, košarko ali od-
bojko. Na bazenu se dnevno
kopa povprečno 500 kopalcev.
VELENJE: Bazen so odprli
15. junija,.temperatura vode je
od 26 do 28 stopinj, bazen pa
je odprt vsak dan od 10. do 19.
ure. Na dan imajo povprečno
od 600 do 700 kopalcev, ob ze-
lo lepem vremenu pa tudi 900.
Kapaciteta bazena je 1500 ko-
palcev, kar pomeni, da je v ba-
zenu še vedno dovolj prostora.
Dnevna vstopnica stane 300 za
odrasle in 200 SIT za otroke.
Po 17. uri lahko kupite popol-
dansko karto, ki stane 100
SIT, cena velja za odrasle in
otroke. Možen je nakup sezon-
ske karte, za odrasle stane 10
tisoč, za otroke pa 7 tisoč SIT.
Predšolski otroci imajo vedno
prost vstop. Za hrano je po-
skrbljeno, organizirali bodo
tudi glasbo, ki bo igrala ob
petkih in sobotah zvečer. Zra-
ven je še teniško igrišče, na
voljo vam je tudi balinanje.
Poskrbeli bodo tudi za plaval-
ne tečaje.
RIMSKE TOPLICE: Kopa-
lišče je odprto celo leto, pozimi
je montažno prekrito in kopa-
nje je prav prijetno, saj je voda
termalna in ima povprečno 37
stopinj. Bazen je odprt od 9. do
20.	ure vsak dan, poleg tega
vam nudijo nočno kopanje in
sicer ob torkih in petkih, od
21.	do 24. ure. Vstopnica za
celodnevno kopanje je za
odrasle 450, za upokojence 400
in za otroke 300 SIT. Lahko pa
kupite popoldansko karto, ki
velja od 14.30. ure dalje in sta-
ne 350 za odrasle, 320 za upo-
kojence in 250 SIT za otroke.
25 odstotkov popusta imate
pri nakupu več kart skupaj.
Možen je tudi nakup letne kar-
te, ki velja 12 mesecev in stane
18 tisoč za odrasle, 16 tisoč za
upokojence in 12 tisoč SIT za
otroke. Cene popoldanskih
kart so enake cenam nočnega
kopanja. Za varnost kopalcev
skrbi reševalec, ki skrbi za ve-
liki in mali bazen. Povprečno
se tukaj kopa od 200 do 500
kopalcev. Dalmatinska kuhi-
nja ni novost na termalnem
kopališču, kajti prirejajo jo
vsako leto, prav tako poskrbi-
jo tudi za živo glasbo. Novost
pa so prenočišča, ki so jih od-
prli prav to sezono. Turistom
je na voljo 18 ležišč, lahko pa
se poleg nočitev z zajtrkom
poslužujejo tudi polpenzionov,
polnih penzionov ter vikend
paketov. Prav tako lahko na-
ročite tudi pizzo. Tudi plaval-
ni tečaji so se že pričeli. V so-
boto se boste lahko zabavali
na Karaokah z ansamblom Vi-
kend.
PREBOLD: Kopališče je od-
prto od 20. junija in sicer vsak
dan od 9. do 18. ure. V velikem
bazenu ima voda 24 stopinj,
v malem pa 26. Vstopnica sta-
ne za otroke do 10 let 150 SIT,
za starejše od 10 let in mlajše
od 18 let stane 200 SIT ter za
starejše od 18 let 250 SIT. Po-
poldanskih kart ni, so pa se-
zonske in sicer za otroke stane
3 tisoč, za mladoletnike 4 tisoč
SIT in za starejše od 18 let
stane 5 tisoč SIT. Kopalcev je
dnevno povprečno od 200 do
300, za varnost pa skrbita dva
reševalca. Na voljo so tudi pla-
valni tečaji. Poleg pizze vam
ponujajo še zelo bogato go-
stinsko ponudbo. Od športnih
aktivnosti se lahko udeležite
tenisa, odbojke, nogometa,
lahko lovite ribe ali pte celo
kampirate v bližnjem kampu.
Združite lahko kopanje in igro
tenisa. 27 ur tenisa in kopanja
stane 10 tisoč, za otroke pa
7 tisoč SIT.
VRANSKO: Bazen je odprt
vsak dan od 9. do 19. ure, od-
prli pa so ga 28. junija. Dnev-
na vstopnica stane 300 SIT za
odrasle in 200 SIT za otroke.
Za popoldansko karto je po-
trebno odšteti 150 SIT za
odrasle in 100 SIT za otroke.
Sezonska karta stane 7 tisoč
za odrasle, 5500 za upokojence
in študente in 4 tisoč SIT za
otroke. Temperatura vode je
28 stopinj, povprečno pa se tu-
kaj kopa 100 kopalcev na dan.
Za varnost skrbi reševalec. Na
bazenu bodo potekale tudi
prireditve, za hrano je prav ta-
ko poskrbljeno. Okolica je pri-
merna za sprehode in gobarje-
nje. Lahko pa igrate tudi tenis.
ŠOŠTANJ: Bazen so odprli
1. junija, odprt je vsak dan od
9. do 19. ure. Dnevna vstopni-
ca stane za odrasle 400, za
otroke pa 300 SIT. V ceni je
vključen tudi vodni tobogan.
Voda ima 27 stopinj. Za var-
nost skrbita dva reševalca. Za
hrano in pijačo je poskrbljeno.
ZREČE: Termalno kopališ-
če je odprto od 9. do 20. ure
vsak dan. Voda v zunanjem
bazenu ima 26 stopinj, v no-
tranjem terapevtskem bazenu
35 stopinj in v notranjem otro-
škem bazenu 32 stopinj. Ce-
lodnevna vstopnica med ted-
nom stane 500, za otroke in
upokojence pa 350 SIT. Ob so-
botah, nedeljah in praznikih
pa so cene nekoliko višje in
sicer za odrasle 700 SIT, za
otroke 500 SIT. Po 17. uri pa
za popoldansko vstopnico pla-
čate 400 SIT, otroci pa 250
SIT. Vstopnico za bazen lahko
dobite v kombinaciji s kosi-
lom, ki stane 950 SIT, za otro-
ke pa 680 SIT. Če bi radi kori-
stili poleg kopanja še savno,
plačate 700 SIT. Za varnost
skrbijo trije reševalci. Kopa-
nje popestri tudi tobogan. Ob
dovolj velikem številu intere-
sentov poskrbijo tudi za pla-
valne tečaje. Priložnostno or-
ganizirajo nočno kopanje. Za
hrano je poskrbljeno v resta-
vraciji, za rekreacijo pa lahko
odigrate igro tenisa. V tem me-
secu bodo odprli še deset po-
čitniških vil, s skupno kapaci-
teto 160 ležišč.
ATOMSKE TOPLICE: Prvi
del ponudbe je kamp z odprti-
mi bazeni, temperatura vode
je od 30 do 37 stopinj. Bazen je
odprt od 7. do 19. ure vsak
dan. Dnevna vstopnica stane
za odrasle 400, za otroke 350
SIT, od 16. ure pa lahko kupite
popoldanske vstopnice po 350
za odrasle in po 300 SIT za
otroke. Hotelski gostje in gost-
je kampa imajo vstop prost.
Organizirani so občasni pla-
valni tečaji, družabni večeri,
zabavne igre, glasba, ples ter
letni kino. Prav tako imate več
možnosti za rekreacijo.
Bazenski kompleks Terme
sestavljajo notranji in zunanji
bazeni, ki so povezani s preho-
dom in so odprti vsak dan od
9. do 20. ure. Temperatura vo-
de je 37 stopinj, v bazenih pa
so vodni slapovi in različne
vodne masaže. V otroškem ba-
zenu je nizka voda, da se otro-
ci lahko igrajo. Dnevna vstop-
nica med tednom stane 800 za
odrasle, 450 SIT za otroke, ob
sobotah, nedeljah in praznikih
pa za odrasle 900 ter za otroke
600 SIT. Od 17. ure dalje pa
popoldanska vstopnica med
tednom stane 600 SIT za odra-
sle in 350 za otroke. Ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih pa
za odrasle 700, za otroke pa
400 SIT. Za hrano je dobro po-
skrbljeno, prav tako pa tudi za
varnost kopalcev. V bližini je
tudi teniško igrišče.
SLOVENSKE KONJICE:
Bazen so odprli 1. julija, odprt
pa je vsak dan od 10. do 19.
ure. Dnevna vstopnica je 350
za odrasle in 200 SIT za otro-
ke. Od 16. ure dalje pa plačate
250 za odrasle in 150 SIT za
otroke. Sezonska karta stane
6 tisoč za odrasle in 3 tisoč SIT
za otroke. Temperatura vode
je 25 stopinj v velikem bazenu
in 28 stopinj v malih bazenih.
Nameravajo uvesti večerno
nočno kopanje, ob petkih, so-
botah in nedeljah pa bodo or-
ganizirani turnirji malega no-
gometa. Za varnost skrbi 6 re-
ševalcev. Povprečno je na ba-
zenu 600 kopalcev dnevno.
Nudijo vam bogato izbiro hra-
ne. Pripravljajo tudi glasbo, ki
bo igrala ob vikendih ter pla-
valne tečaje.
RADEČE: Bazen so odprli
25. junija in je odprt vsak dan
od 9. do 19. ure. Temperatura
vode je 25 stopinj. Dnevna
vstopnica stane za odrasle 350,
za otroke in študente 150 SIT,
otroci do 6. leta starosti imajo
brezplačno. Popoldanske
vstopnice stanejo za odrasle
200, za otroke in študente pa
100 SIT. Sezonska karta za
odrasle stane 5 tisoč, za otroke
in študente pa 2500 SIT.
Vstopnice so za zaposlene
v Papirnici Radeče cenejše.
Dvakrat tedensko bodo imeli
nočno kopanje, organizirali
bodo plavalne tečaje in rekre-
acijsko kopanje. Za varnost
v bazenu skrbi reševalec.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Ba-
zen je odprt vsak dan od 10. do
20. ure. Dnevna vstopnica sta-
ne za odrasle 200, za otroke pa
100 SIT. Temperatura vode je
22 stopinj, za varnost skrbita
2 reševalca. Na voljo vam je
hladna hrana, za rekreacijo pa
so vam na voljo teniško igriš-
če, igrišče za mali in veliki no-
gomet.
ŠENTJUR: Bazen so odprli
5. julija in bo odprt vsak dan
od 10. do 19. ure. Temperatura
vode je 25 stopinj, za varnost
skrbi reševalec.
ROGAŠKA SLATINA: Ba-
zen je zaprt.
DAMJANA SEME
Foto: TONE TAVČAR
Vroče dneve je najlaže preživeti ob bazenu ali reki, zato so vsa kopališča polna, veliko kopalcev
pa je tudi na nabrežjih rek in jezer. Na sliki: utrinek s preboldskega bazena.
Št. 27 - 7. julij 1994
9
Velenje išče dušo
Križ, ki označuje, kje bo stala nova katoliška cerkev, že stoji, vsi pa se s tem ne
strinjajo
V Velenju je malce zavrelo.
Pa ne le zaradi poletnih tem-
peratur, temveč tudi zaradi
nove cerkve, ki jo bodo posta-
vili na prostranem travniku
pod naseljem Gorica.
Prejšnji teden, na predvečer
dneva državnosti, je maribor-
ski škof dr. Franc Kramberger
blagoslovil križ na parceli,
kjer naj bi v prihodnjih letih
zrasla cerkev, posvečena za-
vetnici rudarjev sv. Barbari in
škofu A.M. Slomšku, ki naj bi
ga do takrat, ko bo cerkev do-
končana, tudi uradno razgla-
sili za svetnika. Novo cerkev je
zasnoval dipl. arhitekt Jože
Marinko in spada v lani usta-
novljeno župnijo sv. Barbare,
ki obsega naselja Šalek, Gori-
ca in Bevče, vodi pa jo župnik
Jože Vehovar.
Ob načrtovani gradnji cerk-
ve se mnenja precej krešejo.
Da gre zgolj za propagando
katoliške vere, saj je v Velenju
premalo pravih vernikov, da
cerkev ne sodi v rekreacijsko
cono ob Šaleški cesti in da bla-
goslov predvidenega kraja
gradnje pomeni skoraj zastra-
hovanje. Predvsem pa posa-
meznike moti lokacija cerkve,
saj naj bi šlo za nezazidalno
mestno ozemlje, zato menijo,
da bi o tem morali tudi občani
reči svoje.
»Osebno sem predlagal to
lokacijo, saj menim, da mesto
mora imeti sakralni objekt,«
pravi velenjski župan Pankrac
Semečnik. »Menim, da bo ob-
jekt odločilno vplival na na-
daljnji razvoj mesta, predvsem
zaradi tega, ker bo posvečen
Slomšku. Na občini gradnje ne
bomo zavirali, vendar pa me
moti, ker se mi zdi, da so ob
blagoslovu križa netaktno po-
stopali. Počutim se globoko
užaljenega, ker nihče ni prej
ničesar omenil; lahko bi nas
vsaj obvestili.«
Cerkev za
zbliževanje
»Ne spuščamo se v polemi-
ke, gre pač za drugačna mne-
nja posameznikov,« je povedal
župnik Jože Vehovar. »Vsi po-
stopki za gradnjo so v skladu
s pravnimi zakoni. Smo lastni-
ki zemljišča in imamo svoje
zahteve, kaj se bo tu delalo.
Pripravljeni so bili prostor-
sko-ureditveni pogoji, izvršni
svet se je z njimi strinjal. Mi-
slim, da večjih težav ne bo. Tu-
di pri teh nasprotovanjih gre
za temeljito nepoznavanje
kulture, zgodovine in zakonov.
V zgodovini je vedno bilo tako,
da so na zemljišču najprej po-
stavili križ ali kapelo, ki sta
označevala, da se bo tu gradila
cerkev, ko bodo dani pogoji.
Ne gre za nikakršno izsilje-
vanje.«
Cerkev bo posvečena A. M.
Slomšku, ki bo v letu ali dveh
zagotovo postavljen na oltar.
»To bo afirmacija za celo Slo-
venijo po vsem svetu. Tudi
Slovencem po svetu bo veliko
pomenilo, da je v Velenju nova
cerkev, posvečena Slomšku.
Hkrati bo posvečena sv. Bar-
bari, zavetnici rudarjev, s tem
pa želimo izraziti spoštovanje
do rudarjev, ki so gradili me-
sto Velenje. S cerkvijo želimo
Velenje predvsem povezati,
mu dati nov image v duhov-
nem pomenu,« pravi Vehovar.
V svetu je navada, da na
vsakih 8 do 10 tisoč prebival-
cev načrtovalci mest predvidi-
jo prostor za cerkev. Velenje
s 30 tisoč prebivalci pa ima
manj cerkva kot pred vojno,
ko mesta še nikjer ni bilo.
»Med ljudmi sem se prepričal,
da obstaja resnična potreba po
novi cerkvi in župniji. V cer-
kev prihajajo ljudje, ki so prej
živeli na obrobju verskega živ-
ljenja, sedaj pa sodelujejo
z nami. Verouk učim v popol-
danskem času na šoli, skoraj
polovica od 667 učencev obi-
skuje veroučne ure. Od 62 vpi-
sanih prvošolčkov v lanskem
šolskem letu jih verouk obi-
skuje 48. Cerkve, kjer sedaj
mašujemo, so polne. To so te-
meljni razlogi, ki so nas na-
vedli k ustanovitvi župnije in
gradnji nove cerkve,« je pove-
dal Vehovar ter dodal, da se
znamenju križa nasprotuje že
od velikega petka dalje, ven-
dar pa je hvaležen uradnim
velenjskim oblastem, ki grad-
nji cerkve niti njeni lokaciji,
niso nasprotovale.
Cerkev naj bi v dveh, treh
letih zgradili in uredili vsaj to-
liko, da bi lahko v njej maše-
vali. Skupna ocenjena vred-
nost je 4 milijone mark, sred-
stva pa bodo zbirali s prosto-
voljnimi prispevki posamezni-
kov, podjetij in Slovencev po
svetu, skratka dobrih ljudi.
»Tudi to kaže na neurejen sta-
tus. To je izjemen napor, ki nas
nekako tišči na beraško palico,
k prosjačenju, ki narodu ni
v ponos,« je prepričan Veho-
var. »Velenje je mlado mesto,
brez tradicije, ljudje živijo
drug mimo drugega. Cerkev bo
ljudi zbliževala in povezovala
v želji, da bi radi živeli tukaj.«
URŠKA SELIŠNIK
Govoriti o cerkvi v Velenju ni
kar tako, saj v občini že dlje
časa na vse načine zavračajo
trditve predsednika NSZS
Matjaža Gerlanca, da je že vse
pripravljeno za gradnjo dža-
mije. »O tem nismo nikoli niti
razpravljali,« pravi Pankrac
Semečnik in dodaja, da imajo
tudi vlogo Jehovih prič za do-
delitev lokacije ali najem pro-
storov.
Križ, ki označuje, kje bo stala nova cerkev v Velenju.
Osebnost junija je Jožef Hrastnik
Za osebnost meseca junija je
ponovno največ glasov prejel
Jožef Hrastnik, zbral jih je 86.
Kot zelo prijazen in vzoren šo-
fer Izletnikovega avtobusa je
zmagal že prejšnji mesec. Dru-
go mesto si z 49 glasovi delita
Anton Ra tej, duhovnik in bol-
niški kurat, ter višja medicin-
ska sestra Vida Zupane, vodja
patronažne službe v celjskem
zdravstvenem domu.
Vse omenjene smo v našem
časopisu že predstavili, zato
tokrat ne objavljamo intervju-
ja z osebnostjo meseca.
Prvim trem sledijo Pavli
Platovšek, ki je dobil 37 gla-
sov, Vinko Lavrinc, 29 glasov,
21 glasov ima Jelko Vidmar,
17 Vinko Skale, 16 Zvone
Štorman, Tone Dornik in Ro-
lando Pušnik pa sta prejela po
13 glasov.
Med glasovalci Novega ted-
nika in Radia Celje smo izžre-
bali deset nagrajencev, ki bo-
do po pošti prejeli naše majice.
To so: Lojzi Kumer, Pečovnik
29, Celje; Ljubica Turščak,
Vojkova 6, Celje; Bernard Jo-
van, Hramše 16, Dobrna; Ani-
ca Škornik, Mariborska 76 a,
Celje; Jana Horvatič, Vrbno
40, Šentjur; Oto Centrih, Trg
mladosti 6, Velenje; Damjan
Makar, Začret 38 a, Škofja
vas; Ljudmila Verbič, Dramlje
37 a; Marija Vozlič, Laše 19 a,
Podplat; Dragica Kelhar, Za-
bukovica 82, Griže.
Objavljamo že prvi kupon
za osebnost meseca julija, prve
rezultate vašega glasovanja
bomo objavili v naslednji šte-
vilki Novega tednika.
Prosimo vas, da kupone iz-
polnjujete pravilno in čitljivo,
kajti le takšne lahko upošteva-
mo. Seveda morate poleg pri-
imka napisati še ime osebe, za
katero glasujete, in obrazloži-
tev, zakaj glasujete prav zanjo.
Pomemben je seveda tudi vaš
naslov. Izpolnjene kupone na-
lepite na dopisnico in jih po-
šljite najkasneje do ponedelj-
ka, da bodo glasovi upoštevani
v tekočem žrebanju.
DAMJANA SEME
OSEBNOST JUNIJA
1. Jolef Hrastnik,
šofer Izletnikovega avtobusa,
za prijaznost, vzornost
in točnost.
86 glasov
2. Vida Zupane,
višja medicinska sestra in
vodja patronažne službe,
za prizadevnost,
požrtvovalnost in
delo v Koronarnem klubu.
49 glasov
2. Anton Ratej,
duhovnik, bolniški kurat,
za pomoč ljudem v stiski.
49 glasov
4. Pavli Platovšek,
vodja ansambla Cmok,
za dober izbor glasbe
na prvi kaseti.
37 glasov
5. Vinko Lavrinc,
predsednik Strelske družine
Laško,
za požrtvovalno delo za
strelsko društvo Rečica.
29 glasov
6. Jelko Vidmar,
dobrotnik,
za pomoč revnim.
21 glasov
7. Vinko Skale,
fotograf, za mednarodno
priznane fotografi je.
17 glasov
8. Zvone Štorman
gostinec, za odlično
ponudbo v svojih
lokalih.
16 glasov
9. Tone Dornik,
šofer Izletnikovega avtobusa,
za vljudnost do potnikov,
točnost.
13 glasov
9. Rolando Pušnik
rokometni vratar,
za dobro obrambo.
13 glasov
Prvim desetim v mesecu juniju sledijo: z 10 glasovi
Boštjan Strašek in Vili Ošlak, 9 glasov je prejel Milan
Maurer, 8 Izidor Pečovnik, po 7 dr. Boris Kramžar in
dr. Peter Lipovšek, 5 Ida Brečko, 4 Manica Ambrož
Godec, po tri glasove so prejeli Branko Franci Naglic,
dr. Janez Tasič in Božena- Orožen. Dva glasova so
prejeli Jože Horvat, dr. Stevan Đordževič, Uroš Šer-
bec, Rolando Kresnik, Edo Mlačnik, dr. Teodora Med-
ved Berk, dr. Jovan Đorđevič in dr. Andrej Žmavc, po
en glas pa je dobilo še 28 posameznikov.
KUPON
Osebnost junija na Celjskem
Ime in priimek:_
področje, položaj:_
Zanj glasujem, ker:_
Moje ime:_
Naslov:_
Št. 27 - 7. julij 1994
10
Slikarji zdravniki v Rogaški Slatini
V kompleksu zdravilišča
v Rogaški Slatini so bogatejši
še za eno likovno razstavišče,
ki se imenuje Nova galerija in
je locirana v podhodu med ho-
telom Sava ter Terapijo. Od
prejšnjega tedna v njej poteka
razstava članov Likovne sek-
cije Univerzitetnega klinične-
ga centra in Medicinske fakul-
tete iz Ljubljane.
Gre za slikarska dela, ki so
nastala med 9. in 12. junijem,
ko so bili člani omenjene sek-
cije na štiridnevnem obisku
v zdravilišču in so slikali po-
krajinske motive. Avtorji, ki se
z umetniškim ustvarjanjem
ukvarjajo ljubiteljsko, so v Ro-
gaški Slatini delali pod men-
torstvom likovnega kritika
prof. dr. Mirka Juterška, ki je
s strokovnimi nasveti dajal
določene smernice slikarjem.
Sodelovalo je devetnajst čla-
nov sekcije, ki so skupno nare-
dili preko štirideset del, pre-
težno v akvarelu, na razstavi
v Novi galeriji pa vsak sodelu-
je z dvema slikama. Na njih
gre pretežno za realistično
upodabljanje slikovitega zdra-
viliškega oziroma okoliškega
ambienta, ki ponuja obilico
zanimivih prizorov, naisi gre
za arhitekturo, parkovne ure-
ditev ali klasično štajersko
gričevje in hribovje, posajeno
z gozdovi in travniki.
Se do konca tega tedna pa si
je v neposredni bližini v Raz-
stavnem salonu zdravilišča
mogoče ogledati razstavo Le-
onide Lemut in Slavice Cigula.
Lemutova slika na papirju
z vodotopnimi barvami, ki jih
z različno gostoto nanaša na
površino. Tako nastajajo svet-
lejši oziroma temnejši liki, ki
so med sabo povezani z mehki-
mi prehodi v kompozicijski ce-
loti pa ustvarjajo barvit in de-
korativen vtis, ki daje slikam
izrazito fantazijsko ter simbo-
lično vsebino. Cigula, ki raz-
stavlja poleg, pa se ukvarja
z dekoriranjem suhega cvetja,
rastlinje pa kombinira z umet-
nimi materiali in sestavlja za-
nimive izdelke, ki sodijo na
področje umetne obrti.
Umetnost dvaisetega stoletja
Pri Cankarjevi založbi je iz-
šla obsežna knjiga o likovni
umetnosti našega časa z naslo-
vom Zgodba moderne umetno-
sti, gre pa za prevedeno delo
angleškega umetnostnega zgo-
dovinarja Norberta Lyntona.
V knjigi je Lynton naredil
pregled vsega pomembnega
kar se je v svetovni umetnosti
dogodilo v obdobju preteklih
sto let. Moderna umetnost ima
v vsej svoji razvejanosti več
različnih nastavkov, na kate-
rih je bila izgrajena. Njene za-
četke je mogoče postaviti že
v drugo polovico devetnajste-
ga stoletja, ko pride do prelo-
ma s klasično tradicijo in se
v umetnosti vse bolj uveljav-
ljajo avtonomni in avtorski
pristopi, ki težijo h kar največ-
ji ustvarjalni svobodi. Umet-
niki se osvobajajo pripovednih
tem in mimetičnega preslika-
vanja stvarnosti. V tem pogle-
du naredi velik korak skupina
francoskih impresionistov in
naslednja generacija, med ka-
tero so vodilni Gauguin, Van
Gogh, Cezanne, Seurat. Ti so
v evropskem prostoru omogo-
čili nastanek prihajajoče
avantgarde, ki se je oblikovala
v prvi tretjini dvajsetega sto-
letja. Omenjeni čas je bil ne-
verjetno 'ugoden za razmah
nove umetnosti, ki se je pojav-
ljala v različnih oblikah, nji-
hov skupni imenovalec pa je
bil radikalen razkorak s prejš-
njimi slogovnimi obdobji. Po-
javili so se kubizem s Picassom
in Braquom, dadaizem in Arp,
Duchamp, fu turizem z Mari-
nettijem na čelu. V Rusiji je
Malevič razvijal kontruktivi-
zem, Matisse je dosegel izjem-
ne rezultate pri raziskovanju
barv, na severu sta skupini Die
Brucke in Blauer Reiter ute-
meljili ekspresionizem. Bila je
še vrsta velikih umetnikov, ki
so delovali v skupinah ali sa-
mostojno, denimo Modigliani
in ki so v širšem smislu utrdili
razvoj vse do našega časa, do
samega konca stoletja.
Po drugi svetovni vojni so
pobudo bistveno bolj prevzeli
ameriški umetniki. Pollock
v okviru action paintiga, War-
hol in pop art, minimalizem
prav tako v šestdesetih letih,
rodil se je informel, body art,
land art, minimalizem, kon-
ceptualizem in druge smeri.
Lynton pregled zaključuje
z umetnostjo osemdesetih let
in s prikazom ustvarjalnosti
Gilberta & Georga, Georga Ba-
selitza, Sandra Chia, Tonya
Cragga, gre pa za imena, ki
tudi naši javnosti niso povsem
neznana, saj so nekateri pred
časom razstavljali tudi pri nas.
Zgodba moderne umetnosti je
nepogrešljiv priročnik za vse,
ki se ukvarjajo z likovno
umetnostjo, primeren pa je tu-
di za ostale ljubitelje, saj je
napisan poljudno in razjasnju-
je ključne pojme s tega po-
dročja.
BORIS GORUPIČ
KINO METROPOL:
19.00
Druženja mladih glasbenikov
V Velenju se je že prejšnji
petek pričel tradicionalni
Poletni tabor Glasbene mla-
dine, ki bo trajal do nedelje,
10. julija. Tabor pripravljajo
Glasbena mladina Slovenije
ter velenjski Glasbena mla-
dina in Glasbena šola.
Na letošnjem, že desetem
taboru, se je zbralo 44 mla-
dih udeležencev. Doslej so
priredili že dva koncerta, na
velenjskem gradu so nasto-
pili violončelist Valter De-
špalj in kitarist Istvan Rö-
mer ter violinist Tomaž Lo-
renz, kitarist Jerko Novak in
harmonikar Franc Žibert,
združeni v trio Viribus Uni-
tis. Koncerti najboljših mla-
dih glasbenikov bodo zadnje
tri večere v veliki dvorani
Glasbene šole Frana Koruna
Koželjskega.
Na letošnjem taboru pri-
pravljajo štiri vzporedne te-
čaje. Tečaj kitare vodita
prof. Jerko Novak in prof.
Istvan Römer, tečaj harmo-
nike vodi prof. Franc Žibert,
tečaj komorne glasbe pa
prof. Miloš Mlejnik. Tudi
Poletni tabor Glasbene mla-
dine sodi v sklop srečanj
ustvarjalne mladine, tradici-
onalnih druženj mladih
umetnikov v Velenju. US
Živeti, kot da Bog je
Videti je, da je založba Zna-
menje iz Petrove dobro izbrala
avtorja za svoj prvenec v novi
knjižni zbirki »Sodobna mi-
sel«. Založba Znamenje, že ne-
kaj let pod njeno streho izhaja
sicer 24 let stara istoimenska
revija za teološka, kulturna in
družbena vprašanja, se je od-
ločila, da bo izdajala knjižno
zbirko z deli predvsem tistih
avtorjev, ki so na obrobju na-
klonjenosti cerkvene instituci-
je. Za njihova dela je namreč
značilen kritičen odnos do
Cerkve kot institucije in po-
globljen filozofski pristop do
teoloških problemov.
Za prvo prevodno delo so na
predlog dr. Vekoslava Grmiča
izbrali knjigo znanega nem-
škega protestantskega teologa
Heinza Zahrnta s pomenljivim
naslovom »Živeti, kot da Bog
je«. Dr. Grmič je zanjo napisal
tudi uvodne misli. Avtor je
v knjigi, kjer razgrinja temelj-
ne postave krščanstva, posre-
doval svoje osebno izkustvo
v odnosu do vere, predvsem pa
je aktualiziral vsebino Sv. pi-
sma z vsakdanjimi problemi
človeka, ki išče odgovore na
mnoga vprašanja. Doslej so
knjigo predstavili že v Mari-
boru in Murski Soboti, kjer je
bila zlasti lepo sprejeta
v evangeličanski skupnosti,
naš posnetek, ki ga je napravil
Tone Tavčar pa je s predstavi-
tve v žalski knjižnici. Na sliki
od leve proti desni: prof. Sreč-
ko Reher, glavni urednik revi-
je Znamenje in lektor omenje-
ne knjige, p. Ivan Arzenšek,
direktor založbe in odgovori
urednik revije Znamenje, dr.
Vekoslav Grmič, pobudnik za
izdajo Zahrntovega dela in av-
tor njenega uvoda, Drago
Medved, urednik omenjene iz-
daje in prof. Ivana Ika Med-
ved, ki je knjigo prevedla iz
nemščine.
Založba ima tudi načrte za
prihodnje leto. Izdali bodo de-
lo znanega nemškega teologa
Hansa Künga »Credo«, mislijo
pa tudi na izdajo knjige pro-
dornega psihoanalitika Dre-
vermanna z naslovom »Teolo-
gija na kavču«.
D.M.
ZAPISOVANJA
Prva vrsta, 11. sedež,
parter levo
Celjski kulturni škandal.
Oziroma boljše, kulturni škan-
dal v Celju, ker tovrstni škan-
dal in škandalček, kakršen se
obeta Celju, je pravzaprav la-
sten slehernemu slovenskemu
mestu. Še več, je lasten sleher-
nemu prostoru, v katerem se
vrednote na novo vzpostavlja-
jo, kjer prihaja, nietzschejan-
sko povedano, do prevredno-
tenja vrednot.
Zgodbe najbrž nima smisla
ponavljati. Pa vendar zelo na
kratko. Tisti, ki bi naj skrbeli,
da bodo kulturne institucije
normalno, brez kakšnih večjih
pretresov, delovale, so se odlo-
čili, da sprožijo potres. Občina
Celje (ker je Celje majhno me-
sto, je navajanje imen brez-
predmetno, ker itak vsak vsa-
kega pozna) je določenim celj-
skim kulturnim ustanovam
naložila astronomsko ceno na-
jemnine, ki jo te seveda ne mo-
rejo pokriti. Občina Celje je
pač lastnik tistih stavb, v ka-
terih se te institucije nahajajo
(npr., Osrednja knjižnica, gle-
dališče ...) in bi rada še kaj
zaslužila. Kakor, da jim Celj-
ski obrtni sejem ne bi bil do-
volj. Ampak to je že druga
zgodba, o kateri bi lahko kaj
več povedal kdo drug. Potem
bi šele imeli škandal in kopico
odstopov s funkcij.
Gledališče Glej denimo, se
nahaja v prostorih, katerih no-
vi lastnik je eden izmed novih
slovenskih bogatašev. In jas-
no! Glej u je zaračunal tako vi-
soko najemnino, da so se ti
preprosto odločili, da ne bodo
plačali niti tolarja. Brezkom-
promisno. Naj se s takimi pri-
meri ukvarja država, ker tako
in tako je vedno država tista,
ki ima od kulture od vseh nje-
nih »potrošnikov« še največ. In
je država zadevo za silo rešila.
Ne najbolj idealno, pa vendar-
le. V celjskem primeru, pa je
zadeva drugačna; tukaj v bi-
stvu država terja kulturo. In
taista država (ali pa občina,
vseeno) se na kulturnih prire-
ditvah prav v teh ustanovah,
katerim zaračunava nečlove-
ško najemnino, z neizmernim
veseljem razkazuje. Na pri-
mer, gledališke premiere. Dr-
žava in novi bogataši, bivši
taksisti, ki se na gledališče se-
veda odlično spoznajo, sedijo
skupaj v prvi vrsti parterja. In
ploskajo. In se nasmihajo ter
poznavalsko kimajo. Ljudje pa
jih gledajo. In si seveda mislijo
svoje. Povedano drugače; mi-
nili so časi, ko je bila kulturna
prireditev rezervirana zgolj za
tiste, ki se s kulturo tako ali
drugače ukvarjajo. Za interne
kroge, skratka. Kultura je po
izstopu z oblasti, o tem najbrž
že lahko govorimo, prešla v ta -
koimenovan razred za promo-
cijo osebnosti. Kulturne prire-
ditve so postale zbirališča naj-
različnejših vplivnežev, ki
s tem, ko se na takih priredi-
tvah pokažejo (nenazadnje,
gre zgolj za pojavljanje v jav-
nosti in neke vrste ekshibici-
onizem iz koristoljubnih ra-
zlogov), v zavest širše javnosti
vcepljajo občutek, da je kon-
kretno tudi občinska oblast
globoko in z vsem srcem na
strani kulture. Potem pa naen-
krat najemnine. In javnost
preprosto ne ve več, ali so res
na strani kulture ali se za tem
pojavljanjem skrivajo kakšni
drugačni nameni. Hladen tuš,
torej, ki je podkrepljen še
z dvomom, ali je taka oblast
sploh pri pravi. Da se gre ka-
zat in nasmihat v ustanove,
katerim zaračunava astro-
nomske najemnine, namesto,
da bi se držala nekje zadaj
skrita v najmanjših luknjah,
kamor konec koncev tudi sodi.
In le kdo naj tem ljudem verja-
me, da razumejo vse tisto, kar
se tam na odru dogaja, ko pa
ne razumejo preprostega dej-
stva, imajo od kidture še naj-
več oni sami. Da gredo takore-
koč žagat vejo, na kateri sedi-
jo. Saj to je možno le v risan-
kah. In zato predlog Svetu
RTV Slovenija: če hočete tej
državi dobro, ukinite risanke,
ker nekateri jih očitno vse pre-
več gledajo in vse preveč resno
jemljejq.
Št. 27 - 7. julij 1994
Ill
Približajmo
naravo
otrokom
Celjska Mohorjeva druž-
ba je v torek, 5. julija v Art
Clubu v Ljubljani predsta-
vila vodič k naravi za star-
še in vzgojitelje z naslovom
Približajmo naravo otro-
kom avtorja Josepha Cor-
nelia.
Morda se bo zdel naslov
komu nenavaden, vendar je
še kako res, da se je velik
del človeštva naravi odtujil
in bi podobno knjigo lahko
izdali tudi za takoimeno-
vane odrasle. Joseph Cor-
nell, kot je sam zapisal, pi
nikoli podcenjeval trenut-
kov, ko je vstopil v naravo
in jo začutil: »Moje lastne
izkušnje in izkušnje drugih
mi potrjujejo, da resnično
spoznamo svoje mesto na
tem svetu šele takrat, ko se
globlje zavedamo narave.
V letih, ko sem delal z otro-
ki kot vodnik v naravi, sem
zbral in razvil teh 42 iger,
s katerimi sem želel otro-
kom pomagati, da spozna-
jo, kako globoko jih narava
lahko navdihne. V vsaki
igri nam narava spregovo-
ri-včasih uporablja za to
jezik znanstvenika, včasih
jezik umetnika ali pa mi-
stika.«
Janez Gregori, višji ku-
stos v Prirodoslovnem mu-
zeju Slovenije pa je o knjigi
zapisal: »Ta knjiga bo star-
šem in učiteljem nepogre-
šljiv pripomoček pri vzgoji
mladeži, od najmlajših na-
prej, kot vodnik pri obliko-
vanju njihove celovite
osebnosti. Osebnosti ka-
kršne naš čas vse bolj po-
trebuje. Njena moč je, da
premika meje ljubezni do
bližnjega, širi jih na vsa ži-
va bitja okoli nas.«
D.M.
Po starih postojankah
Arheološka karavana po Kozjanskem
Na območju Kozjanskega
obstajajo zanimive poznoan-
tične postojanke, ki so
evropskega pomena, pri nas
pa premalo znane. Rifnik.
nad Šentjurjem je, na pri-
mer, primerno urejen, za
druge, recimo za Tinje nad
Loko pri Žusmu, ki so ga
pred meseci uporabili za
kamnolom, pa trenutno ni
denarja.
Po sledovih prastarih na-
selbin se je preteklo soboto
odpravila Arheološka kara-
vana, ki jo je vodil arheolog
dr. Slavko Ciglenečki, višji
znanstveni svetnik Sloven-
ske akademije znanosti in
umetnosti. Gre za najboljše-
ga poznavalca omenjenih
naselbin in šmarskega roja-
ka, naselbine pa je opisal tu-
di v širši javnosti znanem
delu Polis Norikon. Pozno-
antične naselbine na Koz-
janskem vzbujajo veliko za-
nimanje tudi v tuji strokovni
javnosti.
Več kot trideset udeležen-
cev se je za začetek ustavilo
na izjemnem šentjurskem
Rifniku, najbolj raziskani
postojanki, ki pa jo premalo
izkoriščajo še v turistične
namene. Karavana je nada-
ljevala pot na Tinje nad Lo-
ko pri Žusmu, kjer je ostala
le še približno polovica veči-
noma neraziskane naselbine.
Za nadaljnje raziskave je po-
trebno veliko denarja, tega
pa trenutno ni. Udeleženci
karavane so se navduševali
tudi nad skrivnostnim Grad-
cem pri Planini, kjer se pod
zemljo skrivajo debeli zido-
vi, ogledali pa so si še Svete
gore nad Bistrico ob Sotli.
Udeleženci karavane so
spoznavanje kozjanskih poz-
noantičnih naselbin zaklju-
čili na Brecljevem nad
Šmarjem pri Jelšah, kamor
so jih povabili prireditelji,
Kulturna skupina Brecljevo
in Atelje Jagodic. Za tovrst-
no predstavitev so se odločili
prav zaradi pomanjkanja za-
vesti o arheološki izjemnosti
tega prostora.
BRANE JERANKO
Leva stran neba
Pesmi Primoža Gubenška In Neže
Maurer
Sinoči so v Kljubu v Celju
predstavili pesniški prvenec
celjskega gimnazijca Primo-
ža Gubenška z naslovom Le-
va stran neba. Leva zato, ker
so njegove pesmi tiskane
v skupni pesniški zbirki
z Nežo Maurer tako, da je na
levi strani Primoževa pesem,
na desni pa Nežina. In zakaj
ravno Neža Maurer? Zato,
ker je Primoževa teta, ker sta
prijatelja in ker oba pišeta
pesmi.
Neža Maurer je doslej iz-
dala že kar lepo število pe-
smi za otroke in odrasle, za
Primoža Gubenška pa je
omenjena zbirka prvenec.
Pesmi je začel pisati že ob
koncu osnovne šole, vendar
le zase. Pozneje ga misel na
pisanje ni zapustila, še stop-
njevala se je. Ko jih je dovolj
zbral, jih je ponudil v branje
teti Neži Maurer in jo pova-
bil k sodelovanju. Izbrala je
svoje pesmi in po skupnem
usklajevanju je nastala celo-
ta z imenom Leva stran ne-
ba. To je Primoževa stran. Je
eruptiven predstavnik svoje
generacije. Za mnogokrat
navideznim uporništvom je
iskrena izpovednost. Neža je
izkušena pesnica, kjer ji be-
seda drugače zveni. Primo-
žev verz je kratek in nepo-
sreden, krokijevski, Neža
razmišlja globlje in tudi tako
piše. Oba izpostavljata lju-
bezen, čustva, smrt. Primož
je mladostno pogumen v od-
govorih na omenjena vpra-
šanja, Neža je izkustveno
previdna, zato tudi kdaj
podvomi.
Knjiga je izšla v samoza-
ložbi, finančno pa jo je pod-
prlo podjetje Saneko iz
Celja.
D.M.
Trstenjak ponovno med bralci
Mohorjeva družba iz Celja
je pred kratkim v zbirki Dru-
žinska knjižnica izdala štiri
knjige Antona Trstenjaka, gre
pa za ponatise starejših izdaj,
ki jih mnogi bralci že dobro
poznajo. Anton Trstenjak, ki
ima za sabo zavidljivo število
knjig v preteklih desetletjih, se
je s svojimi deli vedno pribli-
ževal kar najširšim krogom.
Po izobrazbi teolog in psi-
holog je zapleteno človeško
duševnost poskušal karseda
jasno in nazorno analizirati.
Svoje izsledke je objavljal pri
mnogih založbah, zelo veliko
pa prav pri Mohorjevi družbi.
Knjiga Ko bi še enkrat živel
ima podnaslov psihologija živ-
ljenjske modrosti. V njej raz-
mišlja o različni problematiki
s katero se človek sooča, od
izbire poklica, življenjskega
partnerja, do neprijetnih
travm in celo samomorilnih
dejanj.
Hoja za človekom je delo, ki
si jo je avtor sprva zamislil kot
filozofsko antropološko, a je
na željo založnika idejo pre-
tvoril v poljudnejšo obliko, si-
cer pa v njej odgovarja na eno
samo a zato toliko bolj kom-
pleksno vprašanje kaj je člo-
vek? Iz osebnih in znanstvenih
izkušnjah je avtor napisal
knjižico Človek samemu sebi.
Tu je predvsem izražena in ar-
gumentirana misel, da si vsak
posameznik lahko v raznih te-
žavnih ali odločujočih trenut-
kih pomaga k optimalni rešitvi
še najbolj sam, kar pa je mogo-
če le, če se dobro pozna in če je
prepričan sam vase.
O pojmu sreča pa je napisal
delo Človek in sreča. Iskanje le
te je pravzaprav temeljno de-
janje v našem življenju in člo-
vek mora biti nenehno akti-
ven, da živi v duševnem ravno-
vesju, ki mu omogoča kvalite-
ten način življenja.
Z omenjenimi štirimi Trste-
njakovimi knjigami so pri Mo-
horjevi družbi zaključili pona-
tise njegovih osmih poljudnoz-
nanstvenih del, namreč pred
časom so izdali že štiri in to
Med ljudmi, Pota do človeka,
Človek v ravnotežju in Človek
v stiski.
BORIS GORUPIČ
Vinski
zemljevid
Slovenije
Pred kratkim je ljubljan-
ska agencija Imago, ki je
sicer zelo dejavna na po-
dročju turizma in promoci-
je Slovenije, v samozaložbi
izdala Slovenski vinski
zemljevid. Projekt sta idej-
no zasnovala in vodila Ma-
ja Jenko Sočan in Borut
Sočan, z izvirnimi ilustra-
cijami je zemljevid opremi-
la akademska slikarka Pe-
tra Vari Simončič in pred-
stavlja nov dosežek v kul-
turi komuniciranja.
Zemljevid je pomemben
prispevek k širjenju in utr-
jevanju vinske kulture na
Slovenskem, saj v podrob-
nosti informira o sloven-
skih vinorodnih rajonih in
okoliših, značilnih sortah,
ki tam uspevajo, bralcu pa
tudi odkriva temeljne poj-
me o načinu pitja vina, ku-
linariki in drugih zanimi-
vostih. Tisti del zemljevida,
ki v risbi ponazarja geo-
grafsko podobo Slovenije
z oznakami vinorodnih ra-
jonov in qkolišev je nekoli-
ko pomanjkljiv, saj se av-
torji niso dosledno držali
načela, da delajo vinski
zemljevid, na katerem bi
morali biti vsi tisti kraji,
kjer pridelujejo pristna
slovenska vina. Na njem so
sicer označene vinske ceste
in znameniti vinski kraji,
ni pa cele vrste imen kra-
jev, kjer bi se popotnik lah-
ko ustavil prav zaradi do-
brega vina — tovrstno infor-
macij o oziroma napotitev
pa bo pričakoval od take
vrste zemljevida.
Vsekakor pa je Slovenski
vinski zemljevid najboljše
kar trenutno imamo, saj je
tisti, ki ga je pred leti izda-
la Poslovna skupnost za vi-
nogradništvo in vinarstvo
že zastarel. Zato ta izdaja
nakazuje že prihodnje na-
loge na tem področju: izda-
jo specializiranih tovrstnih
zemljevidov po posamez-
nih rajonih.
DRAGO MEDVED
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes ob 20.30 koncert
oper, operetnih melodij in musicalov. Nastopili bodo Zorica
Fatur, Majda Švagan, Vinko Paič in Emil Baronk z deli Čajkov-
skega, Verdija, Puccinija, Bizeja, Gershwina, Straussa...;
v torek ob 20.30 bo koncert Musice camerate Rogaška, pod
vodstvom Eduarda Pečariča. Izvajali bodo dela Händela in
Hay dna.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri ob 20.30 koncert
Mateje Prem s harmoniko. Izvajala bo dela Bacha, Scarlattija..
V	prostorih Interkontrakta v Celju so na ogled likovni izdelki,
nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem
krožku osnovne šole Glazija.
V	Novi galeriji Razstavnega salona v Rogaški Slatini je odprta
razstava 1. likovne kolonije članov sekcije KUD Univerzitet-
nega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani.
V	Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini je odprta razstava
z naslovom Morje, marine, starih grafičnih listov iz 18. in 19.
stoletja.
V	hotelu na Dobrni si lahko ogledate razstavo likovnih del, ki so
nastala v likovnih delavnicah na Bledu in v Braslovčah. Raz-
stava bo odprta do nedelje.
V	razstavišču Rudnika lignita v Velenju razstavlja še danes in
jutri svoja dela slikar Milan Todič.
V	knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava
Petra Černeta.
V	II. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate
razstavo fotografij iz obdobja 1930-1970, šmarskega fotokroni-
sta Slavka Ciglenečkega, v I. nadstropju pa razstavo Potovanje
v daljne dežele.
V	Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo ilustracij Ančke
Gošnik-Godec, Jelke Godec-Schmidt in Matjaža Schmidta.
V	hotelu Merx je na ogled razstava likovnih del Ivana Štancerja.
V	Zdravstvenem domu Celje je na ogled razstava olj Ljubana
Šege.
V	butiku Steklar v Ozki ulici v Celju imajo na ogled razstavo
likovnih del Ivana Dobrajca in Petra Bračuna.
V	Avtosalonu v Ipavčevi v Celju je odprta razstava likovnih del
Jožeta Barachinija.
V	tovarni Etol v Škofji vasi je na ogled razstava likovnih del
Rajka Mlinarica.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate v okviru razstave
študentov Akademije za likovno umetnost, do 9. julija razstavo
slik Mojce Senegačnik, 11. julija pa bo pričel razstavljati Gregor
Podkrižnik.
V	hotelu Vesna v Topolšici je na ogled razstava likovnih del
Jožeta Barachinija in Alice Javšnik.
V	galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju je
odprta razstava fotografij članov Zveze štajerskih umetnikov iz
Gradca.
V	Café galeriji KLjUB je na ogled prodajna razstava unikatnega
nakita »Sun beam«. Razstava bo na ogled do konca julija.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri odprli raz-
stavo likovnih del Gorana Horvata iz Nizke pri Rečici ob Sa-
vinji.
V	Likovnem razstavišču Laški dvorec je odprta razstava
z naslovom »30 let turističnih prireditev Pivo-cvetje« Turistič-
nega društva Laško.
Celje: Union do 13.7. ob 18.30 in 20.30 ameriška drama Na
razpotju; Mali Union do 31.8. je kino zaradi obnovitvenih del
zaprt; Metropol 7.7 ob 19.00 ameriška komedija Fin gospod, ob
21.00 ameriška psihološka drama Brez strahu, od 8.7. dalje ob
19.00 ameriški film Glej kdo se zdaj oglaša in ob 21.00 ameriški
film Doors; Letni kino (na terasi za kinom Union) 7.7. ob 21.30
ameriški film Doors, od 8.7 dalje ob 21.30 ameriški film Moj
očka, junak.
Kino Žalec 8.7. in 9.7 ob 20. uri ter 10.7. ob 18. in 20. uri
ameriški film Aljaska v plamenih.
V	okviru V. grajskih poletnih prireditev na gradu Tabor
v Laškem bo jutri v predstavi »Blagi pokojniki, dragi možje«
nastopila Polona Vetrih.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini se bodo ob 20.30 uri na
plesnem troboju pomerili avstrijski, italijanski in slovenski
plesni pari. Nastopili bodo v standardnih in latinsko-ameriških
plesih.
V	okviru Poletnih prireditev na Dobrni bo jutri ob 20. uri
nastopila folklorna skupina Dobrna in kvartet Vigred iz Do-
brne.
Št. 27 - 7. julij 1994
12
Pasje-reševalni dnevi
Mednarodna vaja reševalnih psov Alpe - Jadran 94, ki Je bila
konec tedna v Celju, Je uspela
»V soboto, 2. julija 1994 ob
desetih in dvajset minut je
celjsko področje zajel potres
z močjo 8 stopenj MCS z epi-
centrom v bližini Bojanskega
vrha. Po podatkih, pridoblje-
nih s strani občinskega štaba
CZ v Celju in članov CZ v po-
sameznih krajevnih skupno-
stih na območju Celja, ki so
takoj po potresu organizirali
reševalno akcijo in poklicali
na pomoč reševalne enote, so
prebivalci mesta in obrobja
mesta v pretežni večini po pr-
vem potresnem sunku zbežali
na prosto, tako da človeških
žrtev in težje poškodovanih,
vsaj po prvih podatkih, ni bilo.
Po zbranih podatkih s strani
krajevnih enot CZ so se moč-
nejši potresni sunki čutili
v okolici Žalca, v bližini
Šmartinskega jezera, na neka-
terih lokacijah v mestu ter na
jugovzhodnem obrobju mesta
proti Štoram.«
Iz te predpostavke so izha-
jali udeleženci mednarodne
vaje reševalnih psov »Alpe-Ja-
dran 94«, ki je bila prejšnji pe-
tek in soboto v Celju.
Organizacijo te vaje, v kate-
ri je sodelovalo dvainšestdeset
tujih in dvaindvajset sloven-
skih vodnikov s psi ter štiride-
set opazovalcev, so v Kinolo-
škem društvu Celje prevzeli ob
štirideseti obletnici ustanovi-
tve društva.
Sicer pa vaja, kot je povedal
Mirko Fric Krajne, za Sloveni-
jo ni bila le preizkus znanja in
usposobljenosti nuđenja to-
vrstne pomoči, temveč tudi
dokaz, da smo država, ki živi
v miru, in s tem tudi predsta-
vitev Slovenije pred dobršnim
delom evropske kinološke jav-
nosti. Pokrovitelj vaje je bilo
Ministrstvo za obrambo Repu-
blike Slovenije.
Na vaji je sodelovalo štiristo
udeležencev iz osmih držav,
samo reševanje oziroma iska-
nje triinštiridesetih oseb, ki jih
je bilo treba čimprej poiskati
in jim nuditi vso potrebno po-
moč, pa je z dvema manjšima
odmoroma trajalo celih štiri-
indvajset ur. Vaja je potekala
tako, da so vodnike reševalnih
psov razdelili v enajst skupin,
ki so jih vodili domači vodniki.
Skupine so imele nalogo, da se
po najkrajši možni poti prebi-
jejo do določenih krajev, kjer
so potekale iskalne akcije, in
se vključijo v delo. Njihova
naloga je bila, da so s pomočjo
psov poiskali pogrešane, ugo-
tovili njihovo stanje ter even-
tuelnim poškodovancem nudi-
li ustrezno prvo pomoč.
Operativni vodja vaje v bazi
je bil Vlado Gerbec, ki je po
vaji povedal:. »Glavni cilj te
vaje je, da vidimo, kako smo
usposobljeni, da izmenjamo
izkušnje in ugotovimo, ali se
lahko primerjamo tudi z eki-
pami iz drugih držav.«
Vaja reševalnih psov je bila
zaključena v nedeljo natanko
ob dvanajstih, ko je bila na
vadišču v Lokrovcu slovesna
podelitev spominskih priznanj
vsem udeležencem. Mirko Fric
Kranjc, poveljnik vaje, je ob
koncu le-to ocenil kot naporno
in uspešno: »Po šestih ali sed-
mih urah so si vodniki in psi
privoščili malo odmora, potem
se je vaja celo noč nadaljevala
v Jami Pekel. Vodniki iz tujine
so to vajo ocenili kot eno naj-
večjih in najtežjih v Sloveniji
ter predlagali, da bi Celje po-
stalo center te mednarodne
vaje, vendar smo zaradi po-
manjkanja finančnih sredstev
to odklonili, tako da bo odslej
vajo vsako leto pripravila dru-
ga država, članica Alpe Ja-
drana.«
Kot se je izkazalo v nedeljo,
je bila mednarodna vaja reše-
valnih psov resnično uspešna,
saj so psi in vodniki našli se-
demdeset odstotkov vseh »po-
škodovancev«. Tujci so se do-
mov vrnili zadovoljni, sloven-
ski vodniki in psi pa so doka-
zali, da se lahko resnično pri-
merjajo tudi s kolegi iz drugih
držav.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Gasilci v Avstriji
Ob štiridesetletnici obstoja gasilskega društva Garant s Polzele je upravni odbor organiziral
ekskurzijo v Beljak, kjer so si gasilci ogledali najmodernejši gasilski dom v tem delu Avstrije.
Dom zavzema 14.000 kvadratnih metrov in je stal 120 milijonov šilingov. Opremljen je s sodob-
nimi sistemi za obveščanje in alarmiranje, avtomehanično, strojno in mizarsko delavnico,
prostori za popravilo gasilske opreme, fitness centrom in celo bazenom za urjenje gasilcev-
potapljačev. Ogled so jim omogočili gasilci iz Sv. Jakoba.
J. J.
Libojski
godbeniki
praznujejo
Godba rudarjev in kerami-
kov Svoboda Liboje praznuje
letos 60-letnico, osrednja pri-
reditev bo to nedeljo na Brnici.
Na srečanje so Libojčani po-
vabili tudi vse nekdanje god-
benike, po petnajstih letih pa
bodo v Liboje prišli godbeniki
iz avstrijskega Eggenberga,
s katerimi so stkali prijatelj-
ske vezi že pred tridesetimi
leti.
Avstrijski godbeniki se bodo
s promenadnim koncertom
predstavili v nedeljo ob 10. uri
v mestnem parku v Žalcu. Sre-
čanje na Brnici pa se bo začelo
v nedeljo okoli petnajste ure.
Uro zatem bodo avstrijskim
gostom pripravili poseben
sprejem, ob 17. uri pa se bodo
s koncertom predstavili jubi-
lanti, libojskih godbeniki, ki
so za obiskovalce pripravili
tudi bogat srečolov.
Ш
Zapora ceste
Člani sveta KS Staro Ve-
lenje odločno zahtevajo,
naj na Cesti talcev v tednu
dni postavijo fizične ovire
za preprečitev prehitre
vožnje.
V Starem Velenju ugo-
tavljajo, da se je zaradi iz-
gradnje »ležečih policajev«
na Jenkovi in Tomšičevi
cesti promet izredno pove-
čal, zato zahtevajo še ta-
kojšnjo ureditev Ceste tal-
cev. Ce fizičnih ovir ne bo-
do postavili, bodo krajani
cesto zaprli.
US
Drugačne
počitnice
Likovna šola Umbra, v ka-
teri je prva generacija že
uspešno zaključila likovno
usposabljanje, tudi med počit-
nicami ne bo počivala. Za tiste
otroke, ki jim nemirna ustvar-
jalnost tudi sredi poletne vro-
čine ne da miru, napovedujejo
zabavne in poučne počitnice
v enotedenski likovni delavni-
ci, ki jo bodo organizirali dva-
krat: prva se bo začela 18. juli-
ja, druga pa 8. avgusta. Vsako
dopoldne bodo otroci spozna-
vali nove načine likovnega
izražanja, se srečevali z zani-
mivimi gosti, poslušali zgodbe,
plesali... Kreativne likovne
počitnice bodo organizirane
v Gimnaziji Center v Celju,
podrobnejše informacije pa
dobite po telefonu 27-226.
Spet skupaj po 35. letih
Minulo soboto so se prvič po
35. letih zbrali osnovnošolci
Osnovne šole Vrh nad Laškim,
da bi proslavili obletnico svo-
jega zaključka šolanja.
Pobudnica in glavna organi-
zatorka tega srečanja je bila
Ivanka Rezec iz Laškega, ki se
je kar precej časa trudila, da je
zbrala vseh 69 naslovov svojih
bivših sošolcev. Povabilu se je
odzvalo 47 sošolcev, na oblet-
nico pa sta prišli tudi Sonja
Počkaj iz Kopra in Ivanka
Križman iz Postojne, ki sta ne-
koč poučevali na tej osnovni
šoli. Slavljenci so na obletnico
povabili še Marico Cepuš, ženo
takratnega in žal že umrlega
upravitelja šole.
Veselje v gasilskem domu na
Vrhu nad Laškim je bilo nepo-
pisno. Nekdanji sošolci so si
imeli veliko povedati in niso
skrivali presenečenja nad tem,
kako so se spremenili. Korenin
pa se prav radi spominjajo.
Pripovedovali so o revščini in
o tem, kako so se bosi in
skromno oblečeni odpravljali
v šolo. Tovarišice so jim šolske
naloge popravljale ob sveči,
kajti takrat še niso imeli elek-
trike.
Spomine so obujali tudi ob
starih fotografijah, ki jih je
dala Ivanka Rezec povečati.
Razstavljene so bile v gasil-
skem domu, kjer so imeli go-
stijo. Tako so lahko videli,
kakšni so bili pred 35. leti. Po-
skrbljeno je bilo tudi za darilo,
lesen spominski krožnik, ki so
ga dobili vsi.
DAMJANA SEME
Nekdanji sošolci iz Vrha nad Laškim so se po 35 letih spet zbrali.
V spomin
Ivan Artnak
Oba govornika na pogre-
bu 13. junija letos sta pove-
dala, da je bil Ivan Artnak,
rojen leta 1911, mojster
strojne stroke in nato od
leta 1945 nadmojster do
upokojitve leta 1972 v Met-
ki ter zaslužni član in po-
veljnik gasilcev.
O našem nadmojstru pa
moramo tekstilci povedati
še mnogo več. Strojna stro-
ka mu je bila temeljna stro-
ka, tekstilna pa tista, v ka-
teri je še trideset let ustvar-
jal, proizvajal, izboljševal
in aktivno živel. S svojim
značajem doslednega, vest-
nega in temeljitega človeka
je osvojil in obvladal do
popolnosti tehnologijo
bombažarske tkalske stro-
ke, od navadnih statev do
zahtevnih žakarskih stro-
jev, na katerih tudi do 800
nitk v tkanini različno veže
po predloženem vzorcu, ki
je prenesen na luknjaste
kartice stroja.
Poleg obvladanja strojne
tehnologije pa je imel Ivan
Artnak prirojene človeške
lastnosti odnosov do sode-
lavcev in podrejenih
— tkalk, ki doživljajo in
opravljajo med svojim ose-
murnim delavnikom ob
strežbi štirih do deset tkal-
skih strojev vrsto različnih
opravil in neljube psihične
strese. Mojster v svojem
oddelku doživlja in vpliva
na delo tkalk, ki se ob ok-
varah obračajo nanj. Ob
hitrem ritmu proizvodnje,
statve pribijajo vtkani vo-
tek tudi s hitrostjo 200 do
300 udarcev v minuti, ob
hrupu in izpadu zaslužka
zaradi okvar, ki jih mora
mojster hitro obvladati,
obenem pa mora pomirja-
joče vplivati na sodelavko
- tkalko.
Mojster Artnak je vse te
zahteve svojega delovnega
mesta obvladal in tudi
vplival na svojo okolico, ki
ga je prav zaradi le-teh
spoštovala in cenila. Na
zadnji poti smo ga z vsemi
čustvi spremljali njegovi
sodelavci, solze v očeh pa
so bile tudi med mnogimi,
ki so z nadmojstrom Iva-
nom Artnakom delili vse
dobro in težave celih tride-
set let.
IVO MARINO
Raziskovanje osrčja Kozjanskega
Na področju Kozjanskega
parka se bo v soboto začel eno-
tedenski raziskovalni tabor
Podsreda 94.
Pripravlja ga Zavod Spo-
minski park Trebče, razisko-
vali pa bodo po etnološki in
umetnostnozgodovinski plati.
Raziskovalci bodo izhajali iz
dosedaj znanega, pri tem pa
prireditelj posebej poudarja
tudi pomen vsestranske krepi-
tve zavesti o naši dediščini.
Na področju etnologije se
nameravajo lotiti nekdanje
prehrane in kulture prehra-
njevanja, obrti in rokodelstva,
kamnarstva, ledinskih imen
ter imen domačij, šeg, vero-
vanj in legend ter sejmov. Ti-
sti, ki bodo raziskovali umet-
nostnozgodovinsko področje,
se .bodo posvetili starim cerk-
vam, kapelicam in zname-
njem. Udeleženci nameravajo
na koncu tabora pa svoje ugo-
tovitve predstaviti. Na taboru
bo sodelovalo devet študentov
etnologije ter trije študenti
umetnostne zgodovine, sedem
dijakov obeh celjskih gimna-
zij, njihovi mentorji pa bodo
Vito Hazier, Vlado Slibar, Bo-
žo Premrl, Helena Rožman,
Lucija Zorenč, Marija Poči-
vavšek in Aleš Stopar. BJ
»Tekma žanjic in
koscev«
Na idilični Fajsovi kmetiji
v Senovici pri Šmarju bo v ne-
deljo, 10. julija 1994 »Tekma
žanjic in koscev,« v organiza-
ciji upokojencev občine Šmar-
je pri Jelšah. Moški in ženske,
vsi starejši od 60 let, bodo to-
krat zamenjali vloge, moški
bodo tekmovali kot žanjice in
ženske kot kosci.	JL
Št. 27 - 7. julij 1994
13
Gornji Grad vabi
V Zgornji Savinjski dolini se
v skoraj vseh večjih krajih pri-
pravljajo na tradicionalne tu-
ristične prireditve. Sedaj so na
vrsti v Gornjem Gradu, kjer
letos že 25. pripravljajo Gor-
njegrajski praznik.
Praznik krajevne skupnosti
je nastal iz nekdanjega Čebe-
larskega praznika, osrednje
praznovanje v Gornjem Gradu
pa pripravljajo prihodnjo ne-
deljo s prireditvijo »V petek in
svetek« - prikazom starih
kmečkih in rokodelskih
opravil.
Vendar pa Gornjegrajci za
razliko od večine ostalih turi-
stičnih prireditev svoj kraj
predstavljajo več kot teden
dni. Tako se gornjegrajski
praznik pričenja že v soboto,
9. julija, ob 7. uri s pohodom
na Logatec, ob 11. uri pa bo
jadralno prvenstvo Lepenatka
'94. V nedeljo, 10. julija, bo
najprej ob 8. uri slovesna maša
s procesijo, ob 14. uri pa sreča-
nje mladih citrarjev, harmoni-
karjev in pevcev. V torek, 12.
julija, se bo ob 9. uri pričela
likovna kolonija, ob 19. uri pa
bodo odprli razstavo Ženske
na starih fotografijah.
V sredo, 13. julija, priprav-
ljajo najprej ob 16. uri turnir
trojk v košarki, ob 18. uri pa
bo okrogla miza o zgodovini
Gornjega Grada, ki jo priprav-
lja Peter Weiss. V četrtek, 16.
julija, ob 17. uri bo športno
plezanje v Gradišču, v petek,
15. julija, ob 16. pa tekma
v streljanju na glinaste golobe.
Ta dan bodo ob 19. uri odprli
razstavo del, ki so nastala na
likovni koloniji, ter pripravili
predstavitev knjige Zgornja
Savinjska dolina na starih fo-
tografijah. Ob 21. uri se bodo
pod lipo v Gornjem Gradu
zbrali fantje in pokazali, kako
znajo zapeti. Prihodnjo sobo-
to, 16. julija, bo dopoldne lo-
kostrelsko tekmovanje, po-
poldne pa rokometna tekma
med Gornjim Gradom in sod-
niki celjske regije ter otroško
rajanje. Nedeljsko jutro se bo
pričelo s turo z gorskimi kolesi
na Lepenatko, nato pa bo po-
poldne osrednji dogodek Gor-
njegrajskega praznika V petek
in svetek.
Obsežen program zahteva
tudi veliko dela, pri pripravi
pa sodelujejo vsa društva in
družine v Gornjem Gradu in
bližnji okolici, krajih, ki naj bi
nekako sodili v bodočo občino
Gornji Grad. Gornjegrajci se
trudijo, da bi vsakemu obisko-
valcu ponudili prireditev, ki bi
ga zanimala. V pripravo Gor-
njegrajskega praznika so že
doslej vložili ogromno truda,
zato je prav, da jih obišče čim
več ljubiteljev tradicionalnih
prireditev, Gornjega Grada in
vseh njegovih znamenitosti.
1	URŠKA SELIŠNIK
V okviru krajevnega praznika bo za Gornji Grad eden najbolj pomembnih dni ponedeljek, 11.
julija. Ob 11. uri bodo uradno odprli Petrolov bencinski servis, na katerega v Zadrečki dolini
čakajo že 30 let.
Od lipe do prangerja
S prireditvijo na Rečici Od lipe do prangerja se je pričel sklop poletnih tradicionalnih
turističnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini.
Rečička prireditev, ki ji skušajo organizatorji vtisniti predvsem entografski pečat, je
z razstavo Rokodelci na domu ali štiro prinesla obilo pozabljenih utrinkov iz preteklosti.
Delo domačih rokodelcev bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki Petice. Posebej
zanimiv je bil sobotni večer pod rečičko lipo, ko so se številnim obiskovalcem predstavili
Akademska folklorna skupina France Marolt, citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik
in Zdovčeve dečve, prireditev pa je obogatil ognjemet in razglasitev najboljših izdelovalcev
zgornjesavinjskih želodcev.
US, Foto: CIRIL SEM
Kam poleti?
Kot že tolikokrat poprej je Zveza pri-
jateljev mladine spet pripravila pro-
gram letovanj in spet želi združiti pri-
jetno s koristnim.
V Zvezi prijateljev mladine so tudi
letos pripravili kup počitniških progra-
mov za mlade. Tako bodo v juliju pri-
pravili biološko-ekološki tabor in raču-
nalniški tečaj v Savudriji (oba progra-
ma 280 DEM), izlet v Mirabilandijo za
40 DEM, tečaj nemščine, naravoslovni
tabor, slikarsko delavnico ter izlete in
zabavne igre v Celju, ki stanejo po 3600
SIT.
Avgusta pripravljajo počitnice na
kmetih in družinski klub na Krvavcu,
vključeno pa je planinarjenje, teniški
tečaji, računalništvo, plavanje, kmečka
opravila in jahanje. Denarnica bo lažja
za 195 DEM. Za 160 DEM si lahko ogle-
date Canevo in nočni Gardaland. V Ce-
lju pa spet organizirajo tečaj nemščine,
kiparsko delavnico, tečaj računalništva,
taborništvo in tečaj angleščine za 3600
SIT. Ostale informacije dobite na tele-
fonski številki 29-254 od 8.-12. ure.
D. POZNIČ
Št. 27 - 7. julij 1994
14
Priprave na zlato poroko
Zvesta naročnika Jeršlča s TeharIJ znova pred oltar
»Bili so veseli in tudi žalost-
ni trenutki, z dobro voljo in
ljubeznijo pa je bilo mogoče
tudi preko tega.« Tako sta se
pretekli teden, pred zlato po-
roko v soboto, ozirala v prete-
klost slavljenca Fanika in Ivan
Jeršič. V četrtek smo ju zmotili
v njunem lepem domu na Te-
harjah in ju obdarili z zlatim
spominkom za zveste naroč-
nike.
Gospod Ivan je bil navsez-
godaj s sinom Petrom, avto-
prevoznikom, že v Beli krajini,
a je vajen zgodnje ure. S so-
progo živita sicer mirno življe-
nje, gospa Fanika skrbi za go-
spodinjske zadeve, on pa za
ostalo. Veliko jima pomenijo
obiski njunih otrok, Milana in
Anice iz Trnovelj ter Petra iz
Šentjurja, še posebej pa se raz-
veselita svojih sedmih vnukov
in treh pravnukov. Oba izvira-
ta s Teharij, po nekaj letih
poznanstva sta se poročila in
v soboto ponovno dokazala, da
je bila njima odločitev pravil-
na. Gospod Ivan je hodil
v službo, gospa Fanika pa je
skrbela za otroke in dom. Pol-
nih štirideset delovnih let je za
njim, zdaj pa je že petnajst let
upokojen. Začel je v celjski to-
varni posode, še pri Westnu,
kjer je, kot se spominja, dobro
zaslužil. »Prizadevnemu de-
lavcu se ni bilo nikoli treba
boriti za boljšo plačo. Kar sa-
mi so ti povišali, sporočil pa je
preddelavec.« Pozneje, po dru-
gi svetovni vojni, je postal
preddelavec v oddelku su-
rovin.
Pred dobrimi tridesetimi le-
ti sta Jeršičeva na Teharjah
kupila staro hišo, sedanji dom,
ki sta jo povsem obnovila. Pri
hiši je bila ena sama plača, Mi-
lan, Anica ter Peter so se še
šolali, toda kjer je volja, je tudi
moč. V tem domu preživljata
danes srečno tretje življenjsko
obdobje. Obdana sta s cvet-
jem, kar je zasluga gospe Fani-
ke. »Le rože ima rajši kot me-
ne!« se je v dneh pred zlato
poroko pošalil srečni zlatopo-
ročenec, ki mu dobre volje ne
zmanjka. Ljudje, ki jo dobro
poznajo, pravijo, da ji uspeva
prav vsaka roža. Zato, ker skr-
bi zanje z veliko ljubeznijo, tr-
dijo.
Oba sta naročnika Novega
tednika že od konca štiridese-
tih let, časopis pa začneta bra-
ti na zadnji strani. Najprej se
lotita stranke šaljivcev ter de-
žurnega muzikanta, potem
pregledata osmrtnice, pisma,
reportaže ter prispevke o na-
ših krajih in ljudeh. V otroških
letih so bili njimi otroci Milan,
Anica ter Peter redni sodelavci
rubrike za mlade bralce, ki jo
je vodila Ivica Burnik. Števil-
ne izrezke z njihovimi spisi in
pesmimi gospa Fanika hrani
kot največji zaklad. Bilo je
pred več kot tremi desetletji,
pisali pa so o kolinah, kravici
Plavki, jeseni, silvestrovem,
Milan je sestavil celo križan-
ko... Njihov mentor je bila
mama, venomer jih je spodbu-
jala k ustvarjalnosti. Vsi so šli
po dobri poti. Milan je inženir
in ekonomist, zaposlen v ve-
lenjskem Gorenju, Anica je bi-
la zaposlena v celjski loterijski
trgovini, zdaj se je posvetila
kmetijstvu, Peter pa je avto-
prevoznik in ustanovitelj pri-
zadevnega šentjurskega dru-
štva za pomoč duševno priza-
detim občanom. Ponosna sta
na svoje dobre otroke.
Pogovarjali smo se tudi
o pripravah na sobotno slavje.
Prišlo naj bi kar petdeset so-
rodnikov, iz Maribora, Ptuja,
Velenja ... Najprej se bodo
zbrali v domači hiši, nato se
bodo odpravili v bližnjo tehar-
sko cerkev, pa na praznovanje
v Novo cerkev. Drugi so nam
zaupali še nekaj predpraznič-
nih skrivnosti: na predvečer
naj bi jima pod oknom zapel
oktet iz Petrola, poseben pro-
gram pripravljajo vnučki...
Danes je četrtek in oba go-
tovo obujata spomin na doži-
vetja ob tem enkratnem praz-
niku. Pa na svidenje na biserni
poroki! BRANE JERANKO
Pred dolgimi leti so bili otroci zlatoporočencev Jeršič redni dopisniki otroške rubrike. Mama
Fanika izrezke skrbno hrani, tokrat pa jih je pokazala tudi sinu Petru in njegovi soprogi.
Praznik v Letušu
V KS Letuš v žalski občini
so počastili krajevni praznik,
ki ga je letos pripravilo Pro-
svetno društvo v sodelovanju
s krajevno skupnostjo.
Na osrednji prireditvi, kjer
so nastopili mešani pevski
zbor Letuš, učenci podružnič-
ne OŠ Letuš in najmlajši iz
vrtca, je o delu krajevne skup-
nosti od lanskega pa do letoš-
njega praznovanja govoril
predsednik sveta KS Letuš Jo-
že Perger. Poudaril je, da so
v izgradnji kar štirje odseki
krajevnih cest v dolžini 1500
m. Ker pa je nagajalo vreme,
so do praznovanja asfaltirali
le en odsek ceste, in sicer v na-
selje Gmajna, dolg 630 m.
Ostale tri odseke bodo po be-
sedah Jožeta Pergerja končali
do konca tega meseca. Krajani
so vsa dela do položitve asfalt-
ne prevleke naredili sami, de-
nar za asfalt pa je dala občina
Žalec.
Druga pridobitev je javna
razsvetljava v naselju Letuš.
Za praznik so krajanke pri-
pravile razstavo cvetja in roč-
nih del, učenci podružnične
osnovne šole pa razstavo li-
kovnih del.
V počastitev praznika bo
GD Letuš 16. julija pripravilo
tradicionalno tekmovanje za
pokal Letuša. Pričelo se bo ob
16. uri.
T. TAVČAR
Planinski novosti
Planinska založba pri Pla-
ninski zvezi Slovenije je za
obletnico 135-letnice rojstva
očeta planinske markacije
predstavila javnosti dve novi
publikaciji. Gre za Vodnik po
slovenski planinski poti in
planinsko karto vzhodnega
dela Julijskih Alp.
Vodnik po Slovenski pla-
ninski poti je napisal Jože
Dobnik, v njem je upošteval
vse spremembe. Tako našega
Okrešlja v transverzalni poti
ni več, spremenjen pa je prav
tako del poti po Karavankah.
Gre za sedmo izdajo vodnika.
Drugo novost, planinsko karto
vzhodnega dela Julijcev, so
zasnovali ter izdelali v Ge-
odetskem zavodu Slovenije.
To je prva karta v novi obliki,
takšne pa bi bile tudi nasled-
nje. Karta je v merilu 1:50000
ter zagotavlja položajno na-
tančnost do 25 m, višinsko pa
od 10 do 20 m ter bo tako do-
bro služila za terensko prepoz-
navanje. Kot novost ima karta
na robu oznake za geografsko
mrežo po 5 minut, česar na
planinskih in občinskih kar-
tah doslej ni smelo biti. Na
zadnji strani so perorisbe koč
z osnovnimi podatki ter zem-
ljepisnimi koordinatami. Kar-
ta je veliko preglednejša od
dosedanjih.	в. J.
100 let cerkve Marija Lurd
Med podružnične cerkve župnije Griže sodi tudi cerkev lur-
ške matere božje na Lurdu, ki letos praznuje svojo stoletnico.
Pred sto letije vernike h gradnji cerkve spodbudil akvarel
Gradišča z namišljeno cerkvijo, ki ga je naslikal Franc Rein-
beschy¿ch leta 1888. Že isto leto so Grižani očistili in zravnali
vrh Gradišča, gradnja cerkve je trajala štiri leta, povsem kon-
čana pa je bila leta 1894. 3. julija 1894 jo je posvetil škof dr.
Mihael Napotnik. V zadnjih letih so obnovili notranjost ter okna
in vrata, očistili so lestenec in asfaltirah cesto do cerkve. Letos
so pričeli obnavljati zvonik, žal pa do praznovanja stoletnice
dela niso uspeli končati.
Nedeljske slovesnosti se je udeležilo mnogo vernikov, romar-
jev in duhovnikov ter mariborski škof dr. Franc Kramberger.
T. TAVČAR
Rane se celijo
S pomočjo prizadevnih sovaščanov, prijateljev in drugih, ki pomagajo odstranjeti posledice
neurja v krajevnih skupnostih Tabor in Vransko, se rane počasi celijo.
Tudi nedelja za nekatere ni bila dan počitka. Vsi potoki - hudourniki, ki so prestopili bregove,
so napravili ogromno škode na stanovanjskih hišah, gospodarskih objektih in na poljih. Ko smo
v nedeljo popoldne obiskali to območje, je bilo videti, kot da je delovni dan. V KS Vransko, od
koder je tudi posnetek, sta prostovoljno delovno akcijo pripravila KS Vransko in gasilci. Na
terenu je bilo več kot 20 traktorjev s prikolicami in nakladalci ter okoli sto ljudi, ki so pomagali
odstranjevati zemljo. Narasli hudourniki so je nanesli več tisoč kubičnih metrov. Akcije se bodo
nadaljevale tudi v prihodnjih dneh.	.
V Rogaški tudi termalna voda
V prihodnjih dneh se bodo
gostje Zdravilišča Rogaška
Slatina lahko prvič okopali
v termalni vodi v bazenu hote-
la Donat.
Odkritje termalno-mineral-
nega izvira v Rogaški Slatini
pred dvema letoma je bilo za
zdravilišče izjemnega pomena.
Danes lahko tako hkrati z mi-
neralno vodo, bogato z magne-
zijem ter drugimi minerali,
ponudijo še termalno. Nova
pridobitev utrjuje položaj Ro-
gaške Slatine na mednarod-
nem tržišču.
Toplo, z rudninami obogate-
no vodo, ki priteka zaenkrat
s hitrostjo pet litrov na sekun-
do, bodo uporabljali tudi za
terapijo. Po vgraditvi črpalke
se bi zmogljivosti izvira pove-
čale na 10 litrov na sekundo,
toplo vodo pa naj bi izkoriščali
tudi za ogrevanje prostorov
v zdraviliških zgradbah. S. K.
Diabetiki so bili skupaj
Ob svetovnem dnevu slad-
kornih bolnikov so se v Zdra-
vilišču Rogaška Slatina zbrali
sladkorni bolniki Slovenije.
Srečanja se je udeležilo pri-
bližno dvesto udeležencev,
omenjeno zdravilišče pa je nji-
hov gostitelj že osmo leto.
Štefan Temlin, predsednik
Društva sladkornih bolnikov
Slovenije, je ob tej priliki po-
sebej opozoril na nujnost čim-
prejšnje uresničitve saintvin-
centske deklaracije, sledilo pa
naj bi ji sprejetje nacionalnega
programa ter tudi zakona
o preventivi in diabetesu.
V njem bodo podrobno uzako-
nili pravice diabetikov ter na-
loge oblastnih organov. Sreča-
nja so se udeležili tudi pred-
stavniki ministrstev za zdrav-
je, delo, družino in socialne
zadeve. Po predavanjih o slad-
korni bolezni ter duševnem
stanju bolnikov, o stranskih
učinkih zdravljenja ter balne-
ologiji te bolezni so živilska
podjetja predstavila svoje iz-
delke za dietno prehrano.
Društvo sladkornih bolni-
kov Slovenije je pridruženi
član svetovne ter evropske
zveze diabetikov. Letos no-
vembra, na 15. svetovnem
kongresu diabetikov, ki bo na
Japonskem, bodo v svetovno
organizacijo vključili tudi slo-
venske diabetike.
S. K.
Praznik v Dolgi
Gori
Gasilci iz Dolge Gore
pri Ponikvi so minulo ne-
deljo pripravili srečanje
muzikantov, obenem pa
so prevzeli gasilsko orod-
no vozilo.
Kljub vročini se je
zbralo veliko domačinov
in gostov. Nastopilo je 16
posameznikov in skupin,
prav vsi so prejeli lepa
priznanja, da je priredi-
tev uspela, pa je s svojim
prispevkom pomagalo
kar 36 podjetij in obrtni-
kov. Veliko zaslug za or-
ganizacijo ima Franci Ar-
zenak. Gasilcem želimo,
da bi novo vozilo čim
manjkrat potrebovali pri
gašenju požarov.
Sedemnajstega julija
bo ob treh popoldne po-
dobna prireditev na Grič-
ku pri Ponikvi. Že petič
jo bosta organizirala Li-
zika in Franci Golež,
imenovala pa sta jo Sre-
čanje mladih talentov.
AK
Št. 27 - 7. julij 1994
15
Od rožic do solza...
Marija Pušnik z Dobrne Je pred kratkim vstopila v deveto desetletje
Slab kilometer od Dobrne,
Na klancu, živi Marija Puš-
nik, prijetna sivolasa ženica,
katere najbolj zvesti družab-
nik je njen mali kuža. Nanjo
in na njen jubilej nas je opo-
zorila Ivana Petelinšek iz
odbora krajevne skupnosti,
ki je prišla Mariji čestitat za
rojstni dan.
Marija je vedra, nasmeja-
na ženica, svoja leta dobro
skriva. Tudi spomin je ne iz-
daja; prvi sega petinosemde-
set let nazaj, ravno tako do-
bro pa se spominja tudi vseh
veselic in porok na Dobrni;
dolga leta namreč nobena ni
minila brez nje.
Sediva v prijetno hladni
dnevni sobi v njeni majhni,
stari hišici, kjer so, kot je
povedala, včasih živeli mli-
narji: »Moj prvi spomin sega
v čase, ko sem bila stara pet
let. Takrat sva se skregala
z bratom in potem sem se
skrila v skrinjo, saj sem bila
prepričana, da me bo iskal.
Ni me; jaz pa skrinje sama
nisem mogla odpreti. Takrat
sem mislila, da bom umrla,
komaj sem še zmogla toliko
moči, da sem klicala ata in
mamo. Ata je potem le prišel,
me odprl, na koncu pa sem
bila še pošteno tepena...«.
Potem pa je šlo naprej.
Marija je v najnežnejših letih
izgubila mamo in oče se je
tistega leta ponovno oženil.
»Za otroke pri hiši takrat ni
bilo več prostora,« se spomi-
nja. »Tako smo šli po svetu.
Sama sem prišla h kmetu in
delala kot pastirica. Pa mi
sploh ni bilo dolgčas; znala
sem si zapeti, ko sem de-
lala ...«.
Minilo je otroštvo in ko je
bila stara osemnajst let, sta
se s sestro s trebuhom za
kruhom odpravili v Zagreb.
»Sestra je delala kot kuhari-
ca, jaz pa kot sobarica in ta-
krat nama je bilo lepše kot
kadar koli doma. V Zagrebu
sem služila kar sedemnajst
let. Bila sem tudi v Sremu;
tam me je hotel nek apote-
kar. V Sremu smo bili trije
z Dobrne: kuharica, njen sin
in jaz. Tam so bili sami Tur-
ki, imeli so zavite obraze.
Potem so tisti, pri katerih
smo delali, nekoč šli v Beo-
grad. Mi do takrat nismo bili
nikoli na podstrešju tiste hi-
še, potem pa nam je neka
stara veščarica povedala, da
v pisarnah, kjer delamo,
zmanjkuje ljudi; če pride
v pisarne, v katerih smo de-
lali mi, kakšen bogat kmet,
ga kar zmanjka... Ne vem,
če je bilo to res ali ne. Ven-
dar pa smo, ko je šla gospoda
v Beograd, šli na podstrešje,
kjer smo našli zelo velik
>sanduk<, v katerem so bile
človeške kosti. V čeljustih
smo našli še celo zlat zob!
Takrat smo se tako prestra-
šili, da smo spakirali, napi-
sali, da smo bili na podstreš-
ju in da smo nekaj videli, ter
odšli domov. Iz Srema ni ni-
koli več nihče vprašal za
nas...«
Ko je Marija prišla domov,
se je poročila. Dvainsedem-
desetega leta ji je umrl mož,
devetinsedemdesetega pa je
prišla v hišo, v kateri živi še
sedaj. »V tej hiši so včasih
živeli mlinarji; tu je bil kra-
sen mlin na štiri kamne. Za-
daj so bile tudi stope. Včasih
smo se igrali v jami Bierkil-
ler, kjer je bilo v tistih časih
shranjeno pivo za graščake.
V	graščini pa je bilo ogrom-
no bogastvo; v njej sta živela
samo starejša gospa in go-
spod. Gospa je imela kuhari-
co, sobarico in pet psov. Teh
pet psov je vodila na sprehod
in jih klicala po imenih.
Z nami, otroki, gospa ni bila
prijazna, sobarica in kuhari-
ca pa sta nas imeli zelo radi.
V	vasi pa je živel še en bogat
gospod, ki je imel tako hude-
ga psa, da si otroci sploh ni-
smo upali mimo njega. Tisti
pes je kar naprej skakal, ne-
koč, ko smo šli otroci v šolo,
se je zadrgnil za ovratnico.
Jaz sem šla okoli in rekla:
»Gospod, vaš pes pa visi na
plotu!«. Stekel je in ga še
pravočasno rešil, meni pa je
zato, ker sem bila tako po-
zorna, kupil čevlje in obleki-
co,« razlaga Marija, ki so ji
otroška leta, preživeta na
Dobrni, ostala globoko zasi-
drana v spominu.
Sedaj ima Marija dva si-
nova in hčerko. »Hčerka in
sin živita v Zagrebu, eden pa
je kar tukaj. Otroci so sedaj
bolj zase; mislijo, da jih še ne
potrebujem tako zelo. Sicer
pa se še kar sama >rihtam<.
Danes sem še kosila, drva sa-
ma nacepim, pa tudi v gozd
še grem... Skratka, moje
življenje je v veliki meri po-
suto z rožicami, še več pa
s solzami. Sedaj, ko sem že
v visokih letih, sem ugotovi-
la, da mora biti v življenju
oboje; tako solze kot smeh.
To koristi življenju!« je pre-
pričana Marija. In najprej se
sploh ni hotela slikati s pali-
co. »Ljudje bodo rekli, da
sem stara,« se je prijazno na-
smejala, ko sva se poslovili
in si obljubili, da se bova po-
novno videli prihodnje leto.
N.-M. SEDLAR
Foto: E. EINSPIELER
Centrale za Pirešico in Braslovče
Delavci PTT Celje so ravno te dni na telefonsko omrežje
priključili dve novi centrali, ki bosta omogočili priključitev še
776 naročnikom. Ti centrali bosta zveze vzpostavljali po sodob-
nih, digitalnih PCM sistemih. Z dograditvijo telefonskega
omrežja v Pirešici, Braslovčah, Polzeli in Žalcu se tako nada-
ljuje uspešna akcija posodobitve telekomunikacij v celjski regiji
in kmalu bo Savinjska dolina lahko sprejela 1000 novih naroč-
nikov.
B.B.
V Vojniku želijo s parado domače glasbe popestriti poletje.
Nastopilo bo mnogo ansamblov, končalo pa se bo s pristno
domačo gasilsko veselico.
15. julija bo v Vojniku 1. parada domače glasbe. Ob 18. uri
bodo vsi nastopajoči krenili izpred zdravstvenega doma proti
gasilskemu. Prireditev organizira KUD France Prešeren, sode-
lovali pa bodo ansambli Staneta Mikole, Cvet, Bratje Slatinek,
Bistriški odmev, Simona Legnarja, Francija Zemeta, Vinka
Cverleta, Podkrajski fantje, oktet Petrol, Šaleški fantje, Nagelj,
Presenečenje, Štirje kovači, Kosci, Vigred in Tanja Čretnik,
nastopili pa bodo tudi humorist Fantek, amaterska dramska
skupina in prava kmečka kočija z vprego. Uradnemu delu, na
katerem bodo tudi podelili priznanja vsem sodelujočim, bo
sledila zabava, za ples bo igral Franci Zeme, pekli bodo na žaru
in pili domače vino. Ta del bo potekal na dvorišču gasilskega
društva in bo trajal vse do sobote.	j) q
V podjetjih premalo posluha
V	konjiški občini, kjer je
v območni Rdeči križ vklju-
čenih nad 4 tisoč članov, se
je v zadnjem času obseg dela
bistveno povečal. O tem so
pred dnevi spregovorili na
seji območne skupščine, na
kateri so sprejeli nov statut
in programske usmeritve ter
izvolili novo vodstvo, najza-
služnejšim pa podelili priz-
nanja.
V	Slovenskih Konjicah so
zadnja leta veliko pozornosti
posvečali zdravstveni vzgoji;
pripravili so vrsto predavanj
in kvizov ter več naravoslov-
nih dni na to temo, medtem
ko zanimanje za tečaje prve
pomoči upada. Vse več mla-
dih opravi tečaj na srednjih
šolah, organizacija RK pa
poskrbi le za izpitni del. Na
seji so se pogovarjali tudi
o problematiki krvodajal-
stva. V nekaterih podjetjih
imajo namreč premalo po-
sluha za tovrstno dejavnost,
tako da se zaposleni ne mo-
rejo udeležiti akcij. Kljub te-
mu dosegajo rezultate, ki se-
gajo nad državno povprečje,
v štirih odvzemnih centrih
pa vsako leto pripravijo de-
vet akcij. Veliko pozornosti
posvečajo tudi vzgoji pod-
mladka.
Zlati znak RKS je prejel
Ivan Cene, srebrnega pa
Alojz Furman, Ivana Kušter,
Bogomir Marguč in Kristina
Margue. Diplome RKS so
prejeli Vera Tič, Zinka Ka-
čičnik, Majda Lešnik ter
Alojz Pačnik, med občinski-
mi nagrajenci pa so Maks
Einfalt, Darinka Kušter, Le-
opold Rebernak in Anton
Stupan.
Vse več je tudi občanov, ki
iščejo pomoč pri Rdečem
križu, gre pa v glavnem za
brezposelne in občane z niz-
kimi prejemki ter mlade
družine. Družinam razdelijo
vsak mesec po 80 paketov.
Občinska vlada jim je poma-
gala pri iskanju ustreznega
skladišča, prispevala pa je
tudi hrano za tisoč paketov.
V konjiškem RK še vedno
skrbijo za 50 beguncev, na
prošnjo iz Mostarja pa so tja
poslali humanitarno pomoč.
Pozorni so tudi do starejših
občanov, zanje pripravljajo
krajevna ter osebna sre-
čanja.
Na seji so sprejeli podrob-
nejši program letošnjega de-
la ter izvolili vodstvo ob-
močne organizacije. Pred-
sednica je postala dr. Olga
Čanžek, podpredsednica
Marinka Hasenbihel, sekre-
tarka pa bo Marta Šmalc.
BRANE JERANKO
Vesoljsko odličje za Slatinčana
Franc Janžek po svoje spominja na dobrotnika Iz Negove
»Bog ohrani slovensko-ame-
riško prijateljstvo«. »Bog
ohrani ZDA«. »Obiščite biser
Evrope, Slovenijo!« Nikar ne
bodite preveč začudeni, če bo-
ste ob nemških cestah naleteli
na omenjena gesla, zapisana
na transparentih Franza Jan-
sena iz Hoppstadtena. Gre za
Majcenovega Franca iz Nego-
nja pri Rogaški Slatini, ki se
po slovensko piše Franc Jan-
žek. Za človeka, ki po svoje
spominja na pokojnega do-
brotnika iz Negove.
V zahodnem svetu ni takšno
demonstriranje in manifesti-
ranje na cesti nič posebnega,
v Nemčiji pa naletiš predvsem
na različna pro- ali protiame-
riška gesla. Naš rojak iz krajev
Pod Bočem je velik prijatelj
Združenih držav, za kar je
Prejel celo ameriško odličje.
Zanimivo je, da je na cesti pro-
ti ameriški zračni bazi Ram-
stein v osrednji Nemčiji de-
monstriral že približno petde-
setkrat, pri tem pa pogosto
opozarja na svojo prvo domo-
vino Slovenijo.
O Franzu Jansenu, kot se
imenuje na Nemškem, so zato
precej pisali v nemških in
ameriških časopisih. Pred
kratkim nam je v uredništvo
poslal pismo in med številnimi
fotokopijami smo naleteli tudi
na obširno reportažo, ki je bila
objavljena v ameriškem časo-
pisu Champion Times. Pisalo
se je 1. 1988, ko je ponekod
vladalo precej protiameriško
razpoloženje, v hiši našega ro-
jaka pa ena sama velika na-
klonjenost. O tem priča vihra-
joča ameriška zastava in na
pročelju različna gesla z izrazi
hvaležnosti Združenim drža-
vam. Novinarja Larryja
Crutchfielda je prizor seveda
pritegnil, naš rojak pa mu je
pripovedoval tudi o svojih slo-
venskih koreninah, o revščini,
ki je nekdaj vladala pri nas, in
o preprostih ljudskih predsta-
vah o deželi, kjer se cedita med
in mleko.
Franc Janžek se je rodil leta
1935 v Negonjah pri Rogaški
Slatini. Skupaj z ženo Marijo
se je v letih po drugih svetovni
vojni preselil na Nemško, čez
zeleno mejo. Tam živijo tudi
njegovi trije otroci. V času
hladne vojne je presodil, da je
prisotnost Združenih držav
v Nemčiji in Evropi porok de-
mokracije in splošnega na-
predka. Prav zato je ponudil
Združenim državam celo zem-
ljišče, na katerem bi se ameri-
ški vojaki lahko rekreirali.
O njegovi naklonjenosti so se-
veda pisali tudi v nemških ča-
sopisih, pozornost zbuja zlasti
fotografija s slovesnosti, na
kateri so našemu rojaku pode-
lili spominsko odličje ameri-
ške NASA. Župnik ameriških
vesoljcev dr. John Rittenho-
use, predstojnik župnije na
območju NASA v Houstonu,
mu je namreč med svojim obi-
skom v Nemčiji na prsi pripel
posebno odličje — značko ve-
soljca Jamesa Irwina.
Franc Janžek pa ima seveda
najrajši svojo prvo domovino,
Slovenijo, kar pričajo poleg
transparentov tudi njegovi
verzi. »Slovenija, ti si država,
katera prišla od Boga, s krvjo
in smrtjo si plačana in duha
slovenskega,« piše med dru-
gim v pesmi, ki nam jo je po-
slal. »Ce pa Bog me bo ohranil,
tako prišel bom jaz domov, po-
ljubil tebe jaz bom mati, ti mo-
ja ljuba Slovenija,« zaključuje
pesem z devetimi kiticami. To-
da nazadnje je bil doma pred
28 leti!
BRANE JERANKO
»Bog ohrani slovensko-ameriško prijateljstvo.« Transparent,
s katerim je naš rojak pred kratkim znova demonstriral pred
ameriško zračno bazo v pokrajini Rheinland-Pfalz.
£_
Št. 27 - 7. julij 1994
16
Zadnja priložnost
Velenjsko OP v atletiki odločilno za nastop na EP In MSP — Za naslove tudi
v tenisu
Velenje bo od danes do ne-
delje z državnima prven-
stvoma v atletiki in tenisu
središče slovenskega športa,
dodatno razsežnost pa bo
imelo atletsko prvenstvo, ki
bo zadnja priložnost za iz-
polnitev norm za EP in MSP
ter izbirno za nastop na re-
prezentančnem peteroboju
na Slovaškem.
Nastop na EP v Helsinkih
(od 7. do 14. avgusta) sta si
doslej zagotovili tudi Renata
Strašek (kopje) in Helena Ja-
vornik (maraton), vendar
v Velenju ne bosta štartali.
Prva še celi poškodbo kole-
na, maratonka iz Zreč pa je
na višinskih pripravah v St.
Moritzu in je naslov na naj-
daljši progi na štadionu
osvojila že aprila, ko je bil
prvi del DP z uradno otvori-
tvijo prenovljenega objekta.
V celjskem taboru največ
pričakujejo od Mira Kocuva-
na, ki je zaradi lažje poškod-
be mišice odpovedal nekaj
mednarodnih nastopov in se
pripravlja na Rogli. Po obe-
tavnem začetku za normo
(50,00) še vedno zaostaja za
pol sekunde in je njegov
start na Finskem rahlo vpra-
šljiv. V podobnem položaju
je tudi skakalec v daljavo
Gregor Cankar (norma je
795 cm), ki pa se bo v vsakem
primeru povsem osredotočil
na mladinsko SP v Lizboni
(od 20. do 24. julija).
Na teniškem prvenstvu bo
nastopila večina najboljših.
Danes bodo igrali dvoboje 1.
kola, jutri 2. kola, v soboto
bodo četrtfinalna in polfi-
nalna tekmovanja, v nedeljo
pa vsi finali nastopi.
Zanesljivi potnici na Por-
tugalsko sta tudi Anja Va-
lant v troskoku (12,84 m) in
Mateja Bezjak v metu kopja
(51,58 m), normam pa sta se
zelo približali šprinterka Ti-
na Matul in Elizabeta Rand-
želovič v metu kopja. Med
zadnje odmevne rezultate
sodi tudi zmaga Alena Topo-
lovčana v troskoku na mitin-
gu v Trstu z osebnim rekor-
dom 15,17 m, kar je tudi le-
tošnji najboljši rezultat
v Sloveniji.
Velenjčani so se v prete-
klosti uveljavili s številnimi
pomembnimi tekmovanji
v krosu, z boljšimi razmera-
mi pa si želijo razcveta tudi
na tartanu. Strokovno delo
so okrepili z Branetom Stro-
žerjem, največ pa seveda pri-
čakujejo od dolgoprogašev
in vedno bolj obetavnih
šprinterjev. Njihov največji
up je Jolanda Steblovnik, ki
bo z izboljšanim mladinskim
državnim rekordom na 800
m (2:06,53) v Lizboni kandi-
datinja za najmanj finale,
Bekim Bahtiri in Izudin
Hrapić pa bosta v domačem
okolju štartala na normo za
EP.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Organizatorji atletskega DP
največ pričakujejo od Jolande
Steblovnik.
Kostanjšek trener Ere
Končan prestopni rok za nogometaše — Prosti Igralci bodo klub lahko zamenjali še
do 1. marca
Najbolj odmevni spremembi prestop-
nega roka za nogometaše sta prihoda
mladega kameninskega reprezentanta
Ronalda N'Toka (Krka) in prodornega
Novice Nikčeviča (Istra) v Celje, med tre-
nerji pa odhod Draga Kostanjška na klop
drugoligaša Ere Šmartno.
Publikum je dobil N'Toka (Krka), Nik-
čeviča (Istra), Hadžiča, Kračmana (oba
Mavrica) in trenerja Mendaša (Gorica),
ostal pa brez Koželja (Korotan) in Pirca
(Papirničar). Rudar je močnejši za Zur-
mana (Avstrija), Džafiča (Potrošnik), Pe-
šiča (Maribor), Horvata (Era Šmartno),
Kotnika (SI. Gradec), Zima (Kovinar
Maribor), a brez mladega reprezentanta
Bulajiča (Olimpija), Vidoviča (Korotan)
in Leitingerja, ki je prost.
Med drugoligaši je najbolj odmeven
prihod trenerja mladinske državne re-
prezentance Kostanjška na klop Ere
Šmartno, ki so jo okrepili Golač (SI. Gra-
dec), Ahčan (Žalec) ter mladinca Bulajič
in Purg (oba Rudar), odšla pa sta Dela-
me j a (Kočevje) in vratar Hrovat (Rudar).
Steklar je dobil Kraševca (Dravinja) in
Planinška (Kovinar), odšli pa so brata
Vršič (Korotan), Kukič (Turnišče), Kidrič
(Šentjur) in Volk (Drava). Dravinja je
ostala brez trenerja Bloudka, mladega
reprezentanta Zvera (Turnišče) in naj-
boljšega strelca Kj-aševca (Steklar).
Tretjeligaš Papirničar se je okrepil
s Pircem (Publikum), Pašaličem (Svobo-
da) in povratnikoma Gučkom in Lazar-
jem, a ostal brez Kirbiša (Rudar Trbov-
lje), Marca in Mataniča, ki sta zaradi
previsoke odškodnine prosta. Žalec brez
Ahčana (Era Šmartno) še naprej upa na
denarno pomoč, Šentjur pa ni nihče za-
pustil, marveč prihodi Kidriča (Steklar),
Križnika in Videnška (oba Kovinar) na-
povedujejo boj za naslov prvaka.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Med pripravami na Rogli so igralci Pu-
blikuma glasovali o kapetanu in izbrali
Branka Zupana. Reprezentančni vratar
je dobil osem glasov, dosedanji kapetan
Jani Žilnik pa sedem.
Novinci na Skalni kleti: Novica Nikčevič, Ronald N'Toko in Safet Hadžič (z leve).
Odbojka: DP po novem
Odboj kari ce bodo v novi sezoni tekmovale v A-l in A-2
ligi, prvi krog (igrali bodo štirikrožno) pa bo minil brez
Celja in Palome, ki bosta znova nastopala v srednjeevrop-
ski ligi. Obe ekipi se bosta najboljši četverici A-l lige
priključili v super ligi, ki bo potem izhodišče za končnico,
ki bo skupaj z najboljšima vrstama A-2 lige (v njej je tudi
Cimos, ki so mu tako omilili kazen) razširjena na osem
ekip.
na kratko
Svetovno prvenstvo v ITF
slogu taekwonda bo v Maleziji
minilo brez Vahida Drapiča iz
Štor, ki je nastop moral odpo-
vedati iz objektivnih razlogov.
Domače hokejsko prvenstvo
se bo začelo šele 13. oktobra,
sedem klubov pa bo v prvem
delu igralo dvokrožno.
Tudi na drugem turnirju DP
v odbojki na mivki je med žen-
skami zmagal Cetis (Bajdak,
Tolmačeva, Kibireva), ki pa
nastopa izven konkurence.
V uvodni tekmi poletne lige
v vaterpolu je Neptun v gosteh
izgubil z Mariborom z 9:17
(2:2, 3:3, 1:6, 3:6). Strelci:
Skerl 4, Glavan in Jeranko 2,
Adamič 1. Zaradi nešportnih
potrez je bil že v drugi četrtini
izključen Glavan, zaradi fizič-
nega napada na sodnika pa bo
kaznovan še Zupane.
Na pozivnem turnirju SRP
v malem nogometu je v Kri-
ževcih Penal Zvezdaš osvojil 3.
mesto, Štraus pa si deli četrto
do šesto.
Na strelskem tekmovanju
z vojaškimi pištolami je v Re-
čici pri Laškem dvakrat zma-
gala ekipa Morisa, enkrat Ptu-
ja, med posamezniki pa Mr-
kun, Bartol (oba Mor) in Lo-
vrenčič (Ptuj). Najboljše do-
mače uvrstitve so 2. mesto eki-
pe s pištolo velikega kalibra, 4.
mesti Tkalca in Sajovica ter
peto Lavrinca.
Šahovskega turnirja v Gri-
žah se je udeležilo 131 tekmo-
valcev iz šestih držav. Vrstni
red: Šer (Rus) 7,5, Rogulj 7,5,
Lovrič (oba Hrv) 7,5 ... 23.
Črepan. V ekshibicijski simul-
tanei je Parma na 14 deskah
oddal tri remije.
ŠF^ŠpTTNI i
KOLEDAR I
Četrtek, 7.7.
Tenis
Velenje: državno prvenstvo
(do nedelje).
Petek, 8.7.
Atletika
Velenje: državno prvenstvo
(od 17. ure; še jutri).
Sobota, 9.7.
Odbojka
Celje: turnir DP v odbojki
na mivki (še jutri).
Vaterpolo
Koper: Žusterna-Neptun
(poletna liga, 20).
Sreda, 13.7.
Nogomet
Šentjur: Publikum-Olimpi-
ja (prijateljska tekma, 18).
PANORAMA
Atletika
Državno prvenstvo
Nova Gorica: ml mladinci
- 300: 2. Janžovnik (Vel) 36,33;
1000 m: 3. Prašnikar 2:37,14;
2000 m: 3. Ojsteršek 5:48,41;
3000 m: 1. Ojsteršek (KI)
9:05,76; 110 m ovire: 2. Poles
15,29; 300 m ovire: 1. Poles
39,18, 2. Resnik (Vel) 39,93, 3.
Bračič (KI) 40,36; 1500 m ovi-
re: 3. Muzaferovič (Vel)
4:50,49; troskok: 3. Rozman
(KI) 13,53; kopje: 1. Grosek
(KI) 57,24 (drž. rek.), 3. Am-
brožič; 4x100 m: 2. Velenje
44,56; 4x300 m: 1. Velenje
2:26,63.
Ml. mladinke - 100 m: 1. Va-
lant 12,45; 600 m: l..Jurčak
1:35,63; 1000 m: 2. Jurčak
3:04,47; 2000 m: 3. Ružnič
7:01,16; 300 m ovire: 3. Vonč-
nik (vse KI) 46,66; višina: 2.
Majdak (Vel) 164; daljava: 3.
Valant 538; troskok: 1. Valant
(Kl) 12,84; krogla: 2. Tabako-
vič 11,48; disk: 1. Tabakovič
(Vel) 34,40; kopje: 1. Randže-
lovič (KI) 48,16; 4x100 m: 3.
Kladivar Cetis 49,75.
Mali nogomet
MNZ Celje
11. kolo: Blato-Sportklub
0:1, Alo Alo-Z. Guček 5:3,
Štraus-Behar 7.1, Juventus-D.
želja 3:3, Rebus-Goldhorn 4:7;
12. kolo: Sportklub-Rebus 7.2,
Goldhorn-Juventus 8:1, D. že-
lja-Štraus 0:0, prekinjeno; Be-
har-Alo Alo neodigrano, Z.
Guček-Blato 6:2; zaostala tek-
ma: Z. Guček-Juventus 4:1.
Vrstni red: Sportklub 22, Alo
Alo 20, Goldhorn 14, Štraus
12. Blato, D. želja 10, Z. Guček
9, Rebus 8, Juventus 7, Behar
2.
Prvenstvo Celja
Vrstni red po prvem delu - I.
liga: PZ 24, Miroteks 18, Peli-
kani 17, C. baron 16, Klateži
15, Sokoli, Umetniki 14, Tri-
glav, Ščurek 13, Kewin 11,
Skavti 6, Zagrad 5; П. liga:
Laie 20, Cetis 19, Izletnik 17,
Azzuri, Šmartno 14, Telsim,
Eskimo 13, Policija, Prima,
Petriček, Risto 12, Gramat 9;
Ш. liga: Veflon 25, Zlatorog,
Selmar 20, S. Billy 19, Eda 17,
Torcida 16, Veltins 14, Orkan
12, Črički 10, Laguna 6, Nova
vas 5, Škorpioni 4; IV. liga:
Zlatarna 21, Cetis graf, Fred-
dy, Satex 19, Zam 17, Lopata,
Hop Hop 15, Gracer, Dino 14,
Cakani 13, Shalter 11, Re-
mont, Albatros 7; V. liga:
Islanders 22, Haritrans 20,
Flamengo 20, Iršičeva 19, Zg.
Hudinja 18. Kozorog 17, Per-
gam 16, Celje 14, Pentagon 12,
J. naprave, Sega, Lisce 9, Op-
tika 4; veterani - I. liga: Penal,
Aškerčeva 24, Azzuri 19, Ko-
vino tehna 13, Meglle 10, Ma-
dragola 9, Ara 7, Pikapolonca
4; П. liga: Škorpioni 27, PTT
18, Kolegi, J. naprave, Sokoli
13, Obrtnik 12, Cetis 10,
Ostrožno 6.
Tenis
Prvenstvo Celja
Spomladanski del — I. liga:
Zupane A, Pink Sport, L. ban-
ka 10, Cinkarna, Nivo, Zupane
B 6, Štore 4, STŠ 2; II. liga:
Gradi 12, Oris, Sport Billy 10
itd; DI. liga: Hudinja A 14,
Komunala, LB 10 itd; IV. liga:
Hudinja B 12, Haritrans 10,
Dobrajc 8 itd; V. liga: E. Deže-
lak 12, PTT, Nivo 10 itd; žen-
ske: STŠ 14, Bolnica 10, Zdr.
dom, Hudinja, Štore 8, Triglav
6, LB A 2, LB B 0.
Št. 27 - 7. julij 1994
17
Brez izjav
Vodstvo In Igralci slovenske reprezentance na EP tío 22 let
lahko govorijo le na tiskovnih konferencah — Približevanje
NBA ligi
Evropsko prvenstvo v ko-
šarki za mlade reprezentan-
ce do 22 let, ki od nedelje
poteka v Mariboru in Postoj-
ni, finalni del pa bo v soboto
in nedeljo v Ljubljani, je za
svetovnim prvenstvom, ki bo
avgusta v Torontu, letošnja
druga največja prireditev
pod koši.
Ocena mednarodne zveze
FIB A seveda ni sporna, potr-
juje pa jo tudi prihod števil-
nih skavtov ameriških profe-
sionalnih ekip, ki novačijo
talente za odhod v NBA ligo.
»Napredek v slovenski ko-
šarki je očiten, presenečen
pa sem predvsem nad telesno
močjo vaših igralcev,« je
v mariborski dvorani Tabor
dejal Ivica Dukan, ki je že
nekaj let skavt Bullsov.
Približevanje med Evropo
in NBA ligo je razvidno tudi
iz informacijskega sistema,
ki je za naše razmere velika
novost. Po vzoru na NBA
s točkami M VP zajema tudi
skupno oceno igre, ki ima
lahko tudi negativni predz-
nak. Iz računalniško vodene
statistike je mogoče razbrati
tudi število osebnih napak,
ki so bile storjene nad igral-
cem in seveda vse standarne
oblike spremljanja igre.
Slovenska reprezentanca
je tudi po porazu proti Belo-
rusiji ostala v najožjem kro-
gu kandidatov za kolajno,
vendar je uveden zelo strog
režim. Igralci in vodstvo vse
do konca prvenstva ne smejo
dajati izjav, izjema pa so le
uradne tiskovne konference
po vsaki tekmi.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Tudi otvoritev je bila v ame-
riškem slogu, saj je Darja
Švajger brez spremljave za-
pela Zdravljico.
Med kandidati za najboljšega igralca prvenstva je tudi naš
kapetan Boris Gorenc.
Polzelan Matjaž Cizej (desno) je na uvodnih tekmah igral nekoliko manj, a je bil obakrat med
najbolj opaznimi.
Srečen žreb za Polzelane
»Žreb za evropski pokal
nam je bil zelo naklonjen, saj
smo na štartu na srečo prosti
in čakamo na zmagovalca dvo-
boja Bonus Riga (Latvija)-Av-
todorožnik Saratov (Rusija).
Za uvrstitev v ligi šesterice bo
odločilna prva tekma, ki jo bo-
mo igrali v gosteh in se glede
na informacije o nasprotniku
odločili za drugega tujca.«
Tako je sobotni žreb evrop-
skega pokala v košarki ko-
mentiral trener Kovinotehne
Boris Zrinski (na sliki), ki je
z mladinsko reprezentanco
v zaključni fazi priprav za EP
v Izraelu. Polzelani so zaradi
zmage Olimpije v evropskem
pokalu na štartu prosti, bolj
verjeten tekmec (27. septem-
bra v gosteh in 4. oktobra na
Polzeli) za uvrstitev v ligaški
del pa je Avtodorožnik, ki je
predlani z reprezentantom
Nosovim (zdaj igra za Olimpi-
jo) iz Koračevega pokala izlo-
čil Helios.
»Zadnja sezona je pokazala,
da v evropskih pokalih doma-
če igrišče ni več posebna pred-
nost, seveda pa bomo morali
v vsakem primeru na prvi tek-
mi v gosteh doseči zmeren re-
zultat. Beloruski kolega mi bo
v naslednjih dneh sporočil os-
novne podatke o Bonusu in
Avtodorožniku, morebitna
uvrstitev v evropsko ligo pa bo
seveda na stranski tir postavi-
la domače prvenstvo,« je dodal
Zrinski. V novi sezoni bo lah-
ko računal tudi na Petranovi-
ča, ki je vendarle podpisal tri-
letno pogodbo. Najresnejši
kandidat za drugega tujca je
Kasajič (206 cm, 18 let) iz Ni-
ša, a bo izbira v veliki meri
odvisna od načina igre Latvij-
cev in Rusov.
In mladinska reprezentan-
ca? »Na pripravah v Španiji je
na branilskih položajih odlič-
no delovala konj iško-celj ska
naveza Šporar-Čmer, Kobale
pa je trenutno šesti igralec. Od
torka bomo v na zaključnih
pripravah v Slovenskih Konji-
cah, prvenstvo pa se bo v Tel
Avivu začelo čez deset dni,»
pravi Zrinski.
Ž. Z.
Gobe in vrči za zmage
Rokometaši Celja Pivovarne Laško v Šentrupertu potegnili črto poti zadnjo sezono
— Novo prvenstvo se začne 24. septembra	__
Celjski rokometaši so v so-
boto v Šentrupertom nad
Laškim s piknikom opravili
še zadnjo obveznost sezone
1993/94 in do 1. avgusta so
prosti. Priprave bodo začeli
v Portorožu in na Rogli, nato
na turnirju prvakov gostili
Zagreb, Veszprem in Grani-
tas, prvi »kritični« dan pa bo
9. avgust, ko bo na Dunaju
žreb l.kola pokala evrop-
skih prvakov.
Neuničljivi župnik Dori
Pečovnik je v Luzernu na
polčasu molil za zmago,
v Santandru preganjal sod-
nika, v svoji fari pa spet pri-
pravil prijetno snidenje celj-
skih rokometašev. »Zdaj bi
bil lahko tudi selektor dr-
žavne reprezentance,« je na-
govoril zbrane in potem
v svojem slogu ošvrknil vsa-
kega posebej.
Direktor Tone Turnšek je
dobil košaro gob (»da bo
imel izgovor, ko se vrne do-
mov«), kapetan Tomaž Jeršič
vrče (»za nove zmage«), Uro-
šu Šerbcu pa je Dori ob
spremljavi ansambla Vigred
kratko malo zapel in še na-
mignil, da je vseskozi odga-
njal nasilne menedžerje. Do-
mislice in šale so se v sproš-
čenem ozračju vrstile nekaj
ur, Dori pa jih je ob slovesu
opomnil: »Lani sem rekel, da
bom v Šentrupertu gostil
evropske prvake in kot vidi-
te še nisem pozabil na ta-
kratno popotnico.«
Končnica
bo krajša
Novo rokometno prven-
stvo se bo začelo 24. septem-
bra in zaradi moškega SP
(naši so v skupini B z Rusijo,
Češko, Hrvaško ter pred- '
stavnikoma Amerike in Afri-
ke) končalo najkasneje 25.
marca.
V končnici na dve dobljeni
tekmi bodo igrale samo štiri
ekipe, ženska liga pa bo pr-
vič enotna. Celjani bodo
v Golovcu štartali proti Ru-
darju, moštvo Gorenja pa bo
za uvod gostovalo pri Dravi.
V ženski ligi bodo Velenj-
čanke doma gostile Piran,
Žalčanke pa Branik. Drugo-
ligaško prvenstvo se bo zače-
lo z lokalnim derbijem Celje-
Radeče, v končnici za prvaka
bo po enoletnem premoru
znova osem ekip, preostala
četverica pa bo prvič igrala
play-out.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Pionirska ekipa je na turnir-
ju v Göteborgu štartala
z zmagami proti Hamburgu
s 17:11, domačem Aranosu
z 12:9 in Sedalgoii (Gvate-
mala) s 30:1.
Ni ga čez pokrovitelja: Silvio Ivandija, Rajko Begović, Aleš Franc in Herman Wirth.
Tone lurnsek s košarico sentrupertskih gob.
Št. 27 - 7. julij 1994
118
•	Nek možakar je v pone-
deljek, 27. junija popoldne,
poklical na policijsko po-
stajo in povedal, da mu je
nek predrznež vzel iz rok
daljnogled in ga odnesel.
Ko so policisti potem ugo-
tavljali, kdo je sunil dalj-
nogled, se je ugotovilo, da
ga je lastnik uporabljal za
to, da si je približal gole
lepotičke, ki so se predajale
soncu na drugem bregu
reke.
•	V torek zvečer je bila po-
trebna intervencija na Irši-
čevi ulici, saj je tam same
neumnosti počenjal Tone
J., ki je v alkoholni vnemi
oviral promet, ko je na ce-
sti ustavljal vozila, nad
enim pa se je znesel tako,
da ga je tresnil po havbi.
Tone se je treznil v policij-
ski treznilnici.
•	V četrtek ob treh zjutraj
so odpovedali živci stano-
valcem bloka na Iršičevi
ulici. Do jutra so morali
poslušati glasno krohota-
nje in vpitje pri sosedih.
Možje postave so se potem
srečali z zadeto druščino,
ki jo je v svoje stanovanje
povabil Emil. Emil bo šel
k sodniku za prekrške.
•	Frančišek je imel prejš-
nji četrtek popoldne oprav-
ka z neko razjarjeno vozni-
co. Ko jo je opozoril, da
pred njegovo hišo ne sme
parkirati, se je babnici utr-
galo: sedla je v avto, pritis-
nila na plin in se zaletela
v Frančiška ter ga podrla.
•	V petek so morali polici-
sti že ob šestih na avtoce-
sto. Izvedeli so namreč, da
se pri nekem lokalu-poči-
vališču nahaja razjarjen
moški, ki z macolo razbija
po oknih in vratih objekta.
•	Sosed je prejšnji petek
zvečer zatožil soseda, češ
da se ta nemoralno vede. In
s čim je bila onečaščena
morala? S tisto malenkost-
jo, ki jo sosed ponavadi no-
si v hlačah, tega popoldne-
va pa jo je na svetlo dal in
jo razkazoval ženi prizade-
tega soseda.
•	Luka je v soboto popold-
ne zaprosil za intervencijo,
ker naj bi ga napadel nez-
nan moški, ki je zabrisal
steklenico vanj in ga ranil.
Boris K., ki je policistom
dobro poznan obraz, je
pred tem kršil javni red in
mir v bifeju kina Metropol,
zato bo moral k sodniku za
prekrške, zaradi nasilni-
škega obnašanja pa še na
sodnijo. •	M. A.
Otroci in mladoletniki pod slabim nadzorom
V	torek, 28, junija med 14.
in 21. uro, so policisti na ob-
močju UNZ Celje izvajali
poostreni nadzor, njihova
pozornost pa je bila pred-
vsem usmerjena na voznike
koles z motorjem in motor-
nih koles.
V	tem času so policisti
ustavili in kontrolirali 189
voznikov mopedov in motor-
jev. Zoper 63 voznikov so
napisali predloge sodnikom
za prekrške, 17 pa so jih
mandatno kaznovali, torej je
razmerje med vsemi ustav-
ljenimi in tistimi, ki so med
vožnjo »grešili«, precej do-
razno. Tudi zato, ker je bilo
med kršitelji kar 114 mlado-
letnih voznikov in 10 otrok.
Med akcijo so policisti ene-
mu vozniku, zaradi hujših
kršitev predpisov, začasno
odvzeli kolo z motorjem.
Šmarski policisti pa so v po-
poldanskem času ustavili tu-
di voznika kolesa z motor-
jem iz Pustik, ki so mu odre-
dili preizkus z alkotestom.
Ta je pokazal, da je imel voz-
nik v izdihanem zraku kar
2 promili alkohola.
Ta akcija je ponovno potr-
dila dejstvo, da so mnogi
starši brezbrižni do svojih
otrok, ko jih prepuščajo ne-
štetim nevarnostim, ki preti-
jo nanje v prometu in storijo
bore malo za njihovo var-
nost.
M. A.
Umor na Konjiškem
V kraju Klokočovnik na
Konjiškem se je, minulo ne-
deljo popoldne, zgodil umor.
Ob 16.20 uri se je, z oseb-
nim avtomobilom in
v spremstvu dveh znancev,
na dvorišče stanovanjske hi-
še Klokočovnik 58 a pripe-
ljal 25-letni domačin Igor Š.
Vsi trije potniki so stopili iz
vozila, Igor pa je šel v hišo,
kjer je našel 42-letnega
Franca Ješovnika. Ješovnik
in Š. sts se začela prepirati,
vzrok spora med njima pa
naj bi bilo Š-jevo. S. je na-
mreč Ješovniku očital, da je
njegovo žensko nadlegoval
in ji storil silo. Med prepi-
rom, ki pa ni trajal dolgo, je
Igor Š. iz žepa potegnil ku-
hinjski nož in z njim nakaj-
krat zabodel Ješovnika. Po-
škodbe so bile tako hude, da
je umrl na kraju dogodka.
Po dejanju, ki ga je storil,
je Igor S. odšel v neznano, po
eni uri iskanja pa so ga ko-
njiški policisti našli doma.
Osumljenca so s kazensko
ovadbo izročili preiskoval-
nemu sodniku Temeljnega
sodišča v Celju.
M. A.
I GORELO JE...	]
Rešili le kravi
29. junija ob 3.10 uri je stre-
la udarila v gospodarsko po-
slopje, v Logu, last Leopolda
Novaka.
Poslopje je v celoti pogorelo,
domačini pa so uspeli rešiti
dve kravi, kmečki voz in kosil-
nico, v ognju pa so končali dva
prašiča, tele ter 40 kokoši.
Škode je za okoli 2 milijona
tolarjev, pri gašenju pa je so-
delovalo 38 gasilcev iz Staže,
Rogaške Slatine, Rogatca in
Dobovca.
Požar v kuhinji
Minulo soboto zvečer je iz-
bruhnil požar v kuhinji stano-
vanjske hiše v Perno vem blizu
Žalca. Zaradi kratkega stika
na električni napeljavi se je
vžgala kuhinjska napa, ogenj
pa se je razširil še na dva zgor-
nja kuhinjska elementa, na en
spodnji element in na štedil-
nik. Požar je začel z gasilnim
aparatom gasiti lastnik, 71-
letni Jože Cretnik, dokončno
pa so požar ukrotili gasilci iz
Pernovega. Škode je za okoli
200 tisoč tolarjev.
Zgoreli tudi zajci
Minulo soboto ob 00.30 uri
je zagorelo na ostrešju gospo-
darskega poslopja v Podgori
pri Šmartnem ob Paki, last Jo-
žeta Klančnika. V požaru, ki je
nastal zaradi neustrezno gra-
jene dimne tuljave, speljane iz
svinjske kuhinje, je zgorelo ce-
lotno ostrešje poslopja, zraven
pa še okoli 5 ton sena, več ko-
sov raznega orodja ter 15 zaj-
cev. Gmotna škoda znaša okoli
milijon 500 tisoč tolarjev, ga-
sili pa so gasilci iz Šmartnega
ob Paki in Paške vasi. m. A.
Ognjeni zublji v noči groze
Skoraj je težko verjeti, da je od noči groze pod Čemšeniško
planino minilo komaj teden dni. V Žalcu in okoliških krajih
hudo neurje še ni pozabljeno, prav tako pa groze niso pozabili
niti pri Podpečnikovih v Dolu pri Novi Štifti. Strela je povzro-
čila požar, ki jim je popolnoma uničil hišo, tako da so ostali brez
strehe nad glavo. Na pomoč so jim priskočili sosedje in prijatelji
iz celotne gornjegrajske okolice, Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga jim je posodila prikolico, v občini Mozirje pa že iščejo
možnosti za rešitev stanovanjskega problema družine v Mački-
nem kotu, kot pravijo domačini.
US
Policistu ponujal
5 tisočakov
Med kontrolo cestnega pro-
meta so šmarski policisti
prejšnji petek zvečer, na lokal-
ni cesti v Dvoru, ustavili tudi
44-letnega voznika Petra iz
Šmarja.
Policist je pri postopku ugo-
tovil, da je Peter vozil brez
vozniškega dovoljenja in da je
veljavnost prometnega dovo-
ljenja za vozilo že potekla,
voznik pa ni bil pri volji, da bi
opravil preizkus z alkotestom.
Naivni Peter pa se je takrat
domislil, da bi se nemara dalo
policista omehčati, zato mu je
na službeno mapo v vozilu po-
ložil pettisočaka. Ko pa je Pe-
ter spoznal, da iz te moke ne
bo kruha, sploh pa potem, ko
mu je policist povedal, da je
s podkupovanjem storil kazni-
vo dejanje, se je užaljeni mo-
žakar začel metati po tleh. To
početje pa je bilo tako nena-
vadno, da je bilo treba pokli-
cati reševalno vozilo, ki je Pe-
tra odpeljalo v šmarski zdrav-
stveni dom, kjer so mu ustrez-
no pomagali.	м A.
Zabavno in nevarno
Počitnice so tu, tako zelo težko pričakovane, da naši šolarji
kar ne vedo, kaj zdaj z njimi početi. Vožnja s kolesom je lahko
prav zabavna in ponuja nešteto možnosti za druženje in kratko-
časje. Da je lahko tudi zelo nevarna, pa naši otroci zdaj res
nimajo časa razglabljati. Zato naj namesto njih to počno odra-
sli, ki bi morali vedeti vsaj to, da nesreča nikoli ne počiva in da
je po nesreči zvoniti prepozno.	Foto: EDI MASNEC
Ribe spet poginile
zaradi človeka
V soboto, 2. julija med 11. in
12. uro, je prišlo do večjega
pogina rib v Hudinji in Vogla j-
ni v Celju.
Policisti in vodnogospodar-
ski inšpektorji so ugotovili, da
so ribe poginile zaradi izlitja
amoniakovega olja in amoni-
aka v celjskih Mesninah. Tam
je zasebni obrtnik, 47-letni
Marjan Jelenko iz Slovenskih
Konjic, nameščal nove hladil-
ne naprave na baterijo. Pri od-
vijanju ventila se je odlomila
cev, na katero je bil pritrjen
ventil, zaradi tega pa je prišlo
do izlitja okoli 12 kg amonija-
ka, ki je stekel po tleh mimo
lovilne posode. Jelenko je pri-
. čel nemudoma nevtralizirati
amoniak z vodo, ker pa ni bilo
poskrbljeno tudi za zaprtje
kanalizacijskih odtokov, je vsa
tekočina stekla v kanalizacijo
in v strugo potoka Hudinje ter
naprej v Voglajno. Zaradi veli-
ke koncentracije amoniaka
v vodi so v Hudinji poginile
vse ribe do izliva v Voglajno.
Gmotna škoda je ocenjena na
okoli 3 milijone 250 tisoč to-
larjev. Zoper odgovornega za
ta pogin bodo policisti napisa-
li kazensko ovadbo. ^ д
Umor v Šoštanju
V torek, 5. julija ob 18.30 uri se je v Šoštanju pripetil še
en umor.
Tega dne sta 40-letni Bojan S. iz Podkraja in 57-letni
Stanislav K. iz Velenja prišla pred stanovanje 45-letnega
Vladimira F.3 Prišla sta z namenom, da se skupaj pogovo-
rijo in razčistijo nenehne spore. Pogovor pa se je kmalu
sprevrgel v hud prepir in prerivanje, med katerim je Bojan
S. s solzilcem poškropil Vladimira F. Ta je potem, skupaj
z ženo, odšel v stanovanje, v kuhinji zgrabil kuhinjski nož,
in šel do vrat, kjer se je nahajal Stanislav K., ter ga
nekajkrat zabodel. Hudo ranjeni je po okoli 30 metrih
opotekanja obležal, v celjski bolnišnici, kamor so ga odpe-
ljali, pa je poškodbam podlegel. Vladimir F.je po krvavem
dejanju odšel v svoje stanovanje, tam pa so ga policisti
prijeli ter ga s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu
sodniku TS Celje.	M. A.
Svet Srednje vrtnarske kmetijske
gospodinjske šole Celje
razpisuje dela in naloge
pomočnika ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom določene
pogoje, in imeti:
-	visoko izobrazbo ter izpolnjevati pogoje za učitelja v sred-
nješolskih programih, ki jih izvaja šola
-	pedagoško-andragoško izobrazbo
-	opravljen strokovni izpit
-	najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov
šole v 8 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh
po roku za prijavo.
Pretekli teden so pri Podpečnikovih odstranjevali ostanke, ki jih ognjem zublji niso spremenili
v pepel.
Št. 27 - 7. julij 1994
19
[PROMETNE ÑfZGODE
Zaletel se je v hišo
Na lokalni cesti v naselju
Dobrteša vas se je, v torek, 28.
junija popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri sta se ena oseba
huje in ena lažje telesno po-
škodovali. Škoda na vozilu in
objektu znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Damir Škafar (18) iz Šem-
petra je vozil osebni avto iz
smeri Šempetra proti Dobrteši
vasi. Ko je pripeljal do stano-
vanjske hiše Dobrteša vas 79
a> ga je začelo zanašati, zape-
ljal je z vozišča in trčil v stano-
vanjsko hišo. V nesreči se je
voznik lažje poškodoval, so-
potnik, 12-letni Jože Š., pa je
bil hudo poškodovan.
Ranjena kolesarka
Na lokalni cesti v naselju
Vrbno se je, v torek, 28. junija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri se je hudo telesno po-
škodovala kolesarka, na vozi-
lih pa je nastalo za okoli 100
tisoč tolarjev škode.
Anita Koklič (19) iz Vrbnega
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Vrbnega proti Blagovni.
Ko je v Vrbnem pripeljala
v križišče, je z njene desne
strani pripeljala kolesarka,
17-letna Branka G. iz Vrbne-
ga, ki je v križišču zavijala
v levo, takrat pa je prišlo do
trčenja.
Trčil v mopedista
Na magistralni cesti
v Šmarju pri Jelšah se je, v sre-
do, 29. junija popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bil hu-
do ranjen voznik kolesa z mo-
torjem.
Franc Filkovič (63) iz Dola
pri Šmarju je vozil kolo z mo-
torjem iz smeri Mestinja proti
Šentjurju. V Šmarju ga je do-
hitel voznik tovornjaka, 44-
letni Dušan Suvaj ac iz-Štor, in
med prehitevanjem trčil vanj.
Mopedist je pri tem zapeljal na
pločnik, tam padel in se hudo
telesno poškodoval.
Nesreča v Kozjem
Na magistralni cesti v Koz-
jem se je, v sredo, 29. junija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 450 tisoč
tolarjev.
Jožef Kovačič (45) iz Dren-
skega rebra je vozil osebni av-
tomobil iz smeri Kozjega proti
Lesičnem. V Kozjem je zape-
ljal v obcestni jarek in trčil
v betonski propust. V nesreči
se je voznik Kovačič hudo po-
škodoval.
Brez luči
Da so svetlobna telesa na
vozilih zelo pomembna, govori
tudi dogodek, ki se je pripetil
v sredo, 29. junija ponoči
v Spodnji Rečici, ko je bil hu-
do telesno poškodovan pešec.
Anton Basti (52) iz Žlabor je
potiskal neosvetljeno kolo
z motorjem po cesti iz smeri
Pobrežja proti Nazarju. V bli-
žini stanovanjske hiše Spod-
nja Rečica št. 45 ga je dohitel
kolesar, 19-letni Primož Klop-
čič, ki je pešca z mopedom
prepozno opazil in je zato trčil
vanj s krmilom. Pri tem sta
oba padla po vozišču, hude te-
lesne poškodbe pa je utrpel
kolesar Klopčič.
Brez čelade
Na cesti v Svetem Lovrencu
se je, v četrtek, 30. junija po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpela voznica kolesa
z motorjem.
Vinka Dakič (19) iz Celja je
med vožnjo po omenjeni cesti
padla z mopeda in se, kot so
ugotovili v celjski bolnišnici,
hudo poškodovala. Če bi med
vožnjo uporabljala varnostno
čelado, bi bile njene poškodbe
gotovo precej lažje.
Trčenje na tirih
Na nezavarovanem prehodu
ceste preko železniške proge
v kraju Rečica ob Paki se je,
v četrtek, 30. junija dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri, na
srečo, ni bil nihče ranjen,
gmotna škoda pa znaša okoli
8 milijonov tolarjev.
Do nezgode je prišlo, ko je
voznik tovornjaka s polpri-
klopnikom, 30-letni Joško Zu-
pančič iz Trebnjega, vozil pro-
ti Podgori. Ko je pripeljal na
tire omenjenega cestnega pre-
hoda preko železnice, je iz
smeri Smartnega ob Paki pri-
peljal vlak, ki ga je upravljal
strojevodja, 32-letni Jože Vra-
žič iz Rogatca. Ko je strojevo-
dja opazil tovorno vozilo na
tirih, je pričel silovito zavirati,
a je do trčenja kljub temu pri-
šlo. Pri tem se je tovorno vozi-
lo prevrnilo, lokomotiva pa ga
je nato potiskala okoli 30 me-
trov, prvi od obeh vagonov pa
je iztiril.
Nesreča v Šoštanju
Na regionalni cesti v naselju
Šoštanj se je, v petek, 1. julija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri se je ena oseba hudo
poškodovala, na vozilih pa je
škode za okoli 40 tisoč to-
larjev.
Radenko Lipovac (35) iz Šo-
štanja .je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Šoštanja proti
Ravnam. Pri zavijanju v levo
na parkirišče ob stanovanjski
hiši na Koroški cesti, pa je za-
prl pot vozniku kolesa z mo-
torjem, 35-letnemu Tomažu
Ostervuhu iz Šoštanja, ki je
pripeljal iz nasprotne smeri.
Voznik kolesa z motorjem je
trčil v desni bok osebnega av-
tomobila, padel po vozišču in
se hudo telesno poškodoval.
Zbil peško
Na Šaleški cesti v Velenju se
je, v petek, 1. julija ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila hudo ranjena peška.
Miran Ževart (30) iz Velenja
je vozil osebni avtomobil po
desnem prometnem pasu Šale-
ške ceste iz smeri Rudarske
proti Kidričevi cesti. Ko je pri-
peljal v neposredno bližino se-
maforiziranega križišča Šale-
ške in Kidričeve ceste, je na
semaforju utripala rumena
luč. V tem trenutku je po pre-
hodu za pešce prečkala vozišče
12-letna Indira O., ki jo je voz-
nik zadel in zbil po vozišču.
Nesreča na hitri
cesti
Na hitri cesti, zunaj naselja
Tepanje, se je, v soboto, 2. juli-
ja zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala, na vozilu
pa je škode za približno 60 ti-
soč tolarjev.
Pavel Chlubna (23), češki
državljan iz Prage, je vozil
osebni avto iz smeri Prelog
proti Tepanju. Ko je pripeljal
po klancu navzdol proti mote-
lu v Tepanju, je na vozišču
opazil dva moška, ki sta pobi-
rala tretjega, ki je ležal na vo-
zišču. Da bi preprečil trčenje,
je Chlubna zaviral in se umi-
kal v levo, ko pa je pripeljal do
njih, je 21-letni Damjan Med-
ved iz Dragonje vasi stopil
pred njegovo vozilo, tako da je
avto zadel vanj. Pri trčenju je
Medveda tako zasukalo, da je
z roko udaril po steklu desnih
vrat, steklo se je razbilo, Med-
ved pa je z roko udaril še so-
potnico v avtomobilu, Miro-
slavo Kadlecovo iz Prage, ki je
pri tem utrpela hude telesne
poškodbe. Medved, ki je bil
lažje ranjen, je po trčenju
vstal, šel do svojega vozila in
se s prijateljema odpeljal
v smeri Maribora, kjer so ga
v dopoldanskem času izsledili.
Pet ranjenih
v Arclinu
Na magistralni cesti v Arcli-
nu se je; v nedeljo, 3. julija
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri so bili trije udeleženci
hudo ranjeni, dva lažje, gmot-
na škoda pa znaša okoli 450
tisoč tolarjev.
Valentina Košir (35) iz Arc-
lina je vozila osebni avtomobil
iz smeri Vojnika proti Celju.
V križišču magistralne ceste in
ceste za Ljubečno, je zavijala
v levo v trenutku, ko je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 22-letni
Miran Kučera iz Celja. V trče-
nju, ki je sledilo, sta se hudo
telesno poškodovala voznica
in voznik, hudo ranjen pa je
bil tudi sopotnik v vozilu Ko-
širjeve, 10-letni Denis. Lažje
poškodovana sta bila 14-letna
Klavdija K. in 35-letni Florjan
Košir, vsi iz Arclina.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na magistralni cesti v Arcli-
nu se je, v nedeljo, 3. julija
zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena.
Franc Klavžar (33) iz Vojni
ka je vozil kolo z motorjem iz
Škofje vasi proti Vojniku. Na
ravnem delu ceste v Arclinu je
zapeljal na cestno bankino, iz-
gubil oblast nad vozilom in
padel po vozišču ter pri tem
utrpel hude telesne poškodbe.
M. A.
mini KRIMIĆI
Vlomilca prijeli
V	noči na 30. junij je nekdo
vlomil v osnovno šolo na Pol-
zeli. Vlomil je tako, da je
v predelu ključavnice na
vzvod odprl stranski vhod
v kuhinjo. V prostorih tajni-
štva je odprl kovinsko omaro
in iz nje pobral denar, spoto-
ma pa se je odžejal s sokom in
se ohladil s sladoledom. Šolo
je oškodoval za okoli 300 tisoč
tolarjev.
V	popoldanskem času pa so
žalski policisti prijeli še ne 16
let starega D.S. in našli pri
njem denar, ki ga je ukradel
v šoli. Zoper tatica so napisali
kazensko ovadbo.
Vlom v Jurkloštru
V	noči na četrtek je nekdo
vlomil v trgovino Kmetijske
zadruge Laško v Jurkloštru.
Potem, ko je vlomil dvojna
vrata, je storilec iz registrske
blagajne pobral nekaj drobiža,
iz priročne blagajne pa je
ukradel 137 tisoč tolarjev go-
tovine. Prilastil si je še BTV
znamke Gorenje, radiokaseto-
fon samsung in približno 100
paketov različnih vrst cigaret.
KZ Laško je s tem oškodovana
za 380 tisoč tolarjev.
Okradel zidanico
V noči na četrtek je neznani
storilec vlomil v tim. Fajfarje-
vo zidanico v Podvinu pri Pol-
zeli. V bistroju si je nakradel
večjo količino jedače in pijač
ter časopisov in kaset. Lastnik
bistroja, Karel P. iz Podvina,
je oškodovan za približno 20
tisočakov.
Št. 27 - 7. julij 1994
Vsak večer je
obljuba nove zarje
Na Petrovo In Pavlovo smo bill v don Plerlnovl Skupnosti Srečanje
Medtem ko se v Sloveniji
krešejo mnenja glede legaliza-
cije mehke droge, se človek
vpraša, kakšni so motivi tistih,
ki ta čas pošiljajo v slovenski
parlament razne peticije
z zahtevami po legalizaciji
mehke droge. Njih aktivnost
se je povečala zlasti pred pri-
bližno dvema mesecema, ko so
mehko drogo zakonsko legali-
zirali v Nemčiji.
Argumenti za legalizacijo,
ki temeljijo zgolj na primerja-
vah škodljivosti in posledic
uživanja z alkoholom, so pre-
več trhli in naivni, da bi bili
dovolj prepričljivi. Sicer pa
o legalizaciji mehke droge raz-
mišljajo (ah pa so jo že uzako-
nili) predvsem v tistih drža-
vah, kjer so spoznali, da so ne-
močni pri zatiranju trgovine
z drogo in nje posledic, pa so
pozornost in vsa razpoložljiva
sredstva usmerili zgolj na trdo
drogo, torej na hujše zlo. Tisti,
ki se pri nas s to problematiko
resneje ukvarjajo, imajo goto-
vo nekaj takšnih argumentov,
ki govorijo v prid legalizaciji,
tisti, ki pa se s problematiko
odvisnosti in z odvisniki vsak
dan srečujejo v praksi, pa ni-
kakor ne morejo biti na strani
onih, ki drogi, četudi samo
mehki, prižigajo zeleno luč. Iz-
jeme so zelo redke.
Sicer pa se Slovenija do pro-
blematike, povezane z drogo,
precej ležerno obnaša, ko se
spušča na raven posplošenih
ocen in primerjav, češ da pri
nas stanje še ni alarmantno,
zlasti ne ob primerjavah z ve-
čino držav Zahodne in Srednje
Evrope. Torej pri nas še čaka-
mo na stopnjo alarmantnosti.
Resnica pa je ta, da si v Slove-
niji pred to problematiko zati-
skamo oči, ker nismo usposob-
ljeni, ne gmotno ne kadrovsko
in še kako drugače ne, da bi se
spopadli z zlom, katerega žr-
tve so predvsem mladi ljudje.
Pred dobrim letom dni je bilo
v občini Celje registriranih 20
odvisnikov od trde droge, ne-
kateri strokovnjaki s tega po-
dročja pa zatrjujejo, da je to
število le okoli 10 odstotkov
dejanskega stanja. Med naj-
bolj ogrožena območja pri nas
spadajo Obala, Maribor, Vele-
nje, Ljubljana, Logatec, med-
nje pa se vse bolj uvršča tudi
Celje. Pri nas imajo odvisniki
malo možnosti za takšna
zdravljenja, ki obetajo trajen
uspeh. Bolnišnična in ambu-
lantna zdravljenja ponujajo
psihološke in psihiatrične
obravnave odvisnikov ter me-
tadonske metode postopnega
odvajanja, uspehi pa so, v pri-
merjavi z vloženim trudom
strokovnjakov, časom in de-
narjem, dokaj skromni. Naša
vlada je, zavedajoč se teže pro-
blematike in pomanjkanja de-
narja za tovrstne specialistič-
ne ustanove, programe in stro-
kovnjake, verificirala in zago-
tovila nekaj sredstev za dva
italijanska programa zdravlje-
nja zasvojencev v skupnostih,
imenovana Človek in Sreča-
nje. Eno takšnih komun Skup-
nost Srečanje (Comunità In-
contro) v mestecu Amelia ozi-
roma vasici Mulino Silla (okoli
80 kilometrov od Rima) v Um-
briji smo obiskali prejšnji te-
den. Slovenska Karitas, M na-
šim fantom in dekletom omo-
goča vstop v eno od komun, je
organizirala to potovanje, ki
se ga je udeležilo okoli 40 pot-
nikov iz različnih delov Slove-
nije.
Šola življenja
Terapevtsko Skupnost Sre-
čanje je pred tremi desetletji
ustanovil visoki italijanski
(vatikanski) cerkveni dosto-
janstvenik don Pierino Gelmi-
ni, ki je v programu Skupnosti
poudaril, da to ne smejo biti
psihiatrični sanatoriji, zapori
ali bolnišnice, ampak mora
Skupnost Srečanje postati šo-
la življenja, en sam nasvet za
življenje. Skupnost nikakor ne
sme biti nekakšno združenje
proti drogi, saj droga ni osred-
nji problem. Resnični problem
je človek, ki se v današnji
družbi ne zna in se ne zmore
pravilno orientirati in ki se
v takšni zmedi potem zateče
k drogi. V nenehnem sožitju
z njo pa sčasoma postane oto-
pel za človeške vrednote, za
čustva, za čut odgovornosti, za
red, čas, obzirnost itd. Živeti
v Skupnosti Srečanje pomeni
najprej spoznati samega sebe
in se odpreti ostalim članom,
analizirati svojo preteklost in
najti vzroke, ki so te pripeljali
do zasvojenosti. Don Pierino
pravi: »Če si v temi, ne prekli-
njaj teme. Poišči luč.« Prvi
dnevi bivanja v Skupnosti so
težki predvsem zato, ker mora
vsakdo, ki vstopi vanjo, zapu-
stiti stil svojega (prejšnjega)
življenja in v nekem smislu tu-
di bistvo sebe samega ter iska-
ti nov stil vedenja in tiste kva-
litete, ki so bile do tedaj potis-
njene na rob. V Skupnosti, ki
jo prevevajo občutki ljubezni,
pripadnosti, občutek, da nisi
nikoli sam, velja troje pogla-
vitnih načel: Imej zaupanje
v svojo skupino in v tistega, ki
se ukvarja s teboj. Kolikor boš
dal, toliko boš prejel. In bolj
išči in se trudi, da boš razumel
druge, kot pa da bodo drugi
razumeli tebe. Temeljne zah-
teve, ki jih Skupnost postavlja
svojim članom pa so: nobene
droge, nobenih tablet in nobe-
nega denarja, od alkohola je
dovoljeno spiti dva krat teden-
sko kozarček vina. Od tobaka
je dovoljeno pokaditi največ
10 cigaret dnevno. V Skupno-
sti je prepovedano vsakršno
nasilje, prenapetosti. Ne dovo-
ljujejo nobenih izjem, nikakrš-
nega izoliranja posameznika
od skupine. Delovni dan, ki se
v poletni sezoni prične ob 6.30
uri, je razdeljen na dopoldan-
ske in popoldanske delovne
aktivnosti ter na večerna sre-
čanja, tematske pogovore ali
»poglede v samega sebe«.
Vmes je krajši čas za počitek
in rekreacijo, ki je na progra-
mu tudi v večernem času. Po-
membni prazniki za celotno
Skupnost so: božič, ko je tudi
srečanje vseh članov Skupno-
sti v Mulino Sila in ko se oz-
dravljena lahko poslovijo od
Skupnosti, 20. januar, ki je
don Pierinov rojstni dan, veli-
konočni prazniki in 29. junij,
ki je praznik apostolov Petra
in Pavla ter don Pierinov god.
Praznični so še štirje dnevi
v septembru.
V Sloveniji
septembra
V posameznih komunah
Skupnosti Srečanje je danes
nekaj več kot 3 tisoč zasvojen-
cev. Na območju Italije je don
Pierinovih komun več kot 160,
v drugih državah po svetu
(Švica, Španija, Hrvaška, Taj-
ska, Kanada, Libanon, Sirija,
Brazilija, Bolivija) pa jih je
okoli 30. Prvo don Pierinovo
komuno v Sloveniji bodo od-
prli predvidoma v drugi polo-
vici septembra letos v franči-
škanskem samostanu v Kapeli
pri Novi Gorici (za fante)
v pripravi pa so še komune
v Svetem Duhu pri Škof j i Loki
(za dekleta) ter v Planini pri
Semiču v Beli Krajihi in na
Štajerskem v Cirkulanah pri
Ptuju. Trenutno je v Skupnosti
Srečanje oziroma v posamez-
nih komunah v Italiji okoli 40
slovenskih fantov in deklet.
Program zdravljenja v Skup-
nosti traja 3 leta, nekaterim se
lahko čas bivanja tudi bistve-
no podaljša. So tudi takšni, ki
se po odpustu vrnejo, pa tudi
nekateri, ki v komuni ne zdrži-
jo oziroma ki prekmalu oma-
gajo.
Uspešnost zdravljenja je
okoli 80 odstotna, s tem rezul-
tatom pa je don Pierinov pro-
gram Skupnost Srečanje da-
nes gotovo najuspešnejši na
vsej zemeljski obli. Slovenci so
začeli prihajati v to Skupnost
šele pred tremi leti, prvi slo-
venski ozdravljenec, ki je
s celjskega območja, pa je ko-
muno v Italiji zapustil lani ob
božiču. Letos za božič naj bi
komuno zapustilo 5 do 7 mla-
dih Slovencev od skupno okoli
600 ozdravljenih članov te ve-
like skupnosti. Trenutno se na
odhod v komuno pripravlja
eno slovensko dekle. Prvi po-
goj za vstop v komuno je po-
polna detoksikacija (očišče-
nje), naslednji korak pa je pri-
pravljalna komuna, ki je
v Vidmu (Udine). Vsi terapevti
v Skupnosti Srečanje so nek-
danji narkomani, zdaj oseb-
nostno, duhovno in telesno
zdravi ter močni ljudje. V Slo-
veniji je edina neposredna
zveza med odvisnikom in don
Pierinovo Skupnostjo organi-
zacija Karitas, ki pripravi in
uredi vse potrebno za odhod
odvisnika v komuno in ki po-
tem ves čas spremlja njegovo
zdravljenje in osebnostni raz-
voj ter je nenehno v stiku
z njim in njegovo družino, še
dolgo po tem, ko je uspešno
zdravljenje že končano.
Na Petrovo In
Pavlovo
Bilo je 29. junija, ko je v Mu-
lino Silla prispel tudi sloven-
ski avtobus, le eno v reki ne-
štetih vozil, ki so te dan usta-
vila v kraju, ki je sedež don
Pierinove Skupnosti Srečanje.
Pogled na idilično naselje je
spominjal na pravo mravljišče.
Ljudje, večinoma so bili to
starši, sorodniki in prijatelji,
so prišli obiskat hčere in sino-
ve, mlada dekleta in fante, ki
bivajo in se zdravijo v komu-
nah širom po Italiji. Prišli so
številni člani in terapevti
cerkvenih in humanitarnih or-
ganizacij iz mnogih držav, pa
tisti, ki so se nekoč zdravili
v Skupnosti in so si zdaj že
ustvarili svoje srečne družine.
Med gosti so bili tudi pred-
stavniki vlad (tudi iz Tajske,
Bolivije in Brazilije), ki so
v svojih državah zadolženi za
zdravstvo in družino ter mnogi
drugi. Nekateri so se prišli
zgolj poklonit osebnosti, kot je
don Pierino Gelmini, ki sta mu
Cerkev in njegova Skupnost za
god pripravili slavnostno ma-
šo. Maša na prostem (pod
ogromnim šotorom) z veličast-
nim ceremonialom, ki je dose-
gel vrhunec s prihodom don
Pierina na oder, je trajala pol-
ne tri ure, vključno z zborov-
skim petjem ter obredoma po-
roke in krsta. Don Pierino je
tega dne poročil par nekdanjih
zasvojencev in članov Skup-
Marija Kovačič, Karitas, Ce-
lje: »Ob vseh razpravah za in
proti legalizaciji mehke droge,
bi bilo treba vprašati tudi tiste
starše, katerih otroci so danes
težki zasvojenci in se zdravijo.
Večina bi povedala, da so nji-
hovi otroci začeli z marihuano
in končali pri heroinu, koka-
inu, torej pri trdih drogah.
V marsikaterem primeru je bi-
la marihuana resnično pot
k trdi drogi, seveda pa to ne
more biti splošno pravilo.«
Pod ogromnim šotorom se je zbrali
Varovanci don Pierina so pripravili več razstav svojih izdelkov. Videli smo prave estetske
^atelje'"* *	usn>"' lesu ter umetniške izdelke pravih slikarjev, kiparjev, pesnikov,
Don Pierino je opravil nekaj obredov krsta. Tudi slovenski in hrvaški krščenci so
bili med njimi.
Sve
Grozi sc
v oblaki
beseda i
in njen J
Kmečkemu čl1
vreme usoda — a
sovražno. Najbo
letje, ki prinaša
ko uničijo ves p
pelijo streho na
koč je bilo še ve
dandanes, saj je
čez noč berač,
milosrčnosti so
varovalništvo j'
stoletja, možno
ritve so bile sle
slitve pa nikaki
Zato je bilo v
vračanju nesreč
največ bogaboj'
sti, a tudi prazfl
ma vraž. PogoS
dila blagoslovi]
žegnan les vštri
protičarnimi za
sil in coprniš!
Včasih se vprf
vse so vzroki za
stoto cerkva v
Eden je gotovo
ljudje v prisoti
ka upali na nj<
Št. 27 - 7. julij 1994
20,21
itil večje število
»nčkov do rosnih
rsi ti novokrščen-
ci nekdanjih, da-
vnih in srečnih
yih varovancev,
•ierino pozdravil
tisoč glavo mno-
drugim, ponovno
sebe so tiste, ki
to zanimajo. Lju-
orazdeli v skupi-
se daje vsakemu
Ljubezen je ti-
omeni in ki kaj
a in poglavitna
svetu. Vem, da je
ebujejo ljubezen
ogromen ocean,
u pred tem oce-
mo ustaviti naše
ia je to, kar mi
kaplja v morju,
le bi počeli, bi ta
nanjkala. Trudi-
dnem, vsak večer
je zarje...«
ama!
lljiva so bila ne-
ija, ko sta si po
rpljenja in nego-
tovosti skočila v objem mati in
sin, oče in hčerka, babica in
vnuk... Fantje in dekleta, ki
imajo železno voljo na poti
premagovanja zla, kot je dro-
ga, so jokali na ramenih svojih
dragih. Za večino staršev je
don Pierinova skupnost zdaj
zadnja stopnička upanja na
stopnišču dosedanjih brezu-
spešnih korakov, polnih razo-
čaranj in vedno novih za-
četkov.
Komuna v Mulino Silla, ki
sprejme okoli 160 varovancev
in ki smo jo prejšnjo sredo obi-
skali, je bila ustanovljena 27.
septembra leta 1979. Zapušče-
na in revna vasica je po pet-
najstih letih postala en sam
čudovit vrt, en sam park, pre-
lepo naselje z novozgrajenimi
idiličnimi hišicami, park z ži-
valskim vrtom, številnimi vo-
dometi. Na območju komune
zdaj raste prava bolnišnica, ki
bo mesto za bolne od hepatiti-
sa, aidsa. Treba je vedeti, da
sta v vsaki komuni vsaj po dva
ali trije, ki imajo aids.
Vse to so ustvarjale in še
ustvarjajo generacije družine
Srečanje, nekoč odpisani lju-
dje, danes zmagovalci in borci
na poti k zmagi. Samo 20 od-
stotkov je tistih, ki ne uspejo!
MARJELA AGREŽ
Do solz ganljiva snidenja...
çlava množica.
Tabor ob
Slivniškem jezeru
Ribiška družina Voglajna
in Slovensko ekološko giba-
nje sta organizirala osmi tra-
dicionalni mladinski ekolo-
ško-ribiški tabor, ki je od 29.
junija do 1. julija potekal ob
Slivniškem jezeru v Šentjur-
ju pri Celju.
Na taboru so otroke, ki so
bivali v ribiškem domu Trai-
na, usmerjali in vodili pred-
stavniki ribiške družine Vo-
glajna. Milan Horvat, vodja
tabora ob Slivniškem jezeru,
je povedal: »Glavni namen
tabora je otrokom pokazati
pravi način ribolova, kako
ravnamo s priborom in vse
druge podrobnosti s tega po-
dročja... Med taborom smo
za otroke pripravili kar ne-
kaj predavanj o ekologiji,
plinih, zastrupljanju voda,
tako da vidijo, kaj se v zvezi
s temi stvarmi dogaja na na-
šem področju. Predavatelji
so strokovnjaki tudi na slo-
venskem področju in na tak
način otroci vse te probleme
spoznajo tudi v živo. Tabora
se je letos udeležilo sedemin-
trideset otrok; dve punci sta
prišli celo iz Pirana, sicer pa
so tu tudi otroci iz Postojne,
Ljubljane, Celja in otroci
staršev, ki so v naši ribiški
družini.«
Kaj pa so o taboru poveda-
li mladi ribiči? Ujeli smo jih
tik pred tekmovanjem za
največjo ribo in večina je ves
čas strmela v vodo in čakala,
da bo »kaj prijelo«. Mateja,
petošolka iz Šentjurja, je po-
vedala: »Moj oče je oskrbnik
doma na Slivniškem jezeru,
zato sem se odločila, da se
bom udeležila tega tabora.
Tu lovimo ribe, se zafrkava-
mo, kopamo; učimo... Na
taboru sem bila tokrat prvič
in mislim, da je zelo lepo.«
Tudi Aleksandra s Teharij se
je tabora letos udeležila pr-
vič. »Ati je ribič in tako ribo-
lov zanima tudi mene. Mi-
slim, da sem se v taboru kar
dobro vključila, ribe pa sem
že prej lovila v Voglajni.«
Trinajstletna Klavdija pa je
na tabor ob Slivniškem jeze-
ru prišla kar iz Ljubljane:
»Za ribiški tabor sem se od-
ločila, ker rada lovim ribe.
V prostem času smo pred-
vsem zunaj, zdajle pa imamo
tekmovanje. Na moj trnek
danes še ni prijelo nič, včeraj
pa sem ulovila dva krapa. Do
sedaj smo ribe spuščali nazaj
v vodo, danes, ko je zadnji
dan, pa za starše pripravlja-
mo piknik. Tukaj je zelo le-
po, lahko sem se sprostila in
upam, da bom še prišla.«
Tako torej mladi ribiči, ki
so prelepo okolje ob Slivni-
škem jezeru v petek zapusti-
li. Polni so ljubezni do nara-
ve; čeprav marsikdo v da-
našnjem času tega občutka
ne pozna več. Ali, kot je pred
dobrimi sto leti zapisal Vic-
tor Hugo: »Žalostno je pomi-
sliti, da narava govori in da
človeški rod ne posluša«. Te-
ga se moramo v današnjem
času šele naučiti.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Milan Horvat pomaga mali tekmovalki: »Je prijela?«.
križ božji, varij treska, varij toče...
a srdita,
plašč zavita;
grom rohneč,
p - blisk goreč.
(Simon Gregorčič)
drugi, čisto neposreden ra-
zlog, pa je prav gotovo zvo-
nik z zvonovi, s katerimi so
bili plat zvona in ob strelja-
njustopiči—možnarji — odga-
njali grozeče nevihtne obla-
ke. V tem je tudi nekaj resni-
ce, eksplozije in močni zvoki
zvonov so namreč pretresali
ozračje kot dandanašnji ra-
kete proti toči. Tako kot ne-
koč tudi zdaj utegnejo takš-
na pomagala sicer rešiti ne-
katere površine pred točo,
zato pa morejo toliko bolj
Prizadeti ožja območja, kjer
se zlije bolj, kot bi se sicer.
Sicer pa so še v minulem sto-
letju, kljub pregovorni slo-
venski vernosti, ljudje verje-
li, da znajo »črnošolci« delati
vreme, da duhovniki zmore-
jo pregnati nevihto od svoje
fare, vendar na škodo so-
sednje.
Ob velikih cerkvenih praz-
nikih so ljudje nosili k bla-
goslovu pripomočke, ki naj
bi jih obvarovali pred ujmo,
strelo in točo. Zegnan les
cvetnonedeljske butare in
vejice iz špalirja telovskih
procesij naj bi varovale stre-
he domačij. Priložen plame-
nom na ognjišču naj bi tak
les pomagal razgnati neviht-
ne oblake, preprečiti točo in
odvrniti strelo.
Marija Salobir iz Trobne-
ga Dola na Kozjanskem je
pripovedovala o dogodku, ki
mu je bila sama priča:
»Otroke, ki smo se vračali
iz šole, je zajela nevihta.
Stisnili smo se pod napušč
hiše, ko se je vsula še toča.
V tistem je iz veže planila
hišna gospodinja, pobrala
pest ledenih zrnc, prhnila
nazaj skozi vežo v črno kuhi-
njo, kjer je vrgla zrnca
v ogenj, ga poškropila z žeg-
nano vodo in pri tem zavreš-
čala: Na, tu imaš vrnjeno,
coprnica, kar si poslala!«
Marijina stara mama se je
tudi hudo jezila, če so se
otroci dričali po slamnati
strehi in pri tem poškodovali
»netresk« (Sempervivium
tectorum), tudi glušec ime-
novan. Od antičnih časov so
mu pripisovali čarobno moč,
da preprečuje bliske in poža-
re. V Prekmurju mu pravijo
Perunova roža, Perun pa je
bil slovanski bog groma.
Povsod na Slovenskem so
veljale podobne obrambne
navade in početja zoper uni-
čujočo ujmo. Narodopisec in
pisatelj Vinko Möderndorfer
je zapisal celo vrsto vraž in
verovanj o tem, kaj prepre-
čuje nesrečo in škodo zaradi
nevihte. Z našega celjskega
območja so predvsem na-
slednje:
Pogosto naj bi grmelo oko-
li hiše, v kateri so za pusta
mieli žito. Pred strelo so bili
varni v hiši, kjer so na kresni
večer položili na okna šent-
janževe rože navzkriž. V Ša-
leški dolini naj bi pomagalo,
če so pred ali med nevihto
kurili svinjsko gnezdo — sla-
mo, v katero je kotila doma-
ča čunka. Četrtina gnezda
v plamenih je obvarovala hi-
šo in polja okoli nje, s polo-
vico slame so obvarovali vas,
s celim gnezdom pa vso faro.
Pomagalo naj bi tudi, če so
prižgali luč v hiši. Na Ljub-
nem pripovedujejo legendo,
da je med nevihto prišel v hi-
šo neznanec in ukazal gospo-
darju, naj prižge luč. Ker
»šparovnik« tega ni hotel
storiti, je luč prižgal tujec
sam ■ — bil je sveti Florjan.
Povsod na Slovenskem so se
ob prvem blisku pokrižali
rekoč:
»Svet križ božji. Varij tre-
ska, varij toče!«
Verjeli so, da gotovo po-
maga, če molijo očenaš »na
topelt«, se pravi, da vsako
misel molitve še enkrat po-
novijo (Oče naš, oče naš, ka-
teri si v nebesih, kateri si
v nebesih...). Pomagalo naj
bi, če je gospodinja vrgla
pečne vile (burkle) navzkriž
po trati pred hišo, če so po-
stavili kose z rezilom navz-
gor, veljal pa je tudi kakšen
drug oster predmet: nož, srp,
sekira, drobljač, tudi narobe
obrnjena brana ... Strela
naj bi treščila v tisto, ki je
prala na kvatrni petek. Tudi
duhovniki so uporabljali ra-
zlične postopke, nekatere
bliže krščanskemu nauku,
druge malo bolj oddaljene.
Tako je baje v davnih letih
nek mozirski duhovnik ob
nevihtah vzel monštranco iz
tabernaklja, jo odnesel skozi
velika vrata in jo trikrat na-
robe obrnjeno položil na tla.
Kot sem že zapisal, so bili
zvonovi pomemben pripo-
moček zoper ujmo, nevihtne
oblake, točo, povodenj, stre-
lo in polego. Vendar so bile
pri tem postavljene tako
stroge omejitve, da so malo-
ne vselej služile kot opravi-
čilo, če niso bili uspešni. Ta-
ko so mežnarji vedeli pove-
dati, da mora imeti zvon,
s katerim zvoni proti toči,
natanko tak glas in moč kot
grom v oblaku, če je slabši,
nič ne pomaga, če močnejši,
oblak razkolje in povzroči
hudourni izliv. Nevihte so
spremljale slikovite ljudske
prispodobe. Če je grmelo
bolj od daleč, so rekli, da se
sveti Ilija s svojo kočijo vozi
po nebesih. Otrokom so ma-
tere želele vcepiti strah bož-
ji, da bi bili ubogljivejši, zato
so jim - prestrašenim od gr-
menja - razlagale, da se Bo-
gec krega.
Ujme so bile uničujoče
zlasti tam, kjer so bili kmetje
odvisni predvsem od ene
kulture. Predvsem vinograd-
niki so bili povsem na tleh,
če je udarila toča. Delo vsega
leta je bilo brez haska. Polje-
delec je lahko njivo preoral
in posejal ajdo, ki je jesensko
žito. Kaj naj bi storil viničar,
vinogradnik? Zato ni nič
čudnega, če so ravno v vino-
rodnih krajih še v 17. stolet-
ju obsojali čarovništva ljudi,
ki so se jim zdeli sumljivi.
Največ takih sojenj je bilo
v Slovenskih goricah. Zani-
mivo, tudi v laški okolici jih
je bilo veliko - kajti pred tem
stoletjem je bilo v teh krajih
največ obdelovalne zemlje
- kdo bi verjel - pod trto. Ta-
ko kot zaradi neviht so bili
kmečki ljudje v skrbeh tudi
zaradi suše, ki je ravno tako
poletni pojav. A navade ob
suši so bile bližje krščanske-
mu nauku. Prirejali so pro-
cesije za dež, Najsvetejše so
nosili med polji, prepevali in
molili. Včasih je pomagalo,
včasih ne. Štelo je, kadar je
bilo uspešno.
Št. 27 - 7. julij 1994
22
JooaoooooagBWBggBwsagi il mil i,i»i.nnjuuuu u uu u u o u иквјажаикнваа
ODMEVI 1
Nesramnost brez
primere I.
- popravek
Zaradi težko čitljivega ro-
kopisa je pri prepisovanju pi-
sma prišlo do neljube napake.
Dedič Franca Dečmana je Raf-
ko Dečman in ne Rajko Dež-
man, kot je bilo napačno ob-
javljeno.
Nesramnost brez
primere II.
G. Rafko Dečman iz Cerov-
ca 26 pošta Šentjur je v vašem
cenjenem časopisu objavil dne
30.7.1994 pismo z naslovom
»Nesramnost brez primere«,
v katerem navaja, da sem se
imenovana z lažno oporoko
prijavila k dedovanju, ter da
mi izraz »brezvestnost in po-
hlepnost« v celoti pripada.
V konkretnem primeru gre
za napad na mojo čast in do-
bro ime in to s strani mojega
očeta Rafka Dečmana, zato bi
želela bralcem in svojemu oče-
tu odgovoriti, da nisem nikoli
priglasila lažne oporoke, sicer
bi bila sama zaradi tega v ka-
zenskem postopku. Očitno gre
za popolno nerazumevanje po-
stopka pred sodiščem s strani
mojega očeta, ki vsled nerazu-
mevanja tako po časopisih na-
pada lastno hči, vse z name-
nom, da bi me oblatil pred
bralci in sorodniki. Pred istim
sodiščem pa tako ali tako teče
pravda, iz katere se bo ugoto-
vila moja skrb za pokojnika
Franca Dečmana, za katerega
sem skrbela vrsto let in česar
mi moj oče Rafko Dečman no-
če priznati.
GABRIJELA CIRKULAN,
Šentjur
Čarovnice
z Grička
Kot »šefica« gostišča Na
gričku, bi rada pojasnila dogo-
dek ob obisku malih šolarjev
iz vrtca Tončke Čečeve, članek ~
je bil objavljen v prejšnji šte-
vilki NT v rubriki Tračnice.
Ker je rubrika anonimna, so
v sestavku napisane neresnice
oziroma nesramne laži.
Kot prvo moram povedati,
da koža malih šolarjev ni bila
z ničemer prizadeta, saj so se
veselo igrali na igrišču in se
zabavali, medtem ko so bile
torbice in ostala njihova gar-
deroba razmetane po vseh mi-
zah in klopeh na terasi. Očitno
pa so bile prizadete le gospe
vzgojiteljice, ko jim je že ob
prihodu čistilka povedala, da
imamo za skupine — šolske in
ostale posebni letni vrt, kjer
lahko nemoteno odložijo gar-
derobo ter pomalicajo svoje
dobrote.
Zato sem morala še sama
pojasniti gospe vzgojiteljici,
da morajo teraso pospraviti
ter se prestaviti na letni vrt.
Le-ta je užaljeno prenesla
opozorilo ostalim in so napo-
sled le pospravili razmetano
garderobo z grožnjo, da se bo-
mo že znašli v časopisu, saj je
očka prizadetega malega šo-
larja Lukca novinar.
Dogodek nima nobene zveze
s »tako opevano gostoljub-
nostjo v času Turističnih dne-
vov«, saj imamo obisk šolskih
in drugih skupin skozi vse le-
to, ki pa so se doslej še vsi
prijetno počutili.
V svoji dolgoletni gostinski
praksi še nisem uporabila be-
sede »marš«, kakor tudi na na-
še natakarice, saj se vsi skupaj
trudimo za čimboljše počutje
gostov pri nas.
Moram pa povedati, da
opravljamo dejavnost »gostin-
stvo« in ne dejavnost »čistilne-
ga servisa«, kot si to nekateri
razlagajo. Z opravljanjem de-
javnosti ustvarjamo dohodek,
od katerega plačujemo davke
in prispevke v državni prora-
čun, ki pa je nenazadnje na-
menjen tudi za OD vzgojite-
ljic.
Vse navedeno lahko argu-
mentiram s pričami, če bo po-
trebno tudi po pravni poti.
V imenu kolektiva,
»šefica,«
FRIDA TERBOVC
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Še opozorilo: po spreje-
mu novega zakona o javnih
glasilih, 23. aprila 1994, so
uredništva dolžna objaviti
le odgovor na objavljeno
informacijo ter popravek
objavljene informacije,
s katero sta prizadeta pra-
vica ali interes pisca,
o vseh ostalih pismih pa se
odloča v skladu z uredni-
ško politiko.
PREJELI
SBO
Celje: Titov trg
- Krekov trg
Občinska skupščina Celje je
na svoji redni seji, dne 7. julija
1993 sprejela sklep, da se
v mestnem jedru Celja preime-
nujejo nekateri trgi in ulice, ki
imajo svoj ideološki predznak.
Npr. Trg oktobrske revolucije,
Titov trg, Tomšičev trg, Trg V.
kongresa. Vendar pa je reali-
zacija preimenovanja potekala
zelo počasi. Šele sredi aprila
letos so odstranili večje ulične
tablice s starimi imeni. Na
vzhodni strani poštnega po-
slopja pa še vedno vztraja ta-
blica z imenom Titov trg. Kdo
je odgovoren za to zavlačeva-
nje? Sprenevedanje je pri nas
že kar v navadi.
Trg pred železniško postajo
v Celju je dobil ime Krekov
trg, kar ni novo. To ime je od-
pravila nemška okupatorska
oblast leta 1941. Danes se ne-
kateri sprašujejo, kdo in kaj je
bil Krek?
Tu gre za osebnost dr. Jane-
za Evangelista Kreka, ki je bil
pisatelj, gospodarstvenik, po-
litik, sociolog, teolog in časni-
kar. Rodil se je novembra 1865
pri Sv. Gregorju nad Sodraži-
co, umrl pa je med prvo sve-
tovno vojno, oktobra 1917
v Šentjanžu na Dolenjskem.
Po končanem študiju
v Ljubljani se je izpopolnjeval
na dunajski univerzi, kjer se je
seznanil z mladim krščansko
socialnim gibanjem. Postal je
deželni in državnozborski po-
slanec. Na krščansko social-
nem področju je začel delovati
v zadnjem desetletju 19. sto-
letja. Bil je odličen organiza-
tor, ljudski govornik, človek
širokih konceptov in poln sim-
patij ter ljubezni do malega
človeka, njegovega trpljenja in
njegovih potreb.
DANE HRIBERŠEK, Celje
Blažena celjska
knežja
preprostost
Ko celjskim vladarjem le
uspe po nekaj letih dokončati
slikarski atelje na podstrešju
starega stanovanjskega bloka,
kot so sklenili že prejšnji ob-
činski uslužbenci, jo brihtne
buče pogruntajo: zaračunajmo
najemnino kot za obrtni lokal.
Nič ne pomagajo dokazova-
nje, da slikarstvo ni templanje
čevljev ali šivanje cunj, da ta-
ka najemnina znaša četrtino
penzije prizadetega umet-
nika ...
Birokracija ima svoja pra-
vila.
Z umetniki in umetnostjo so
pač sami stroški. Zakaj ne bi
zaprli še edine občinske pro-
dajne galerije - in so jo. Koga
pač danes še zanima tovrstna
umetnost, sicer pa imamo be-
lo, prekorsko, knežjo, vele-
umetniško galerijo kamor za-
haja celo pes predsednika re-
publiške vlade.
O sancta simplicitas !
Vaš vdani žalski Celjan
MIRKO TOMAŽ
KRAJNC,
Žalec
Javna izjava
Spremenjena družbena raz-
merja in razmere nam pogosto
niso kaj dosti naklonjene in
prijazne. So pa že bolj umirje-
ne kot prvi dve leti po osamo-
svojitvi.
Prizadevali smo si, da ohra-
njamo in utrjujemo nestran-
karski, nevladni in nepolitični
značaj organizacije. Smo do-
moljubna in protifašistično
usmerjena organizacija. Smo
za razvijanje in udejanjanje
demokracije, za strpno vendar
resnično utrjevanje sožitja
med ljudmi različnih pogledov
in nazorov. Smo za resnično
uveljavljanje človekovih pra-
vic in svoboščin, za hitrejšo
gospodarsko preobrazbo in
razvoj, za stabilnejšo socialno
varnost in človeka dostojno
življenje vseh slojev, za učin-
kovitejše reševanje brezposel-
nosti, za zagotavljanje miru,
varnosti in obrambne sposob-
nosti, ter za večjo učinkovitost
v reševanju problemov in raz-
vijanju dobrih odnosov s so-
sednjimi državami in vključe-
vanje Slovenije v evropske
asociacije in integracije.
Odločno pa nasprotujemo
obnavljanju starih in izzivanju
novih delitev in sovraštev med
ljudmi. Nasprotujemo vsem
vrstam demagogije in populiz-
ma, političnim in nacionali-
stičnim ekstremizmom. Zlasti
nasprotujemo poskusom po-
tvarjanja novejše zgodovine,,
ki jo obeležujejo tri neizpod-
bitne vrednote: boj Maistrovih
borcev za severno mejo, štiri-
letni boj proti naci-fašističnim
okupatorjem za narodno osvo-
boditev in 10-dnevna vojna za
osamosvojitev	Slovenije.
O tem in drugih odprtih vpra-
šanjih in pogledih iz novejše
zgodovine govori tudi spome-
nica Zveze združenj borcev in
udeležencev narodnoosvobo-
dilnega boja, ki je bila naslov-
ljena na državni zbor Republi-
ke Slovenije.
Zadovoljni smo, da so se po
odstranitvi obrambnega mini-
stra Janeza Janše dotedanji
zelo skrhani in nenormalni od-
nosi začeli spreminjati v pozi-
tivno smer, kakor smo jo že
pred tem sami dosegli s šta-
bom in enotami Teritorialne
obrambe v Celju in celjski re-
giji. Odpirajo se tudi vse mož-
nosti za medsebojno sodelova-
nje in povezovanje organizaci-
je borcev in udeležencev na-
rodnoosvobodilnega boja
z združenjem veteranov vojne
za Slovenijo in veteranov
združenja »Sever«.
Nismo še prepričam, a ven-
dar le z optimizmom pričaku-
jemo, da se bodo nova razmer-
ja političnih sil in vse bolj pre-
vladujoča spoznanja in pamet
poslancev Državnega zbora
odrazila ob oblikovanju nove
t.i. veteranske zakonodaje.
Nekatere politične stranke,
naklonjene slovenski kolabo-
raciji, si celo prizadevajo ize-
načiti pravice ne le na področ-
ju invalidske zakonodaje (kar
jim ni uspelo!), ampak razširi-
ti pravice do katerih so bili
upravičeni le borci NOB in
borci za severno mejo, na ka-
tegorije, ki so sodelovale na
strani okupatorjev. Temu od-
ločno nasprotujemo in zahte-
vamo, da Vlada in Parlament
RS pri izdelavi nove zakono-
daje, kot minimalno merilo
obdržita vse kriterije, pravice
in priznanja, do katerih so bili
po dosedanji zakonodaji upra-
vičeni borci NOB in jih v pri-
meru žrtev vojne razširijo le
na kategorije civilnih žrtev
vojnega nasilja, ki so poseb-
nost naše države, kot so izg-
nanci, interniranci v koncen-
tracijska taborišča in ukrade-
ni otroci ter jih dosedanja za-
konodaja ni zajela. Ako temu
'ne bo tako, bosta na sloven-
skem, kot edini evropski drža-
vi, nagrajena kolaboracija in
izdajstvo.
Sprejeto na srečanju
borcev in udeležencev
NOB občine Celje na
Ljubečni, 23. junija 94
Turistični teden
94
Končno se je nekaj dogajalo
v Celju, ki je sicer zvečer zelo
pusto mesto. Samo ob novem
letu in dnevu državnosti oz.
turističnem tednu se mestni
utrip podaljša preko 20. ure.
Ob delavnikih in vikendih pa
so zadnji ljudje v mestu tisti,
ki gredo iz zadnje kino pred-
stave. Ob letošnjih turističnih -
dnevih pa je utrip mesta živel
ves teden.
Bili so Agropop, Helena
Blagne..., vsi so naredili kar
dober žur in ljudje so se trli ob
Št. 27 - 7. julij 1994
23
stojnicah s pivom in hrano. Na
Glavnem trgu so pekli vola in
obiskovalci so ga z veseljem
obrali do kosti. Tudi ostali
celjski gostinci so si meli roke.
Vesel sem, da se kaj dogaja,
vendar organizatorji nikoli ne
pomislijo na stanovalce mest-
nega jedra. Nič nimamo proti,
da so prireditve v mestu, saj le
tako lahko mesto zaživi, kot je
živelo nekoč v času promenade
-	saj se še spomnite.
Ko te presenetijo z vonjava-
mi iz trga, ki se veselo širijo
skozi okna v stanovanja in ti
vzburijo apetit, pozabiš celo
na dim, ki je spremljevalec teh
vonjav.
Potem pride noč, ki smo jo
vsi veseli, saj se celo noč nekaj
dogaja, ljudje se gnetejo po
ulicah, veselo je, saj je to veçer
pred dnevom državnosti
-	spomnite se kako lepo je bilo
prvič in ob vseh ponovitvah. In
v prihajajočem jutru utrujen
zaspiš, kljub ropotu delavcev,
ki pospravljajo trg in umikajo
stojnice. Ampak ljudje, ko te
ob sedmih zjutraj preseneti
Radio Celje z glasbo iz 200
vatnih zvočnikov, je pa to že
malo preveč. Rad bi še malo
spal po prečuti noči, pa ne mo-
reš. Malo govorjenja, malo re-
klam in glasba po celem trgu.
Prizanesite mi prosim z gove-
dino, saj sem moral tri dni vo-
njati vola, ki se je pekel. Pona-
vadi rečejo, če ti glasba iz ra-
dia ni všeč, imaš vendar gumb
in si poiščeš drugo postajo.
Ampak tudi tega ne morem.
Pojačam glasbo iz svojega ra-
dia na drugi postaji, spanje je
že zdavnaj odšlo k vragu, ven-
dar Radia Celje nikakor ne
morem preglasiti. Želim si
svoje 200 vatne zvočnike, da bi
jih postavil na okna in jim dal
kontra.
Spet boste rekli, pa pojdite
ven iz mesta, če vam ne paše.
To sem tudi storil, vstal sem in
šel. Zajel sem sapo in odšel
preko bruhecov in poscanega
haustora, se vsedel v avto, ki,
ga drugače parkiram v veži
naše hiše, tokrat pa je prenočil
nekje drugje, ker v mesto ni
bilo mogoče priti.
Še vedno zaspan sem se vr-
nil ob 18.00. Malo moram še
oddremati, sem si rekel. Pa
nič. Še vedno je Radio Celje
vodil svojo oddajo, spet malo
goveje glasbe, skritega gosta
so imeli, Cmok je igral (kar
dobro), zanimiva oddaja za ti-
ste, ki jo doma lahko poslušajo
iz svojega radioaparata in jo
utišajo, ko jo imajo dovolj - jaz
pa ne morem spati.
Pa nič. Grem na Žalsko noč,
tam tudi ne morejo spati !
Torej dragi organizatorji ta-
kih in drugačnih prireditev.
Prosim vas v svojem imenu in
v imenu stanovalcev mestnega
jedra. Veseli smo utripa naše-
ga mesta, veseli smo priredi-
tev, vendar ne vseh. Tisti kroš-
njarski sejmi za novo leto ne
sodijo v mesto. Poizkusite
spraviti te prireditve na kvali-
teten nivo, postavite WC-je na
vsako, še tako primerno mesto
in ne samo pri cerkvi in Metro-
polu! Postavljajte sejme preko
dneva in ne ponoči ! Poskrbite,
da bodo pometene in očiščene
tudi veže hiš v mestnem jedru.
In zaboga, ne morite nas
z radijem preko celega dne!
DUŠAN ZNIDAR,
Celje
Prezrti izgnanci
V časopisu lahko vsak dan
prebiramo o razni politiki in
o vseh mogočih zadevah, le
redko pa se kdo spomni, na
težke, težke dneve, katere je
pred triinpetdesetimi leti do-
življal in preživljal naš sloven-
ski izgnanec. 18. junija 1941
leta ob pol drugi uri zjutraj je
zaropotalo po vratih, ko je oče
vprašal, kdo je, se je oglasil
žandarmarij. Oče je takoj ve-
del kaj je. Vstopil je nemški
orožnik in z njim sin nemčur-
skega trgovca s puško in nasa-
jenim bajonetom. Sledilo je
povelje, takoj se obleči in gre-
mo. Ko se je oče oblekel je pri-
šel v hišo, da se poslovi od nas.
Objela in poljubila sta se z ma-
mo, nato z bratom in sestro,
nazadnje pa sva se ga okoli
vratu oprijeli s sestrico. Ta-
krat nama je bilo trinajst in
štirinajst let. Cela družina je
jokala, ko je oče zapuščal,
v temni noči, pod senco bajo-
neta, svoj dom. Odpeljali so ga
v zbirni center v šolo na Dobr-
ni in potem z drugimi areti-
ranci v Maribor v kasarno. Čez
kakšen teden, ob 11. uri, je
prišlo sedem policistov in sin
zdraviliškega vrtnarja, ki je
bil komisar. Zahtevali so ključ
od kleti in shrambe, kjer smo
imeli suho meso za takrat, ko
je treba trdo delati na kmetiji.
Vzeli so si meso in pijačo in
rekli: eno uro imate časa, vze-
mite nekaj nujnih stvari s se-
boj in gremo. Med tem ko so se
oni našitih in pili v hiši, in
prepevali nemške pesmi, smo
mi žalostno pakirali, saj smo
bili vsi šokirani, da nisi vedel
kaj delaš. Mama je imela polno
skledo testa, peč pripravljeno,
da bo spekla kruh, morala je
peč pogasiti, testo pa je sosed
odnesel domov. Na travniku
smo imeli štiri vozove, da bo-
mo naložili seno, vse smo pu-
stili. Pustili smo osem glav ži-
vine in deset prašičev v hlevu.
Padla je komanda: gremo, gre-
mo v lager. To pa je bilo naj-
težje, ko smo se poslavljali od
svojega ljubega doma, od hiši-
ce, v kateri nas je zibala naša
mamica in nam pela našo lepo
slovensko pesem. Ko smo za-
puščali svoj dom in se ozirali
nazaj s solznimi očmi, pri srcu
pa nam je pesem, ki pravi, oj
hišica očetova, morda te vidim
zadnjikrat. Naš črn pokrit vo-
jaški avto se je ustavil v Mari-
boru v Melski kasarni. Čez te-
den dni so nas odpeljali v logor
v Rajhenburg in čez deset dni
sedemindvajseti transpot
v Petrinje v Banijo. Tam smo
preživljali iste strahote, kot se
godijo danes, pobijah so ljudi,
požigali cele vasi, kdor ni tega
doživel, se mu ne more dopo-
vedati. Šestega junija 1945
smo se vrnili brez brata, kate-
rega so 1942 ustrelili in brez
šestnajstletne sestrice, ki je
umrla za posledicami vsega
štiriletnega gorja. Tam smo
našli prazen in povsem oropan
dom.
Popisali so nam vso vojno
škodo in ocenili obe žrtvi
v družini. Mi od tega do danes
nismo dobili ničesar, čeprav je
Nemčija plačala. Srce te zabo-
li, ko gledaš televizijo, pa vidiš
in slišiš nekatere poslance, ki
imajo polna usta demokracije,
lepe poslanske plače, in še
zahtevajo, da se sprejme za-
kon, ker je bil nek poslanec
zaprt pet let po vojni, in da naj
bi dobil za vsak mesec zapora
tisoč nemški mark, to je šest-
deset tisoč nemških mark.
Za slovenske izgnance, ka-
teri so prestali toliko gorja in
trpljenja in ko jih je več kod
polovica umrla, pa bodo spre-
jeli zakon potem, ko se bo zad-
nji izgnanec poslovil od tega
sveta. Žalostno, toda resnično.
MIHAEL ŠVENT,
Dobrna
Sporočilo za
javnost
Izvršilni odbor Slovenske
ljudske stranke je obravnaval
aktualna gospodarska, politič-
na in organizacijska vprašanja
ter med drugim sprejel tudi
naslednja stališča in sklepe:
Izvršilni odbor Slovenske
ljudske stranke podpira delo-
vanje programskega sveta
SLS in Civilne iniciative za
Slovenijo pri pripravi Gospo-
darskega programa za Slove-
nijo in podpira usmeritev, da
se k oblikovanju programa po-
vabijo tudi drugi nestrankar-
ski strokovnjaki, ki so pri-
pravljeni delovati v dobrobit
Slovenije in Slovencev.
Izvršilni odbor Slovenske
ljudske stranke ocenjuje, da je
za nezadovoljstvo ljudi in za
rezultat referenduma o usta-
navljanju novih občin pred-
vsem odgovorna Vlada, ker ni
pripravila nujno potrebnih
praktičnih informacij, da bi
ljudje razumeli razliko med
starimi in novimi občinami
(predvsem vprašanje, koliko
bodo nove občine stale, in kaj
jim nova organiziranost pozi-
tivnega prinaša).
Prav tako je Vlada zamujala
pri postavitvi novega modela
državne uprave.
SLS ocenjuje, da je pri na-
daljnji reformi lokalne samou-
prave potrebno primarno upo-
števati voljo ljudi, ki je bila
izražena na referendumu. Dr-
žavni zbor RS in predvsem
Vlada pa morata, izhajajoč iz
njunih ustavnih obveznosti,
najti rešitve, ki bodo to voljo
ljudi tudi upoštevale.
Izvršilni odbor SLS podpira
aktivnosti Nacionalne zveze
pri SLS v zvezi z razpisom re-
ferenduma o reviziji držav-
ljanstva.
Izvršilni odbor Slovenske
ljudske stranke ocenjuje, da
vladna kmetijska politika kri-
tično zaostruje razmere
v kmetijstvu in sploh na pode-
želju. Zato podpira odločne
zahteve Slovenske kmečke
zveze in Zadružne zveze, naj
Vlada dosledno izvaja lansko-
letni dogovor med kmeti in
Vlado, kakor tudi strategijo
razvoja kmetijstva, ki jo je
sprejel slovenski parlament.
Na pobudo številnih posa-
meznikov, ki v zadnjem ob-
dobju vstopajo v Slovensko
ljudsko stranko in ki želijo de-
lovati še posebno na kultur-
nem področju, izhajajoč iz
krščanskih etičnih izhodišč,
Izvršilni odbor Slovenske
ljudske stranke podpira usta-
novitev Krščanske kulturne
zveze v okviru Slovenske ljud-
ske stranke.
Izvršilni odbor Slovenske
ljudske stranke podpira pred-
log sporazuma o skupnem na-
stopu sredinskih in desnih
strank na volitvah za župana
in občinske svete in pričakuje,
da bodo sporazum podprli tu-
di organi Socialdemokratske
stranke Slovenije. Slovenskih
krščanskih demokratov, Zele-
nih Slovenije in tudi nekaterih
izvenparlamentarnih desno-
sredinskih strank.
Tajništvo SLS
Odprto pismo~
gospodu Ladu
Ambrožiču!
Spoštovani,
Zaradi številnih protestov
delegatov 2. kongresa Sindi-
kata kovinske in elektroindu-
strije Slovenije, ki je bil
v Ljubljani in naših članov,
vam moram javno izraziti nji-
hovo ogorčenje in razočaranje
nad odnosom državne televizi-
je do tega dogodka, saj se va-
šemu uredništvu očitno ni zde-
lo vredno, da bi s TV ekipo
vsaj nekaj časa spremljala nje-
govo vsebino. Začudenje nad
tem so nam izrazili tudi tuji
gostje na kongresu - iz Italije,
Avstrije, Nemčije, Madžarske,
Hrvaške in Makedonije, da ne
govorim o predstavniku Med-
narodne federacije kovinarjev
iz Bruslja. Ti takšnega odnosa
televizije do kongresov sindi-,
katov v svojih državah vseka-
kor niso vajeni.
Nismo pa samo v vodstvu
največjega panožnega sindi-
kata v Sloveniji - Sindikata
kovinske in elektroindustrije
Slovenije (SKEI) tisti, ki opa-
žamo predvsem v zadnje času
podcenjujoč odnos državne te-
levizije do sindikalnih aktiv-
nosti. Takšen odnos opaža tudi
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije in proti njemu na-
jodločneje protestira.
Prepričani smo, da se slabo
piše državi, v kateri je za dr-
žavno televizijo pomembnejša
novica, da so Turki po dolgih
letih spet prišli na Balkan, kot
pa problemi lastnih delavcev
v panogi, ki je bila in bo še
nosilna v slovenskem gospo-
darstvu.
ALBERT VODOVNIK,
Predsednik SKEI
Drog ali preča
Slučajno sem poslušal pone-
deljkov športni kviz, ki ga je
vodil Tomaž Lukač. Tekmo-
valka Kelavič (očitno Ne-Slo-
venka) je povedala odgovor
v njem in nam nerazumljivem
jeziku, zato ga sprašujem, ali
bo tudi v bodoče vseeno pode-
ljeval točke za odgovore v ne-
slovenskem jeziku na sloven-
sko govorečem območju, kjer
oddaja Radio Celje. Prosim za
odgovor!
GREGOR URANIČ,
Vojnik
ZAHVALE,
POHVALE
Otrokom na
pragu osnovne
šole
V	deželi, kjer sonce vzhaja,
tam, kjer pravljica nastaja,
kjer je mavrica doma, vsak od
nas košček svojega srca ima.
V	letih, ki vam prihajajo na-
sproti, ohranite svojo pravlji-
co! Naj nič vam mavrice ne
zmoti; vse barve náj ostanejo!
METKA MANFREDA
Hvala za vse lepe dni, ki smo
jih skupaj preživeli v rumeni,
zeleni in vseh hišah vrtca Ani-
ce Černejeve!
Mali šolarji, ki zapuščajo
vrtec:
petelini, medvedi, muce,
zajci, metulji, ježki, polži,
starši in vzgojiteljice.
Ravnateljica:
pçof. ANA ČETKOVIČ
VODOVNIK
Odličnjaki
v Pivovarno
Union
V	petek, 17. junija smo se
dijaki Srednje šole za gostin-
stvo in turizem iz Celja z veli-
kim veseljem odzvali prisrčne-
mu povabilu Pivovarne Union
iz Ljubljane. Že nekaj let pote-
ka sodelovanje naše šole s Pi-
vovarno Union. Srednji šoli za
gostinstvo in turizem Celje je
namenila sredstva za nakup
prepotrebnega inventarja za
pouk strežbe, podarila moder-
no napravo za točenje piva,
sponzorirala številne aktivno-
sti, ki potekajo na naši šoli in
nas ob koncu šolskega leta po-
novno presenetila. V Pivovarni
Union menijo, da je dobro in
uspešno delo treba tudi nagra-
diti, zato so se odločili, da na-
gradijo vse učence srednjih
gostinskih in obeh gospodinj-
skih šol Slovenije, ki so zak-
ljučni letnik izdelali z odlič-
nim uspehom. Iz naše šole je
bilo povabljenih 20 dijakov
odličnjakov. Prejeli smo lepe
nagrade in uspehu smo naz-
dravili s šampanjcem. Sreča-
nje so v Pivovarni Union pope-
strili tudi z 20-minutnim
predvajanjem multivizije
o Triglavskem narodnem
parku.
Tega lepega dogodka ob
zaključku našega 4-letnega
šolanja se bomo prav gotovo
radi spominjali.
V	imenu vseh odličnjakov
Srednje šole za gostinstvo in
turizem Celje se Pivovarni
Union iskreno zahvaljujem za
res lep sprejem, dragocene na-
grade in prisrčne čestitke, za
prijaznost in gostoljubnost.
Upam, da bodo vezi sodelova-
nja, ki so se stkale v teh letih
našega šolanja, ostale še dolgo
časa trdne.
VLADO KOTNIK,
dijak 4.b.
SŠGT Celje
Zahvala
Obiskovalci hriba Device
Marije nad Vojnikom, se dru-
žinama Krajne in Kačičnik is-
kreno zahvaljujemo, ker tako
vzorno skrbijo za cerkev in
okolje. Vse je tako lepo ureje-
no, da se kar prijetno počutiš.
Cerkev je lepo vzdrževana
in okolje je čisto. Vsako naj-
manjšo okvaro na cerkvi spro-
ti odpravijo. Tudi pred zmi-
kavti cerkev skrbno varujejo.
Vse to pa samo za Boglonaj.
Zato pa še enkrat hvala z željo,
da bi še dolgo vrsto let lahko
urejali ta lepi hribček.
Ž.L.
(naslov v uredništvu)
Javna zahvala
Predsedstvo Združenja last-
nikov razlaščenega premože-
nja Slovenije (ZLRP) se javno
zahvaljuje:
Slovenski ljudski stranki
— SLS (gospodjeposlanci: Mar-
jan Podobnik, dr. Franc Zago-
žen, Janez Podobnik, Zoran
Madon, Štefan Matuš, Alojzij
Metelko, Franc Potočnik, Žar-
ko Pregelj, Janez Vindiš), So-
cialdemokratski stranki Slo-
venije - SDSS (gospoda po-
slanca: Ivo Hvalica, Vitodrag
Pukl), predsedniku Komisije
za spremljanje in nadzor last-
ninskega preoblikovanja
družbene lastnine pri DZ
R Slovenije, gospodu Izidorju
Rejcu; za nedvoumno in odloč-
no podporo naši zahtevi za
jamstvo RS za obveznice Slo-
venskega odškodninskega
sklada ob glasovanju v Držav-
nem zboru dne 21. junija 1994.
ZLRP SLOVENIJE,
Predsedstvo
Osnovna šola bratov Juhart
Šempeter v Savinjski dolini
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja angleškega jezika
v za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji
naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku.
Št. 27 - 7. julij 1994
24
V polelie s peugeotoma 606 in 665
Francoski Peugeot, drugi ali
prvi del koncema PSA, je letos
v prijetnem zagonu. Po kabri-
oletu 306, enem najlepših nas-
ploh, se predstavlja še z eno-
ali velikoprostorsko limuzino
(tudi limuzinski kombi) z oz-
nako 806, poleg tega že ponuja
nekoliko spremenjeni 605.
Peugeot 806 se bo pridružil
veliki družini enoprostorskih
limuzin, saj je skoraj ni evrop-
ske tovarne, ki v svojem pro-
gramu ne bi imela podobnega
avtomobila. Načeloma ponuja
806 dovolj prostora osmim
potnikom, v resnici pa je avto
najbolj prepričljiv s štirimi ali
petimi ljudmi na sedežih in
obiljem prtljažnega prostora
za zadnjo vrsto. V koncernu
posebej poudarjajo, da je dno
avtomobila povsem ravno, kar
pomeni, da je moč odstraniti
vse sedeže (razen prvih dveh)
in potem je 806 v resnici pravi
kombi. Sicer pa je zunanja po-
doba avtomobila ustrezno vi-
soka (1714 milimetrov), priča-
kovano dolga (4454 milime-
trov) in tudi široka (1834 mili-
metrov). Po drugi strani se pe-
ugeot 806 dokazuje tudi z do-
bro izdelavo, smislom za ma-
lenkosti in podrobnosti, neka-
terimi prijetnimi rešitvami, pa
ob tem dobro lego na cesti in
dvema zelo solidnima motor-
jema. Oba agregata imata ena-
ko gibno- prostornino (1998-
kubičnih centimetrov), pa ra-
zlično moč. Šibkejša izveden-
ka zmore 89 kW/123 KM, kar
zadostuje za največjo hitrost
177 km/h ter pospešek 15,1 se-
kund do 100 km/h, zmogljivej-
ši agregat pa 108 kW/150 Km
( doseže najvišjo hitrost 195
km/h ter pospešek 11 sekund
do 100 km/h). Druga novost je
peugeot 605. To je klasična li-
muzina, ki so ji na novo ukro-
jili prednji in zadnji del, nova
je tudi notranjost, ponudbo pa
so popestrili še z dvema novi-
ma motorjema. Slovenski
uvoznik peugeotov, ljubljan-
ska Avtohiša Claas, napove-
duje skorajšnjo prodajo obeh
avtomobilov.
Na sliki: peugeot 806 in 605.
Nemčija: v aprilu občuten padec
Zdi se, da se nekateri načrti
in upanja podirajo: aprila so
namreč v Nemčiji, ki je ned-
vomno	najpomembnejši
evropski avtomobilski trg, re-
gistrirali za 15 odstotkov manj
avtomobilov kot aprila lani.
Doslej je to največji in skoraj
nepričakovan padec, kajti ja-
nuarja, februarja, marca in
aprila prodaja sicer ni bila
največja, vendar je bil plus še
očiten.
Zanimivo je, da so japonske
tovarne zgolj v aprilu prodale
za 35,3 odstotka manj avtomo-
bilov, medtem ko je bil posel
z dizelskimi avtomobili ugod-
nejši za 6,6 odstotka. Naju-
spešnejša tovarna je seveda
Volkswagen, kajti njen delež
na nemškem trgu je bil 20,8-
odstoten, letos pa je 21,7-od-
stoten. Najuspešnejši avtomo-
bil je še vedno golf П1 (doslej
136 tisoč avtomobilov), sledi
opel astra, VW passat in BMW
serije 3. Med tujimi tovarnami
je še naprej prvi Renault (5,5-
odstotni delež), sledi mu Pe-
ugeot, deseti pa je španski Se-
at, ki je aprila svojo prodajo
povečal za dobrih 55 odstot-
kov. Najuspešnejša japonska
tovarna je Toyota (2,5-odstot-
ni delež), najuspešnejši tuji
avtomobil renault 19, zelo do-
bro pa gre v promet tudi pe-
ugeot 306. Na sliki: renault 19
kot najuspešnejši tuji avto-
mobil.
Nove dajatve od 1. julija naprej
Sedaj je vse jasno: 1. julija
so začele veljati nove temeljne
davčne stopnje pri avtomobi-
lih. Prenehala je veljati odred-
ba, ki je dovoljevala nižjo
davčno stopnjo za avtomobile
s katalizatorjem. Po novem je
tako temeljni prometni davek
pri avtomobilih z motorjem do
gibne prostornine 1,8 litra 20
odstotkov, pri avtomobilih
z motorjem nad prostornino
1,8 litra pa .32 odstotkov. Ko
gre za tuje avtomobile, je treba
k tem dajatvam prišteti še ca-
rino (27 odstotkov), kar pre-
prosto pomeni, da so skupne
dajatve pri takem avtomobilu
v prvem razredu 47 in v dru-
gem razredu skoraj 60 od-
stotkov.
Seveda pa bodo nekateri
prodajalci tujih vozil v bolj-
šem položaju, saj lahko uve-
ljavljajo carinske olajšave, ki
jih prinaša 100-odstotna po-
kritost uvoza tujih avtomobi-
lov z izvozom slovenskega bla-
ga. Prvi julij je bil pomemben
tudi zaradi tega, ker je od tega
datuma naprej prepovedana
prodaja avtomobilov brez
uravnavanega katalizatorja.
Kaj bodo storili vsi tisti, ki še
imajo na dvoriščih nekaj takš-
nih avtomobilov, ta hip še ni
znano.
Renault prenovil clia Williams
Clio Williams, najmočnejša
izvedenka renaulta elio, bo
doživel nekaj sprememb.
Francoska avtomobilska to-
varna bo začela čez nekaj ted-
nov ponujati novo oziroma do-
polnjeno različico tega avto-
mobila.
Clio Williams je oziroma bo
naprodaj v karoserijski izve-
denki s tremi vrati, pri čemer
se bo sedanja karoserija od
prejšnje razlikovala tudi zara-
di nekaterih karoserij skih do-
datkov, Značilnih za letos ne-
koliko prenovljeni elio. Avto-
mobil bo še naprej poganjal
2.0-litrski bencinski štirivalj-
nik s po štirimi ventili na valj
in skupno močjo 108 kW/150
KM. Kolotek clia Williams je
za 34 milimetrov širši, kolesni
obroči so za sedem palcev širši
kot sicer in tudi zaradi tega je
to zelo lahko vodljivo vozilo,
z zelo ugodno lego na cesti in
presenetljivo dobrimi voznimi
lastnostmi. Clio Williams se je
doslej dokaj dobro odrezal tu-
di na različnih rally prven-
stvih, nasploh pa je šel vse do-
slej dobro v prodajo. Tako so
lani samo v Franciji prodali
1455 avtomobilov, v vsej Evro-
pi pa več kot 5000. Dovolj, da
elio Wilhams štejejo med
uspešnejše avtomobile.
Dražje lade
z uravnavanim
katalizatorjem
Lada Avto, uradni zastop-
nik ruske avtomobilske tovar-
ne Lada, je po 1. juliju začel
prodajati avtomobile z urav-
navanim katalizatorjem. Za-
radi tega so se cene spremeni-
le, pri čemer pač še vedno drži,
da so to skoraj najcenejši avto-
mobili na slovenskem avtomo-
bilskem trgu.
Nasploh gre posel s temi ru-
skimi avtomobili na podkara-
vanškem prostoru dokaj dobro
od rok, kajti lada samara spa-
da med najbolj uspešne avto-
mobile, ugoden pa je tudi po-
sel s terenskimi nivami. Nove
maloprodajne cene nekaterih
lad pa so: karavan 1500
918.000 tolarjev, karavan 1300
906.000 tolarjev, samara 1300
s tremi vrati 999.000 tolarjev,
samara 1500 s tremi vrati
1.023.000 tolarjev, samara
1300 s petimi vrati 1.070.000
tolarjev, samara 1500 s petimi
vrati 1.120.000 tolarjev in sa-
mara 1500 limuzina 1.234.000
tolarjev.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
bilo naprodaj blizu 700 vozil, podatka o številu prodanih avtomobilov
pa nismo prejeli.
VW golf gre še vedno dobro
v promet
Pred nedavnim je s tekočih
trakov zapeljal golf pink flo-
yd, s petimi vrati in 55 kW
močnim motorjem. Nič po-
sebnega, če ne bi šlo za pet-
najstmilijonti golf, ki so ga
izdelali pri Volkswagnu.
Ta tovarna torej nadaljuje
tradicijo izdelave zelo uspeš-
nih avtomobilov, kajti na
seznamu najbolje prodaja-
nih avtomobilov vseh časov
sta po novem dva: sloviti
hrošč, ki je doživel kar 22
milijonov ponovitev, in sedaj
tudi golf. Ta sicer zaostaja za
toyoto corollo, je pa prehitel
prvi serijski avtomobil, to je
ford tin lizzy (tudi približno
15 milijonov). Sicer pa
Volkswagen izdela v svojih
tovarnah v Nemčiji, Belgiji,
(Mehiki, Južni Afriki in drug-
je vsak dan po 4000 golfov.
Tovarna ponuja štiri izve-
denke (kombi limuzino s tre-
mi ali petimi vrati, pa kabri-
olet, pick up oziroma caddy
in variant ali karavan), zelo
zanimive pa so številke
o tem, kateri trgi so najpo-
membnejši. Daleč pred vse-
mi je seveda Nemčija, kjer so
doslej izdelali in prodali 5,8
milijona golfov. Na drugem
mestu so — pomislite — ZDA,
kjer so doslej prodali nič
manj kot 1,82 milijona avto-
mobilov. Sledi Italija (1,26
milijona), pa Francija (1,1
milijona), nato Velika Brita-
nija (623 tisoč) ipd. Volks-
wagen je s svojim avtomobi-
lom uspešen tudi na Japon-
skem, kajti doslej so tam za
ta avtomobil našli 274 tisoč
kupcev. Na sliki: golf III.
Salon 0LDY tudi v Velenju
Ker je poslovni interes vsa-
kega podjetja, da stori korak
naprej v svoji ponudbi in ka-
kovosti storitev, so se tudi
v avtomobilskem salonu Oldy,
ki že dlje časa posluje v nepo-
sredni bližini gostilne Matjaž
na Polzeli, odločili odpreti
svojo novo prodajno enoto.
Prejšnji teden so v blagovnici
Era Standard v Velenju, odprli
ravno dovolj velik avtomobil-
ski salon za ponudbo vozil iz
njihovega prodajnega pro-
grama.
Trenutno so cenovno zelo
privlačna vozila znamke Fiat
in Suzuki. Za njih veljajo do
konca julija še vedno stare ce-
ne, kljub spremenjeni zakono-
daji, ki določa višji prometni
davek. Tako lahko dobite res-
nično dobra vozila že za
11.490 nemških mark, kolikor
stane najcenejša panda ali, na
primer, privlačno in moderno
limuzino Tempro za 26.480
nemških mark.
V avtomobilskih salonih Ol-
dy na Polzeli in v Velenju po-
nujajo tudi ugodne kredite, ta-
ko da so avtomobili na voljo
tudi tistim kupcem, ki nimajo
dovolj gotovine za takojšen
nakup.
EP
Pozornost vseh udeležencev otvoritve avtomobilskega salona
Oldy v blagovnici Era Standard v Velenju, je prav gotovo
vzbudil tudi atraktivni Suzuki vitara, katerega zunanji izgled je
dopolnil slikar Jure Cekuta.
Št. 27 - 7. julij 1994
25!
Namesto sence
poletna programska ponudba Radia Celje____
Radio Celje je v zadnjem
tednu junija prešel v poletno
programsko shemo, temeljna
značilnost tega programskega
obdobja pa bo sproščenost in
razgibanost, veliko glasbe in
malo govornega programa (v
glavnem ga bodo sestavljale
informativne oddaje in kratek
utrip od vsepovsod).
Nekatere oddaje, predvsem
tiste resnejšega tipa, si bodo
v poletnem obdobju nekoliko
»odpočile«. To velja za Pike na
i, ki bodo na sporedu znova
v začetku septembra, najprej
v sejemski podobi v času je-
senskega MOS, humoristično-
satirično oddajo Alkotest sati-
rikon, ki se je dobro prijela in
verjamemo, da bodo humorja
željni težko pričakali jesen, ko
bo znova na sporedu. Kar za-
deva športni program, do za-
četka ligaških tekmovanj ne
bo Time outa za šport, iz teh
razlogov pa bo skromnejši tudi
športni blok ob sobotnih veče-
rih. Zato pa se bodo že zelo
kmalu začeli nogometni šport-
ni prenosi, saj se državno pr-
venstvo začenja 7. avgusta,
pokalno tekmovanje pa že 31.
јиЦja. Ker bodo nogometaši
Publikuma prva dva meseca
svoja srečanja igrali ob petkih
ob 18., bomo prenašali 2. pol-
čas srečanj na Skalni kleti po
oddaji Celjski magazin. Ta od-
daja in tudi vse glasbene osta-
jajo tudi poleti v stari obliki.
Novost na katero želimo
v poletni shemi posebej opozo-
riti, je programski projekt Od-
krivamo, spoznavamo, nekoli-
ko spremenjena različica na-
šega lanskega projekta Radio
Celje se skriva, poiščite nas, ki
je med našimi poslušalci vzbu-
dil veliko zanimanja. Razlika
je predvsem v tem, da tokrat
ne odkrivamo kraja, marveč
značilne predmete za kraj. Ob
tem načrtujemo, da bomo ne-
kaj teh projektov pripravili
kot posebne akcije tudi za
tamkajšnje ljudi in skrili nekaj
majic Radia Celje ter tudi dru-
gače poskrbeli za atraktiven
program ter pester utrip v raz-
nih krajih, kjer se sliši Radio
Celje.
Poletje bomo na Radiu Celje
izkoristili tudi za to, da se čim
bolje pripravimo na velike na-
loge v jeseni: sejemski pro-
gram, enotedenski 24-urni
program v času od 19. do 26.
septembra, na morebitno veli-
ko zabavno prireditev in seve-
da tudi na 5. festival Združe-
nja radijskih postaj Slovenije,
ki bo v Celju od 26. do 28.
oktobra.
ROBERT GORJANC
DRUŠTVO I - Združenje ra-
dijskih postaj Slovenije ne
bo več neformalna združba
slovenskih lokalnih in regi-
onalnih radijcev, ampak se
bo registriralo kot društvo in
bo postalo pravna oseba. Na
ta način naj bi učinkoviteje
uveljavljalo svoje interese
v slovenski radiofoniji.
DRUŠTVO U - Seveda pa
»društvo slovenskih radij-
cev« ne bo samo organizacija
pustih resnobnežev, ki raz-
pravljajo samo o problema-
tičnih radijskih temah, am-
pak se bo znalo na ravni tudi
zabavati. Za to so prvi, na
predvečer Dneva državnosti,
poskrbeli na Radiu Trbovlje,
ki je v Medijskih toplicah
pripravil Skupščino združe-
nja, po njej pa družabne igre,
med katerimi je bilo tudi lo-
kostrelstvo.
ŽIRIJA - Radio Celje je pred
dnevi poslal vsem sloven-
skim lokalnim in regional-
nim radijskim postajam, čla-
nicam Združenja, razpis za
udeležbo na 5. festivalu
Združenja radijskih postaj
Slovenije. Začelo se je torej
zares. Naloga prireditelja,
Radia Celje je, da zdaj iz
večjega spiska imen, ki jih je
izbral izvršni odbor Združe-
nja skupaj s prirediteljem,
izbere člane žirije, ki bodo
ocenjevali radijske izdelke.
Imen seveda do dokončne se-
stave žirij še ne bomo razkri-
vali, lahko pa vam zaupamo,
da gre za nekaj zelo emi-
nentnih imen slovenskega
javnega življenja.
STOP - Z vodstvom uredni-
štva revije Stop se dogovar-
jamo, da bi vendarle izpeljali
že dolgo načrtovano sreča-
nje, ki se zaradi rednih ob-
veznosti in raznih projektov
obeh redakcij stalno izmika.
Če ne prej se bomo zagotovo
sestali jeseni.
Novi stari
obrazi in glasovi
Na Radio Celje se je v zad-
njem času vrnilo nekaj vodite-
ljev. Že kar lep čas je minil,
kar ste zadnjič lahko slišali
njihove glasove, gotovo pa jih
niste pozabili.
Sandro Čater ste lahko opa-
zili tudi na Dnevu odprtega
Radia Celja, s svojim glasom
pa se je znova pojavila tudi
Tonka Kovač. Ta teden naj bi
se spet zaslišal stari nov moški
glas mladega Tomaža Krajnca.
Njihov »come back« ni samo
posledica poletne kadrovske
stiske, saj se bodo tudi jeseni
vključevali v voditeljsko delo
na Radiu Celje, temveč naše
načrtne uredniške politike, da
bi ustvarjali čimvečjo pestrost
glasov in voditeljsko zaledje.
Nove stare sile pa bodo jese-
ni, vsaj upamo tako, po pogo-
vorih, ki jih bomo opravili av-
gusta in septembra, in glasov-
nih preizkusih, okrepile tudi-
povsem nove voditeljske moči,
saj naj bi takrat pripeljali
h koncu naše iskanje svežih
voditeljskih glasov na Radiu
Celje.
Nova stara glasovna osvežitev:
Sandra Čater.
Simona Brglez je postala voditeljica v programu Radia Celje
sele letos, »njeni« pa so ponedeljkovi popoldnevi, ko je na
sporedu oddaja Podalpski pop, v kateri se pogovarja z zvezdami
slovenske zabavne glasbe, dela pa tudi v drugih programskih
Pasovih.
Četrtek, 7. julija, 16.10
Glasbeni express
Glasbeno mozaična oddaja, v kateri predstavljamo novosti in
zanimivosti iz domače in tuje zabavne glasbe tudi v poletnem
času ostaja z vami.
Petek, 8. julija, 9.05
Nevarnosti poletja
Poletje je čas počitka, živahnosti in razposajenosti, ki pa
lahko skriva tudi mnoge nevarnosti. Na kaj vse moramo paziti,
da se naši težko pričakovani trenutku oddiha ne spremenijo
v slabo voljo in žalost, o tem boste lahko v pogovoru prisluhnili
s strokovnjakom, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušal-
cev. Pogovor bo vodila Vesna Lejič.
Nedelja, 10. julija, 10.30
Nedeljski gost: Sašo Govc
Gost nedeljskega dopoldneva bo tokrat Sašo Govc, košarkar
Kovinotehne Savinjske Polzele, ki bo po lanski odlični sezoni
prvič nastopila tudi v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev.
Ponedeljek, 11. julija, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov: Ansambel Petra
Finka
Po dveh oddajah, ko ga je zelo uspešno nadomeščala Jožica
Škorja, se kot voditelj vrača ustvarjalec Vrtiljaka polk in valč-
kov Tone Vrabl. Ansambel Petra Finka prihaja iz Dolenjske,
prave zakladnice odlične slovenske narodno zabavne glasbe.
Sreda, 13. julija, 9.05
Odkrivamo, spoznavamo
Na sporedu bo nova raziskovalno-potopisna akcija Radia
Celje v zanimivem kraju, ki bi si ga veljalo izbrati za ogled.
Dobro prisluhnite in napnite možgane, morda bo nagrada prišla
v vaše roke.
Brane Oblak
Legenda slovenskega nogometa
Vse oči so zadnje čase uprte
v Ameriko, kjer poteka svetov-
no prvenstvo v nogometu.
V	sobotni oddaji Glasba je
življenje bom gostila legendo
slovenskega nogometa - Bra-
neta Oblaka. Še vedno je akti-
ven kot trener.
Brane Oblak nam bo pove-
dal kakšno o glasbi, s katero se
nogometaši srečujejo na tek-
mah: petje in dretje navijačev,
sodnikovi žvižgi...
V	nagradni igri ob 130-let-
nici Pivovarne Union smo iz-
žrebali: Vando Šranc z Jese-
nic, Dominika Štaleker iz Mi-
slinje (oba dobita po dve maji-
ci), ter Jožico Lovrenc iz De-
strnika, ki bo po pošti prejela
ročno uro. Bravo! Med vsemi
sodelujočimi pa bomo konec
avgusta izžrebali novega last-
nika gorskega kolesa.
Pa še ena iz sveta različnih
športov:
»Prihaja.. .vleče, vleče, fan-
tastično vleče, še vedno vleče,
imenitno vleče, še vleče, vleče,
vleče...«
»Ali ti malo pretiravaš?«
»Še vedno vleče, še kar na-
prej vleče, vleče, fantastično
vleče...»
»Pa kaj vleče? Kdo vleče?«
»Olimpija svoje navijače za
nos...«
SIMONA H20
RADIJSKI SPORED
od 7. do 13. julija
RADIO CELJE
četrtek, 7.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali
O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik
13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10
Glasbeni express, 17.00 Kronika, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 8.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 9.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice,
12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.05 Glasba je
življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski
biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00
Večerni-športno zabavni program, 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 10.7.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, Pribl. 18.00 Zaklju-
ček programa.
Ponedeljek, 11.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlg), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek programa.
Torek, 12.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija
tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle,
20.00 Zaključek programa.
Sreda, 13.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00
BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10
Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00
Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane S pege I
Vodja tehnik: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 27 - 7. julij 1994
26
Oživel јв klovn
CD «Balada o koščku kruha« nam vrača Frana
Mllčlnskega Ježka
Pred nedavnim smo Slovenci dobili iz-
jemno ploščo, na kateri je zbrano verjet-
no vse tonsko znano gradivo še ohranje-
nih songov oziroma šansonov Frana Mil-
činskega Ježka. Kar 24 pesmi tega legen-
darnega edinstvenega umetnika je na
njej. Za Balado o koščku kruha se mora-
mo zahvaliti Založbi KifKif in reviji
M'zin, ki sta uredili vse potrebno in izda-
li ta pomemben dokument slovenske kul-
ture.
Ježek se je rodil 14. decembra 1914
v družini znanega ljubljanskega odvetni-
ka, pisatelja in humorista Frana Milčin-
skega. Že z osemnajstimi leti je spoznal
čar odrskih desk, leta 1933 je začel na-
stopati na šentjakobskem odru, tri leta
kasneje pa je postal član radijske igral-
ske skupine Radia Ljubljana. Skupaj
z Jožetom Pengovom je pripravljal hu-
moristične oddaje in prepeval zabavne
pesmi.
Vojno je preživel večkrat zaprt in in-
terniran v Italijo, po njej se je zaposlil
v ljubljanski Drami, kasneje na RTV
Ljubljana, kjer se je preizkušal kot ured-
nik, režiser in umetniški vodja. Kar ne-
kaj radijskih iger je napisal v tem času,
v njih je tudi nastopal, med njimi pa je
bila najbolj znana Zvezdica Zaspanka,
po kateri je nastal naš prvi lutkovni film.
Kot radijec je bil še najbolj znan po svo-
jih humoreskah, literarnih oddajah in
otroških zgodbah. Napisal je tudi več
besedil za slovensko zabavno glasbo in
nekaj besedil za lutkovne predstave,
»zraven« pa je bil tudi pri nastajanju
prvih slovenskih filmov (Kekec,
Vesna...).
In ob vsem tem je Ježek našel še dovolj
časa, idej in energije, da je leta 1974
v studiu Radia Ljubljana, ob spremljavi
pianista Maria Rijavca, posnel kar nekaj
svojih songov, ki jih odlikujejo kritična,
zajedljiva in socialna sporočila. Z njim
so pri pisanju pesmi sodelovali tudi Bo-
jan Adamič, Urban Koder, Marijan Vo-
dopivec...
Nekaj pesmi je že bilo objavljenih na
kaseti Moj narobe svet, ki pa je bila kma-
lu razprodana. S hvalevrednim dejanjem
izdajateljev pa lahko sedaj Slovenci spet
prisluhnemo temu velikanu, ki nam je
tolikokrat privabil smeh na usta in nam
s svojimi sporočili dajal misliti. 24 son-
gov na plošči vam bo vrnilo dobro voljo
tudi v teh časih, ki jih je s svojimi še
vedno aktualnimi besedili in s svojim
značilnim glasom lahko oblikoval in na-
redil le človek, ki je bil vse življenje
klovn. Odkrijte se! Balada o koščku kru-
ha nam je vrnila Ježka, občinstvu pa so
ga 10. junija v Klubu Cankarjevega do-
ma »vrnili« Tomaž Pengov, Vita Mavric,
Jani Kovačič, Boris Cavazza ter Bojan
Adamič in Meri Avsenak.
SŠ
James Johnson, kitarist
v Angliji precej popularnih
Gallon Drunk, bo na največji
ameriški turneji alternativnih
bendov Lollalallooza '94
v spremljevalni skupini NIC-
KA CAVEA The Bad Seeds za-
menjal odličnega Blixa Bar-
gelde.
Letošnjo nagrado Polar Mu-
sic Prize sta prejela skladatelj
in aranžer QUINCY JONES in
dirigent NIKOLAUS HOR-
NONCOURT. Nagrada, ki jo
vsako leto podeljuje švedski
kralj Karl Gustaf, je vredna
kar pol milijona švedskih
kron, Quincy Jones pa je že
dejal, da bo svojo polovico po-
daril Afriškemu nacionalnemu
kongresu.
Pred dobrimi štirinajstimi
dnevi so v kopalni kadi našli
mrtvo KRISTEN PFAFF, ba-
sistko skupine HOLE. Po pr-
vih informacijah je Pfaffova
umrla zaradi prevelike doze
heroina. To je že drugi velik
udarec za voditeljico skupine
Hole Courtney Love, ki je ne-
davno tega pokopala moža
Kurta Cobaina.
Po trinajstletnem premoru
so se spet zbrali člani skupine
KING KRIMSON, ene izmed
najinventivnejših rock zasedb
sedemdesetih. Šestčlanska
ekipa, kitarista Robert Fripp
in Andrew Be lew, basista To-
ny Levin in Terry Gunn ter
bobnarja Bill Bruford in Pat
Mastelotto, že nastopa po Ja-
ponskem, še pred jesenjo pa
naj bi svoje delo objavili na
nosilcih zvoka za založbo
Virgin.
Snemanje videospota za
najnovejšo skladbo »Leave
Them Alone« nizozemskega
tehno dua TWENTY 4 SEVEN
je stalo skoraj pol milijona
DEM. Spot je bil posnet na
peščenih plažah v Južni Afri-
ki, razen ekstravagantnih ko-
stumov in velikih limuzin pa
ne prinaša nič novega.
V Kopru bo 19. julija pravi mi-
ni WOODSTOCK. Na stadi-
onu Bonifika se bo takrat
ustavila prava rockerska ka-
ravana. Z glasbeniki, ki so
pred petindvajsetimi leti na-
stopili na legendarnem Wood-
stocku. Med nastopajočimi ve-
lja ljubitelje starega roka opo-
zoriti na kitarista Alvina Le-
eja, Micka Taylorja (ex-The
Rolling Stones), Donovana in
Richieja Heavensa.
»Hišni« studio Pop designa
Chinatown že deluje s polno
paro. Te dni tam snema tehno
skupina 2B, v prostih terminih
pa Pop designovci pripravljajo
material za novi album, ki naj
bi izšel jeseni. Košmrlj, Resnik
in ostala trojica so se pred šti-
rinajstimi dnevi, menda kar
uspešno, predstavili na trid-
nevnem festivalu Pop Rock
Bratislava. Tam je prvi večer
nastopil tudi Peter Gabriel, fe-
stival pa sta zaključili skupini
Status Quo in Whitesnake.
Z rahlo zamudo je pri založ-
bi Corona izšla prva kompakt-
na plošča etno skupine ŠU-
KAR. Na CD so vsi posnetki
s prve kasete »Cigani ljubijo
pesem« in sedem pesmi z dru-
ge kasete »Ciganska duša«.
V kratkem nameravajo izdati
tudi angleško različico ome-
njenega CD-ja, s projektom,
imenovanim »Gipsy Soul«, pa
nameravajo prodreti na tuje
trge.
STANE ŠPEGEL
Včeraj sta v bližini avstrijskega mesta Linz skupaj nastopili
dve trenutno najbolj vroči ameriški hard rock zasedbi, AERO-
SMITH in ZZ TOP. To je bila tudi ena izmed zadnjih priložno-
sti, da bi lahko videli Billyja Gibbonsa in Dustyja Hi Ila z veli-
častnima bradama, zaščitnim znakom skupine ZZ TOP. Moža-
karja se namreč nameravata obriti. Seveda ne zastonj. Pol
milijona dolarjev, ki jih bosta za to dobila, bosta darovala
dobrodelnim ustanovam.	_
Št. 27 - 7. julij 1994
27
Malibu in leteča čokolada
Naslov je čisto pravi. O tem
sem se prepričal na otroški ve-
leprireditvi Škratovanje na
Snežnem stadionu pod mari-
borskih Pohorjem, ko je čoko-
lada deževala z odra na občin-
stvo.
Krivca za letečo čokolado
sta kaseta in predvsem nosilna
skladba Čokoladica, ki so jo
fantje iz skupine Malibu lansi-
rali pred kratkim. Malibu je
eden redkih neljubljanskih
bendov, ki mu zelo dobro
uspeva obvladovati slovenski
prostor, za kar je dokaz tudi
razprodana poletna sezona.
Ob tem se je pravkar končala
tudi akcija v reviji Antena
- Z Malibujem v Gardaland,
pred kratkim je bila na Valu
202 hit tedna Maja, pesem
z zadnje kasete, v rodni Ilirski
Bistrici se je zgodila velepro-
mocija nove kasete s številni-
mi gosti, na tržišču pa je med-
tem že tudi CD, na katerem sta
združeni druga in tretja kaseta
(Slovenija Grand Mix in Čo-
koladica).
S polno paro deluje tudi Fan
club (Malibu, Topole 59/a,
66250 Ilirska Bistrica), obože-
valkam pa v poštni nabiralnik
poleg izkaznice prileti tudi
malibujevska čokoladica ali
kakšno drugo presenečenje.
Teh, presenečenj torej, so fant-
je polni. Sami zatrjujejo, da se
je število članov, odkar z odra
dežujejo čokoladice, že nekaj-
krat povečalo in sploh ne neha
naraščati.
Po nastopih na zaključni
prireditvi Poglej in zadeni ter
letošnjem festivalu Melodije
morja in sonca bo verjetno po-
treben še kakšen ponatis kase-
te in CD-ja, kar bo nedvomno
pomenilo pozlatitev tudi teh
izdaj. Za vsemi uspehi se seve-
da skriva ogromno garanja, iz-
najdljivosti, razumskega de-
la... Na glasbenem področju
je pač tako - kdor zna, ta zna,
za Malibu pa to popolnoma
velja. Verjetno bodo novo ka-
seto promovirali tudi kje na
Celjskem in verjetno bodo tudi
takrat deževale čokoladice. Še
posebej to velja za Miš-maš
v Grižah, saj sta za prireditev
v avgustu sponzorja, Fructal iz
Ajdovščine in Brodoc iz ljub-
ljane, namenila dvakratno ko-
ličino čokolade.
SLA VC L. KOVAČIC
Barfly
Summertime
1994
Dolgo, vroče poletje bodo
Barflayjevci nadaljevali z veli-
ko NAF NAF Party, ki se bo
pričela jutri, v petek, ob dva-
indvajseti uri. Znana Nafna-
fovca Tuži & Sivka bosta naj-
boljše naf naf kruljenje nagra-
dila z rumeno puhovko in
ostalimi priročnimi nagrada-
mi, kar pomeni, da se vam žu-
ra resnično ne splača zamu-
diti!
N-M. S.
»Ajnspric
po resnic'«
Kot bi z rokami tri orehe,
po dva, drugega ob drugega.
Pretrde, ki bi jih spoznal šele
ob bolečini prehudega stiska
v dlani, bi zaenkrat vračal
nazaj na mizo, da se jih kas-
neje lotim s coklo, iz strtih
pa bi strastno preskal jedrca,
včasih tako slastna, da bi ko-
maj dočakal naslednjega,
drugič grenka kot pelin, po
katerih si naslednjega ne sa-
mo želimo, ampak si brez
njega sploh ne znamo več
predstavljati prihodnosti.
Vidite in tako nekako se mi
zdi včasih tudi tole moje lo-
mastenje po pragozdni suh-
ljadi in nocoj, ko mi Celje
leži pred nogami in se mi
v glavo zaletavajo nočne bi-
be, ki se mahnjene na luč
nad menoj, nocoj bi rad po-
svetil tole počitniško okence
tistim najbolj krhkim. Med-
tem pa se psi po okoliških
hribčkih ne morejo sprijaz-
niti niti z odmevom svojega
lajanja, kaj šele s klempa-
njem mojega pisalnega stro-
ja, ki na koncu vsake vrstice
zacinglja prijetno, kot kakš-
na blagajnica, nakar se jim
čisto utrga in zabevskajo
v zboru: »Vrau, vau, vau,
vau, vau!?!« Že prav!
Tokrat naj beseda steče
o festivalu MIMI (Mouve-
ment International des Mu-
siques Inovatrices), ki že ne-
kaj let poteka v južnofranco-
skem mestecu Št. Martin de
Cr au. Od 9. do 13. julija se
pravi v tem času, bodo letoš-
nji izbranci predstavili svoja
najbolj sveža dognanja na
področju inventivnosti
v muziki, mi pa se od daleč
s prstom sprehodimo vsaj po
programu, da dobimo malo
vpogleda v neznano. Prvi ve-
čer »Innovating thirteen eve-
ning« bo otvoril Omette Co-
leman New Quartet iz ZDA,
aha, mladi improvizatorski
trio E Pericoloso iz Marsc-
ilea in kanadski pianist Pi-
ere St Jak, pa bodo stopnje-
vali napetost pred spekta-
klom. Naslednji »Dangeres
agitators evening« bo v zna-
menju Japoncev Dragon
Blue s pevko Tenko in Fran-
cozinjo Maggie Niçois in nje-
nih Mechantes. Tretji »He-
ads down evening« bo nasto-
pila Meatopia iz Tokia, za
njo pa veliki Fred Chalenor
s skupino Caveman Shoesto-
re iz Amerike tudi. »Futurist
rock evening« bodo barvali
Švicarji Goz Of Kermeur,
Litvanci Ne Zhdali, ki smo
jih edine do sedaj videli tudi
v Sloveniji, ter Nemci The
Blech. Zadnji žurantski ve-
čer poimenovan »Dance with
the earth evening« pa bo fe-
šta s francosko - brazilsko
žensko dvojico Femmouz T,
Avstrijci Attwenger in Bra-
zilci iz Sao Paola Moleque de
Rua.
Tako, Verjamem, da vam
vsa ta imena ne pomenijo kaj
več kot cinkarniški raufnki,
ki pa zopet nimajo kaj dosti
veze z ljubljanskim Jazz fe-
stivalom, ki je letos bleščeč,
kot že dolgo ne. Pa vendar,
nekaj se na svetu dogaja, kar
ni pod satelitskim nadzo-
rom, pa četudi je samo muzi-
ka. Ce že imate vsaj malo
prirojenega smisla za humor,
pa lahko zgornji menu pri-
merjate s kakšnim domačim,
denimo kar s tistim za Pivo
in cvrtje v Laškem. Lep poz-
drav iz Hrenove vasi, Slove-
nija! Eks velá!
Pop loto
Nihče ni napovedal pra-
vilnega vrstnega reda
sklad, nagrada, ki jo po-
darja sponzor oddaje Pop
loto, trgovina ORIS MASH,
je sédaj vredna že 12.000
SIT. Za skladbe, ki jih je
izbral Stane Špegel, lahko
glasujete v sredo, 13. julija.
Kupone pošljite na dopis-
nicah na naslov: Radio Ce-
lje, Prešernova 19, Celje.
Št. 27 - 7. julij 1994
28
Dogodki
Strašansko vroče je, ozonska plast je vedno tanjša in
takšno podnebje vsekakor ni ravno najboljše za dvigova-
nje navdiha... Zato je v tem času najbolj pametno biti
zaljubljen in ne misliti na nič drugega kot rja to, kako
izprositi denar za na bazen in mogoče še za kakšen kon-
cert ... Pa še na tem področju vlada mrtvilo. Magnifico je
zadnjič odjajcal svoje v Casablanci, v Jungle je med šol-
skimi počitnicami vstop prost (berite plakate!) in v tem
pragozdu lahko (če vas ne bo kdo napadel s palico, kot bi
se to zadnjič nekomu skoraj zgodilo) poleg vsega drugega
odigrate tudi en biljard. Barfly in KLjUB po starem.
Učencem vrtnarske šole, ki umirajo na poletni praksi,
najbrž nihče ne zavida. Spica je že odprta; če greste tja
z avtom, ga parkirajte pred bazenom in ne lazite mimo
sosedov, ker je tam prisilna modra cona in slednji nad
številnimi obiskovalci v obliki jeklenih konjičkov niso
najbolj navdušeni. V Savinji živi samo še povodni mož (pa
še tega so pred kratkim izdala pljuča), ob Savinji pa lahko
kot vedno najdete polno razbitih steklenic, novih grafitov
in ogorkov jointov.
Na Zapadu pa još uvijek ništa novo...	NINA M
Hubertek!
Kot vselej me je tvoje pisem-
ce razveselilo in vzpodbudilo
tudi prejšnji četrtek. Tokrat
žal nisem pretirano zgovorna;
s pismom se mučim že celo
uro, pa nič. Ves teden me že
obletavajo črne misli (in mu-
he!). Vendar pa ti moram spo-
ročiti novico meseca: gospodar
je v naš hlev priključil televi-
zor in sedaj ob večerih gleda-
mo GTV (kot najbrž že veš, je
to kratica za Govejo televizijo,
ki jo dobiš na kanalu 99!).
Zadnjič sem gledala poročila
in bikec, ki jih vodi, je govoril
o nekakšni aferi v zvezi s hlevi,
zaradi katere je med drugim
odstopil tudi naš minister za
govedorejo. Si o tem slišal že
kaj več?
Sploh pa imamo probleme
tudi v naši hiši, saj gospodar
pravi, da je hlev, v katerem
živimo, črna gradnja, zaradi
česar so nas zadnjič obiskali
neki čudni človečki z dolgimi
jeziki. Pozneje sem slišala, ko
je gospodar Lojze sosedovi
Micki razložil, da se tem čud-
nim stvarem reče kravata in
da ne visijo iz ust, temveč si jih
človečki, ki govorijo dosti bolj
čudno kot ljudje v naši vasi,
zavežejo okoli vratu. Hubert,
mogoče veš, zakaj imajo ljudje
tako čudne navade? Sama sem
že razmišljala o možnosti, da'
bi lahko bila ta, kako se že
reče, kravata, nekakšen po-
daljšek jezika, saj imajo ljudje,
kot vemo, v ustih te organe
zelo kratke. Zato ne jedo svo-
jih, temveč raje naše jezike.
Kaj misliš, kdo bo pojedel mo-
jega? Pa tvojega, ko ne boš veš
sposoben za delo? Si že kdaj
razmišljal o najinem koncu?
Mene to v zadnjem času zelo
mori, in, Hubert, preden
umrem, bi te rada spoznala!
- Boš prišel na obisk? Mi boš
poslal svojo fotografijo?
Prosim! ! !
V obupu te pozdravlja tvoja
DARKA VON AVARK
Pogosto bi se sramovali
svojih dobrih del, če bi
ljudje poznali vse moti-
ve, ki so pri tem delo-
Vàli. (La Rochefoucauld)
Dragi vi!
Počitnice so pred vami, po-
pravci za vami in prav gotovo
nimate početi nič, kar bi se
lahko imenovalo pretirano pa-
metno, koristno ali produktiv-
no. Zato svetujem, da:
-	sedete pod najbližji sončnik
in si privoščite ledeno hladno
kokakolo (polnoletni lahko tu-
di z rumom);
-	vključite modre možganske
celice in jih vsaj pol ure na dan
uporabljate;
-	kdaj spravite kaj tudi na
papir;
-	nam to pošljete;
-	greste na morje;
-	se zaljubite
-	in spet sedete pod sončnik ter
si naročite viski;
Pišete, rišete ali ustvarjate
lahko kar koli; pomembno je,
da pošljete v kuverti z našim
naslovom in s pripisom Za po-
letni vrtiljak. Slava in nagrade
pa čakajo!
Stopala je po poti in premi-
šljevala. V mislih si je orisova-
la zgodbo, ki jo bo napisala za
časopis. Bolj ko je premišlje-
vala, bolj prazno glavo je ime-
la. Odšla je domov in tam na-
šla povabilo na ples.
Prišla je v dvorano, polno
ljudi. Poznala ni nikogar, zato
se je začela dolgočasiti. Odšla
je na zrak. »Zdravo, si sama?«
jo je ogovoril moški glas. Ozrla
se je in zagledala fanta, ki je
bil prav simpatičen. Pričela
sta se pogovarjati. Resnici na
ljubo: Karmen je spraševala,
Andrej pa odgovarjal. »Poslu-
šaj, občutek imam, kot da sem
na zaslišanju kakšnega novi-
narja,« se je Andrej nasmehnil.
»Bodočega novinarja,« ga je
popravila Karmen in se za-
smejala.
Noč se je kmalu prevesila
v jutro. Andrej ji je med dru-
gim omenil tudi, da ima zanjo
perfektno zgodbo in da naj se
oglasi pri njem. Karmen je to
storila, posrečila se ji je super
zgodba in zaposlili so jo v ča-
sopisni redakciji. Z Andrejem
pa sta postala prijatelja.
Nekega dne sta se odločila,
da gresta na morje. Ko sta se
peljala po obalnem pasu, sta
v daljavi zagledala prav pri-
kupen otoček. V trenutku sta
se odločila, da pojdeta nanj in
tam v miru napišeta dobro
zgodbo.
Priveslala sta. Čoln sta pri-
vezala k nekemu štoru in se
utaborila. Otoček je bil prav
prikupen. Ko sta si ga ogleda-
la, sta pričela pisati. Delo jima
je šlo zelo dobro od rok.
Dan se je prevesil v večer,
delo je bilo končano. Odšla sta
vsak v svoj šotor in zaspala.
A noč še zdaleč ni bila tako
lepa kot dan. Karmen se je sre-
di noči zbudila in prisluhnila.
Grmelo je in bliskalo. Po šoto-
ru so udarjale debele kaplje.
Morje je bilo razburkano in
valovi so udarjali ob obalo.
Končno je napočilo jutro.
Na nebu ni bilo niti sledu
o kakšni nočni nevihti. Andrej
je odšel po drva. Čez minuto in
pol pa je prišel nazaj. Njegov
obraz je bil čisto bled, ko je
iztisnil: »Karmen, čoln... Čol-
na ni več!«
Karmen se je zastrmela
vanj. »Kaj bova storila?« Pre-
plavati takšno daljavo je bilo
nemogoče, zato sta se odločila,
da bosta čakala. Po nekaj dneh
je pričelo zmanjkovati hrane
in Andrej je vedel, da tako ne
gre več naprej. »Karmen, pri-
peljal bom pomoč!« »Kako?«
»Plaval bom do obale!«
Oba sta vedela, da druge re-
šitve ni. Poslovila sta se in An-
drej je zabredel v vodo. Ko je
bil že toliko oddaljen, da je
videla samo še drobno piko, se
je iz morja zaslišalo: »Ce se ne
vrnem, vedi, da te...«
In nič več.
Karmen v življenju še ni
preživela hujše noči. Mislila je,
da mu ni uspelo, da se je uto-
pil. Ihtela je, saj je vedela, da
je izgubila prijatelja, ki je šel
v smrt zato, da bi rešil njo...
Okoli poldne pa je nenadoma
zaslišala: »Karmennnn!« »An-
drej!«
Pognala se je proti vodi in
v daljavi zagledala čoln,
v njem pa ljubljeno postavo.
Andrej se je pognal proti njej
in pristala sta v objemu.
Bila sta srečna. Magičnih
besed v stilu »Rad te imam«
nista potrebovala. Dovolj so
bili objemi. Policist, ki je kr-
maril čoln, je zakašljal, vendar
to ni pomagalo. Še vedno sta
se objemala in Andrej ji je za-
šepetal: »Veš, mislim, da imam
čudovito ljubezensko zgod-
bo!« »Ja, kakšno pa?« »Boš vi-
dela!« Vas zanima? Res? Malo:
pomislite, pa boste uganili.
Jaz pa vam povem, da sta
Karmen in Andrej živela sreč-
no do...	SIMONA
Ja!
Na glasbenem maratonu je
zmagal Bryan Adams (prosi-
mo, oprostite nam!), dom-
nevno Crna jabuka je hitro
našla svojo pravo identifika-
cijo in postala rdeča, genera-
cija je cugala, mi pa smo se
utrujeni poslovili in se od-
pravili sončni soboti naproti.
Pozdravljamo vas do prihod-
njič, ko bo najbrž vsaj tako
vroče!
NINA M.
Sve još miriše na nju
(Parni valjak)
Ne pitaj me noćas ništa,
pusti me da šutim
noćas trebam mir
stare rane opet peku,
moje bitke dalje teku.
Dušo, ti nemaš ništa s tim.
Sa tvojeg izvora moja se duša napila,
žedna tvojih godina
i sada mamurna,
pita gde je utjeha,
gdje je mladost nestala.
Idu dam, ja ih pratim,
ponekad do tebe svratim, dušo.
Tražim zaborav
molim sate da se vrate,
tragovima njenim hodam tiho,
kao da je tu,
sve još miriše na nju.
I dan i jutro što će doći nakon ove noći,
noći bez sna
i dvjesto godina da ih brojim
u samoći od kako je otišla
U mojim venama još je njenog otrova,
još je doza prejaka.
A tebe ljubim da ne poludim,
samo da ne zaboravim.
Z NT&RC v Gardaland
Na izlet, ki bo 11. julija in bo zelo verjetno vključeval tudi ogled
nočnega spektakla v ogromnem mestu pravljic, bodo potovali
tudi Damjan Lajh, Na zelenici 9, Celje; Mojca Koprive, Planin-
ski vrh 12, Planina pri Sevnici, in Žiga Razboršek, Gozdna pot
13, Slovenj Gradec. Uživajte!
Št. 27 - 7. julij 1994
29
Oddahnila sem si. Imeti dobro kuharico
je na taboru zelo pomembno. Tudi otroke
mora imeti rada, da ji tako z večjim vese-
ljem pomagajo.
Roditeljski sestanek pred taborjenjem.
Starši so sega množično udeležili. Taborni-
ki so bili različne starosti, od prvega razre-
da do univerze. Predstavili smo taborno
vodstvo s kuharico na čelu in program dela.
»Glavna naša naloga je, da naučimo čim
več otrok plavati. Zato imamo z nami telo-
vadno učiteljico Majdo in njenega moža.«
Zaslišal se je aplavz.
»Jutri, točno ob 12. uri, vsi na železniški
postaji. Nihče ne sme biti brez zdravstvene
knjižice, taborniške izkaznice in seveda
ostale opreme. Srečno!«
Že se vozimo proti Šibeniku. Nekateri
sPijo, gledajo skozi okno, najbolj vneti
»kvartopirci« pa igrajo tarok. Mož - taboro-
vodja - hodi skozi kupeje:
»Pripravite prtljago! V Šibeniku izstopi-
mo. To bo čez 10 minut. Na postaji se posta-
vite v vode, da vas preštejemo.«
Po kupejih je nastal vrvež. Izstopimo. Vsi
smo otovorjeni kot tovorne mule. Čakamo
v vrsti. Taborovodja:
»Klical vas bom po seznamu, vi pa se
oglasite, da vidimo, če nismo katerega izgu-
bili,« se zasmeje.
Kliče. Po vrsti SQ oglasijo vsi. Šteje. Eden
manjka! Spet kliče. Zopet se oglasijo vsi.
Šteje... Eden manjka.
»To pa nekaj ni v redu!« glasno govori
taborovodja.
Vsi smo nervozni. Vodniki kličejo in pre-
števajo svoje. Vsak član tabornega vodstva
šteje vse navzoče, a nas je samo 57. Lasje mi
gredo pokonci. Kdo manjka? Zdi se mi, da
so prav vsi znani obrazi, a vendar enega ni.
Taborovodja še in še prebira seznam, nakar
se mu razjasni lice.
»Perkovič je bil dvakrat zapisan. Zakaj
se nisi oglasil, da te vedno dvakrat kličem?«
»Mislil sem, da me kličete kar tako...«
Vsi smo globoko zadihali in nekam lažje
nam je bilo pri srcu.
»Sedaj pa na čoln in v tabor!« je bilo
povelje.
Po zaprašeni cesti in pekočem soncu smo
prišli v tabor. Od tam so odhajali naši pred-
hodniki — taborniki iz Šmarja pri Jelšah.
»Vse je bilo super!« so nam zatrjevali.
Bo za nas tudi super?
Majda je učila boljše plavalce skakanja
na glavo (mednje sem se vključila tudi jaz),
Rudije učil neplavalce. Bolničarka ni imela
drugega dela, kot da je lajšala boleče ope-
kline neubogljivim tabornikom. Hotimir in
Borut sta plavala z račkami. Mene je kar
naprej skrbelo, kako bo drugo leto, ko ne bo
mojega moža (taborovodje). Kje bomo ta-
borili? Kdo bo kuharica? Ta mi je dala
večkrat vedeti:
»Tu je vse težje kuhati kot doma. Veliki
lonci, vročina. Otroci pomagajo, ampak
marsičesa ne znajo. Nič nimam časa za
sebe.«
»Taborniki pravijo, da hočete vsa dela
sami opraviti,« pripomnim.
»Saj veste, da se na sebe najbolj za-
nesem.«
»To je že res. Je pa tudi vseeno, če je
čebula bolj na debelo zrezana. Končno smo
na taborjenju.«
»Prav imate.«
»Ta kuharica ne bo šla več z nami. To mi
je jasno dala vedeti,« sem tiho razmišljala.
Taborni ognji. Kitara. Petje. Taborniške
šale. Vse je potekalo normalno. V meni pa je
kljuval črv skrbi, kako bo, ko bom drugo
leto sama. Bolj ko sem skrb preganjala, bolj
je bila prisotna v meni.
Podiranje tabora. Čiščenje. V vrsto zbor.
Zadnji pozdrav zastavi. Kolona po vodih na
čolne. Petje. Nasmejani rjavi obrazi in do-
mov na vlak.... Rogaška Slatina. Še zadnje
preštevanje. Težko slovo. Kitarist je zlomil
nekaj src, tudi Marjan je preveč gledal Ma-
rinko ...
»Srečno in na svidenje na mnogobojih !
Že jutri imamo ob 15. uri trening za signali-
zacijo za Sočo. Betka in Branko, obvestita
ekipi!« naroča taborovodja.
»Trikrat hura za taborno vodstvo!« se
• oglasi nekdo.
»Hura, hura, hura!« se razlega po postaji
in že hitimo vsak na svoj dom.
»Domača postelja je le domača postelja,«
prizna zjutraj mož.
»Mir, mir je nekaj vreden. Na taborjenju
me je vsaka straža budila. Vajea sem tako
dolgo budila, da je že skoraj minila njegova
straža, preden se je pošteno zbudil. Nesli
smo ga na stražarsko mesto. On pa: »Pusti-
te me pri miru !« in že je stekel v šotor. Šele
po dolgem prigovarjanju seje toliko zbudil,
da je šel na stražo. Tebe nisem budila, ker si
tako trdno spal. Pa tudi Vaje ne bi tako
poceni odnesel.«
»Spanje na taborjenju je res vredno pi-
škavega oreha. Ob polnoči je stražo najtežje
zbuditi, ker takrat vsi najbolj trdno spijo.«
»Ne vem, če ravno vsi. Zdi se mi, da sem
vseh štirinajst dni prebedela. Osvežila sem
se šele čez dan v vodi. Tebe sem klicala na
pomoč le takrat, ko so >vdirali< v tabor.«
»Misliš, ko so nas prišli obiskat ježki,« se
smeje.
»Strah nas je le bilo. Vsi smo slišali, da
nekdo prihaja.«
»Mene prav nič! Kdo bi nas obiskal?«
»Si že pozabil na nadležne turiste, ki so
zvečer nadlegovali Verico?«
»Seveda, ko se je ves dan nastavljala.
Sicer pa si bila starešina tabora ti in si
skrbela za moralno neoporečnost.«
»Pravijo, da je lažje čuvati bolhe v vreči
kot pa dva zaljubljenca.«
»To je res. Vendar ni bilo tako nevarno.«
»Verica je mislila na romantiko, dedec pa
na kaj drugega. Zadnji večer je od strahu
prijokala k meni, da jo je hotel nekam od-
vleči, a so bili k sreči poleg taborniki.«
»To pa nisem vedel.«
»Saj je včasih boljše, da vsega ne veš.«
»Vstati moram. Pripraviti moram besedi-
la za signalizacijo in trasirati progo za ju-
trišnji trening.«
»Tudi meni bo ostalo dovolj dela. Oprati
moram vse taborniške cunje, ki so rdeče od
zemlja. Kdaj bomo imeli pri nas pralne
stroje kot v Ameriki?«
»Morda prav kmalu, kaj veš.«
Vstajanje. Zajtrk. Že sva hitela vsak po
svojem delu. Treningi so trajali štirinajst
dni. Treba je bilo trenirati najmlajše: med-
vedke in čebelice in dve kategoriji taborni-
kov in tabornic. Enkrat smo postavljali šo-
tore, drugič tek čez ovire, igre med dvema
ognjema, pa zopet orientacijo, izleti v gozd,
spoznavanje drevja, pa med njive in spoz-
navanje poljskih pridelkov ter kurjenje og-
njev. To je bila naša specialna disciplina.
Po navadi smo odnesli v tej disciplini vsa
prva mesta na republiškem tekmovanju.
Spet smo pakirali nahrbtnike. To pot na
republiški mnogoboj na Otočec. Naša naj-
mlajša medvedka — sinova sta tudi bila z na-
ma. Mladi taborniki so na vlaku veselo pre-
pevali narodne, taborniške in partizanske
pesmi. Ponavljali so deklamacije za »poka-
ži kaj znaš«. Vedno glasnejši so postajali.
»Komaj čakam, da bom v taboru,« meni
Helena.
»Pripravimo prtljago! Izstopimo!«
Poleg osebne prtljage so morali nositi še
šotore. Nihče ni stokal, čeprav se je videlo,
da so nekateri komaj zmogli težo bremena.
Taborniški prostor je bil ob Krki. Že so
bili prijavljeni kupi slame za ležišče.
»Čez pol ure bo pregled tabora. Obiskalo
nas bo taborno vodstvo z Marjano Držaj,«
pove taborovodja.
Vsi hitimo. Pobiramo slamo in druge
smeti krog šotorov, napenjamo vrvice, da bi
stranice šotorov stale bolj ravno.
»Že prihajajo,« se oglasi Andrej.
»Zbor pred šotori!« se glasi povelje.
»Trikrat zdravo za taborno vodstvo!«
»Zdravo, zdravo, zdravo,« se oglasi ob
Krki.
»Glej Marjano Držaj!« nekdo šušlja.
»Lepo ste uredili tabor,« pohvali general-
ni taborovodja, ko gre mimo nas.
Št. 27 - 7. julij 1994
30
Št. 27 - 7. julij 1994
31
Št. 27 - 7. julij 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Uf! Verjetno se pridružujete
temu vzkliku in na vse načine
iščete kaj hladnega - od sence
in pijače do obleke.
Letošnja moda je kar pravš-
nja za vročino, ki nas tare.
Verjetno se zavedate, da se tu-
di modnih zapovedi ni treba
držati kot..., saj veste kako.
Da je tako, v današnjem dru-
ženju pravi tudi naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik.
Še enkrat preglejmo nagra-
de meseca junija: unikatno iz-
delan pulover bo prejela Nada
Pepel, Tabor 56a, Tabor, šal
Slavica Močilnik iz Gradniko-
ve 14 pri Kanalu, modni nakit
trgovine Iva iz Celja v vredno-
sti 3 tisoč tolarjev pa Vesna
Kranjc, Pohorska 6, Celje.
Uredništvo
Poletna moda je svoboda!
Ko v obupu vijete roke nad
vsebino svoje omare, pomislite
na novo poletno filozofijo
oblačenja, ki je prekucnila na
glavo mnoga do sedaj ustalje-
na modna pravila. Če se držite
tistega »čez sedem let vse prav
pride«, pa sploh nimate razlo-
ga za obup. Vzemite si čas,
preoblačite se, eksperimenti-
rajte, kombinirajte kose obla-
čil, ki vam na prvi pogled
sploh ne gredo skupaj, skratka
- pustite se ogledalu presene-
titi!
Kje ste že videle muslinasto
dolgo obleko in bombažno čr-
tasto majčko? V letošnji polet-
ni modi seveda, prav tam, kjer
se družijo tudi srajčna, do pa-
su razpeta obleka, spodaj pa
široke hlače. Tudi satenast te-
lovnik na golo kožo, čez pa
bluza, ki jo zavežete v vozel,
bo sveža, povsem nova kombi-
nacija.
Da mora biti črn nedrček
varno skrit pred nepovabljeni-
mi očmi? Narobe! Preši j te ga
z bleščicami, steklastim kame-
njem, okrasite ga z resicami in
nov mikro-top za vroče polet-
ne večere je nared! Možnosti je
seveda še nešteto, upoštevajte
le osnovno pravilo, da te nove
kombinacije znate nositi. To
pomeni, da se v njih neskonč-
no dobro počutite, pa boste
lahko tudi s starimi oblačili to
poletje na moč modno oble-
čene.
Vendar malce samokritično-
sti le ne bo odveč. Če so nekoč
kar deževale laskave pohvale,
ko ste oblekle recimo vroče
hlačke, nikar ne pihajte od je-
ze, če bodo danes isti opravi
občudujoče vzklike zamenjale
kakšne pikre pripombe. Priz-
najte raje, da ste od takrat pri-
dobile sedem let in sedem kilo-
gramov ...
Zato si velja po Kekčevo
»zapisati za uho«, da je polet-
na moda svoboda, a ne daleč
preko estetskih meja.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca julija:
KATERO IZMED NAJBOLJ MODNIH OBLAČIL LETOŠ-
NJEGA POLETJA VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a)	Sarong (dolgo ovijalno krilo na preklop),
b)	romantične cvetlične in čipkaste obleke,
c)	mikro mini majčke in telovniki,
d)	lanen »delavski« kombinezon.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:........................................
Točen naslov:.........................................
..................................... Tel. št.:..........
Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:...
Najljubše barve:.......................................
j KMETIJSKI NASVET
Cena kombajniranja
Žetev se je že pričela, zato mnoge zanima cena kombajnira-
nja. V glavnem se oblikuje na podlagi povpraševanja in
ponudbe, izhodiščno pa izračuna Kmetijski inštitut Slovenije
na osnovi stroškov za kombajn Zmaj 133. Ta tip je pri nas še
vedno najbolj razširjen.
Za izračun cene kombajniranja je pomembna nabavna cena
kombajna. Od te vrednosti se obračuna amortizacija, ki znaša
v tem primeru 12 odstotkov. To pomeni, da bo lastnik v osmih
letih zbral toliko denarja, da si lahko nabavi nov kombajn. Nato
se obračunajo stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja,
ki vsebujejo predvsem stroške rezervnih delov, popravil in vzdr-
ževanja, njihova višina pa znaša 6 odstotkov od nabavne vred-
nosti kombajna. Predvideno je tudi obvezno in kasko zavarova-
nje za kombajn. Med stroške, ki so odvisni od števila opravlje-
nih ur, pa štejemo stroške goriva in maziva ter delo za redno
vzdrževanje kombajna.
Na končno ceno žetve vpliva še letna izkoriščenost kombajna.
Za izračun cene kombajniranja enega hektara upoštevamo nor-
mativ, ki določa za kombajn 3 ure dela na hektar.
Dobljeni ceni kombajniranja, ki jo izračuna Kmetijski inštitut,
lahko dodamo še plačo za kombajnista, da dobimo ceno za
celotno storitev. Plača kombajnista znaša 370 SIT na uro.
Kombajnist si lahko pri končni ceni obračuna še minimalni
zaslužek (dobiček), na primer 5 odstotkov.
Primer cene žetve, če upoštevamo letno izrabo kombajna 200
ur:
cena kombajniranja: 5.400 SIT/uro
zaslužek kombajnista:	370 SIT/uro
skupaj:	5.770 SIT/uro
dobiček:	230 SIT
cena storitve:	6.000 SIT/uro
oziroma 18.000 SIT za hektar
Cena žetve se torej določi po dogovoru. Na ceno vplivajo še
oddaljenost, velikost in nagib njive, lahko pa še kakšni drugi
dejavniki	Dipl.inž.kmet. DARKO SIMONČIČ
Šifra: Svobodna
izbira
Pišem vam že drugič, upam,
da pismo ne bo romalo v koš.
Imam nek problem, ki ga že
dolgo, vendar do sedaj neu-
spešno poskušam rešiti. Že vse
življenje me je strah za moje
bližnje, za ženo, otroke in tudi
starše. Vsi pravijo, da sem vzo-
ren oče in mož, vendar pa se
me zadnjih nekaj let loteva
utrujenost in slaba volja, ker
imam občutek, da me bližnji
izkoriščajo. Po drugi strani pa
se čutim odgovornega za njih,
preko sebe pa ne morem več
iti. V prihodnosti bi rad marsi-
kaj spremenil, pa ne vem več,
če bom imel dovolj moči ali če
bom zmogel, oziroma sploh še
znal živeti drugače, kot sem
živel do sedaj. Hvala za vaš
odgovor, upam, da bo kmalu.
Ivana: Naj vam odgovorim
kar po vrstnem redu. Pisem je
zelo veliko, zato je potrebno
čakati dalj časa, kadar pa se
vprašanja nanašajo na obdob-
je, ki je medtem že minilo, se
pač moram posvetiti tistim,
pri katerih je odgovor še ča-
sovno aktualen. Iz vašega na-
talnega horoskopa pa je raz.
vidno sledeče: ste izrazit lev
ker se v tem znaku nahaja tud:
vaš ASC, tako da ste zelo skrb-
ni, dominantni in želite imet;
vse nitke življenja vedno
v svojih rokah. Kar nekaj pla-
netov se nahaja v dvanajsti
astrološki hiši, kar se lahko
izraža kot strah pred nezna-
nim, čeprav vam po drugi plati
tudi daje moč za dosego vsega
kar ste v življenju do sedaj že
ustvarili. In zato, ker izžareva-
te moč, se vam drugi ljudje po-
gosto zaupajo in od vas priča-
kujejo pomoč, po drugi stran
pa se vas tudi malce bojijo, sa
veste, da vsak nadzor postane
sčasoma moteč. V življenju ste
do sedaj precej razvili kvalite-
te služenja in pomoči drugim
vendar pa ste nekoliko pozabi-
li nase, na svoje osebne želje
hobije in podobno, kar je pra\
tako pomemben del življenja
Največja modrost je prav to
da poskusite sedaj otrokon
omogočiti, da svobodno, bre¡
vaših jarmov, odletijo v življe
nje. Le če boste dali svobode
drugim, potem boste v svojen
življenju našli ogromno čas«
za sebe. Vsak človek je samo-
stojno bitje in ne pripada ni
komur, ne staršem, niti part-
nerju, kaj šele čemu drugemu
In edino v tej zavesti smo lah-
ko srečni, kajti tako se šele na-
učimo spoštovati lastno svo-
bodo in tudi svobodo drugih
Če želite zaživeti na novo, se
temu predajte ravno tako po-
polnoma, kot ste se do seda¡
predajali drugim. Ker niste
polovičar, vam bo to vsekakoi
tudi uspelo. Star indijski pre-
govor pravi, da se mora človel
v prvi polovici življenja posve
čati drugim, v drugi pa sebi
Planeti vam bodo v naslednji!
nekaj letih veliko bolj naklo-
njeni, tako da boste z lahkote
izvedli vse, kar si želite. Mi'
slim, da bi bilo dobro, če b
krajši čas, približno mesec dni
prebili sami na počitnicah, ta-
ko da lahko daleč vstran v mi'
ru razmislite o svojem nadalj-
njem življenju. Previdnejši bo-
dite v ponovoletnem času
z začetkom znamenja ovna рг
se vam bo tudi počutje izbolj-
šalo. Tudi v začetku leta 9Í
bodite previdnejši v prvih tre):
mesecih, v tem času ne spreje-
majte pomembnejših odloči-
tev. Generalno gledano pa bo-
ste z novimi cilji in novim na-
činom življenja veliko bol;
zdravi in zadovoljni, glede
drugih ljudi pa ne skrbite, sa;
predstavljajo vse vezi z drugi-
mi zgolj ogledalno sliko vaš«
duše, in če je ta umirjena, po-
tem so taki tudi odnosi
s svetom.
Poplave - kaj sedaj na
njivskih in travnih površinah
Voda, ki se je izlila na Petra
in Pavla na zemljišča, je v do-
lino prinesla zemljo, mulj, dre-
vesa in pa tudi stvari iz tovarn,
kleti, hlevov ter hiš (mehanske
snovi).
Zelo enostavno je odstraniti
mehanske snovi in debla, cela
drevesa, kamenje, težko pa je
odstraniti prinešeno zemljo oz.
mulj.
Na kratko bomo opisali ra-
zlične načine za rešitev po-
plavljenih površin:
Če je mulj prekril celotno
površino travinja ali ozimin od
20-40 cm na debelo, ga mora-
mo čim hitreje odstraniti (bul-
dožer, lopate...), in to tako, da
se bodo spet videli zeleni deli
rastlin.
Če je prekril celotno površi-
no travinja ali ozimin od 10-20
cm na debelo, jo je potrebno
prebranati (klinasta brana,
travniška brana), da razrah-
ljamo skorjo. Iz mulja oz. zem-
lje naj se vidi vsaj 50 odstot-
kov zelene površine.
Če je mulj v kupih oziroma
nasipih na zeleni površini,
vsak kup posebej odstranimo
in če je potrebno, to površino
tudi prebranamo.
Mulj oziroma zemljo, ki ju je
voda nanosila na nezasejano
površino, najprej odstranimo,
nato pa to površino preorjemo
in zasejemo. Če je mulja manj
kot 20 cm na debelo, lahko to
površino samo preorjemo in
zasejemo.
Tudi z vrtov moramo mulj in
zemljo najprej odstraniti, če ju
je naneslo več kot 20 cm. Vrt
prelopatamo, obilno pognoji-
mo s hlevskim gnojem (max.
400 kg/ar) in ponovno pose-
jemo.
V sadovnjakih in vinogradih
zemljo izpod dreves (trsov) od-
stranimo na enak način kot
s travinja.
Vejevje, plastiko in vse osta-
lo, kar se je zagozdilo na debla
in veje, odstranimo in zažgemo
oz. odvržemo v smeti (plastike
ne zažigamo!). Ozimine, ki ni-
so preveč poškodovane, pusti-
mo dozoreti, če pa so preveč
poškodovane oz. ne bodo dale
pridelka, je bolje, da jih kar
preorjemo in posejemo str-
niščne dosevke.
Dipl.inž.kmet.
TATJANA PEVEC
Rastline in mi
V kmetijstvu, kjer se upo-
rabljajo ogromne količine
kemičnih sredstev, se vse
bolj zatekajo k integrirane-
mu varstvu rastlin. Seveda je
pri tem zelo pomembno upo-
števati tudi nekatere klimat-
ske faktorje.
Mednje sodijo svetloba,
brez katere rastline ne more-
jo uspevati, toplota, ki lahko
usodno vpliva recimo na ka-
ljivost, zrak, ki je pomemben
za fotosintezo, ter voda, ki je
življenjsko pomembna.
Če hočemo zmanjšati upo-
rabo pesticidov, moramo
upoštevati tudi določene za-
kone in pravila, ki so jih poz-
nali že naši dedje, predvsem
načelo kolobar jenja in meša-
nih posevkov.
Če ne upoštevamo kolo-
barjenja, se lahko zgodi, da
se pojavijo škodljivci, ki jih
prejšnje leto ni bilo. To je
posledica sajenja enakih ali
sorodnih vrst rastlin na istih
površinah. Zaradi naše ma-
lomarnosti in nepazljivosti
moramo poseči po kemičnih
pripravkih.
Zelo učinkovito je tudi sa-
jenje vrtnin v mešanih po-
sevkih. Številni poizkusi so
namreč pokazali, da so ne-
katere rastline manj ogrože-
ne, če rastejo v družbi drugih
vrst. Vzrok za to je kemična
sestava v rastlinah.
Predlagamo vam neka]
takšnih uspešnih parov: pa-
radižnik-kapusnice, čebula-
korenje, špinača-kapus-
nice...
MILAN VOGRIN,
NUŠA KROPIVŠEK
RAZPISNA KOMISIJA DRUŽBENEGA PODJETJA
TOVARNA VOLNENIH ODEJ
ŠKOFJA VAS PRI CELJU
razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določe-
nih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali
tekstilne smeri
-	4 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih
del in nalog
-	da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organiza-
cijske sposobnosti
-	da aktivno obvlada en tuj jezik (nemščina ali angleščina)
-	predložitev programa dela in razvoja podjetja.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz
razpisa pošljejo v roku 15 dni od objave na razpisno komisijo
družbenega podjetja Tovarna volnenih odej Škofja vas, škof-
ja vas 40, 63211 Skofja vas.
Št. 27 - 7. julij 1994
33|
Št. 27 - 7. julij 1994
134
Št. 27 - 7. julij 1994
351
rojstva
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
24.6.: Melita LESAR iz Ro-
gaške Slatine - dečka;
25.6.: Diana 3TENDLER
z Dobrne - dečka, Polona SPO-
LENAK z Ponikve - dečka, Bo-
židara SITAR iz Slovenskih
Koniic - dečka in Silva ČAKŠ
z Polzele - dečka;
26.6.: Leopoldina ARZEN-
ŠEKiz Šentjurja - dečka, Lidi-
ja KOTNIK iz Oplotnice - deč-
ka, Manica GORENJC iz La-
škega - dečka, Kristina ZBILiz
Rogaške Slatine - deklico in
Jožica PUŠNIK iz Planine pn
Sevnici - dečka;
27.6.: Stanislava VOUK iz
Šentjurja - dečka, Mira MA-
LIC iz Celja - dečka, Zlatka
JAMBROVIČ iz Žalca - dečka,
Milica MELANŠEK iz Vojni-
ka - dečka, Zvonka ŽMAHAR
iz Štor - dečka in Gabrijela
DERŠEK iz Petrove - dečka;
28.6.: Bojana KOTNIK iz
Šmartnega ob Paki - deklico,
lieta ČUTIČ iz Celja - dečka,
Branka KLANČNIK-VREČ-
KO iz Slovenskih Konjic - deč-
ka, Mira LEŠEK iz Celja - deč-
ka in Nataša PINTAR iz Dobja
pri Planini - deklico;
29.6.: Ana BEDEK z Polzele
- deklico, Ema, KLANČNIK
z Polzele - deklico, Andreja
KLADNIK z Planine pri Sev-
nici - deklico, Sonja RABUZA
z Kalobja - dečka in Marija
JOKAN iz Kozjega - deklico; '
30.6.: Alenka PUDGAR
z Dobrne — dečka, Mirjana
JANKO VIČ iz Petrove - dečka,
Romana ARNIČ iz Ljubnega
ob Savinji — dečka, Aleksandra
MLAKAR z Grobelnega - deč-
ka, Martina GOLEŽ z Grobel-
nega - dečka in Helena FIRŠT
iz Celja - dečka.
Ш.ИШ
Celje
Poročili so se: Ibrahim MEJ-
RIČ iz BiH in Merisa FOJNI-
CA iz Celja, Roman SALMI-
STER in Bernardka NARAKS
iz Tomaža nad Vojnikom,
Matjaž MRAZ iz Celja in Bar-
bara COKAN iz Dobrove ter
David DOLENC iz Bukovžla-
ka in Vesna INKRET iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Ivan KVAR-
TIČ iz Silove in Stanislava
GRM iz Bevč, Branimir PUŠ-
NIK in Nadja KOLAR iz Vele-
nja, Roman BRUNŠEK iz An-
draža nad Polzelo in Tatjana
FERDER iz Podkraja pri Ve-
lenju.
Žalec
Poročili so se: Peter KLINC
iz Razdelj in Nadja PUČKO
KRAMER iz Žalca, Janez
KAVČIČ in Darja ŠTORMAN
iz Žirov, Borut SIVE C z Polze-
le in Vesna TURKUŠ iz Brega
pri Polzeli.
smrti
Celje
Umrli so: Helena MATKO,
79 let iz Rogaške Slatine, Ana
RAKITNIČAN, 63 let iz Celja,
Jožef AJLEC, 81 let iz Teharij,
Zora ŽEVART, 70 let iz Pod-
kraja pri Velenju, Bogoljub
ŠČOPIC, 68 let iz Celja, Drago
VILENDEČIČ, 83 let iz Roga-
ške Slatine, Stanislav EMER-
ŠIČ, 78 let iz Šmarja pri Jel-
šah, Jožef GOVEK, 62 let iz
Gornjega Grada, Milan DI-
MEC, 43 let iz Celja, Nada
TURK, 73 let iz Celja, Jožefa
DEŽELAK, 81 let iz Mrtovca,
Ivana PAVLIČ, 85 let iz Šen-
tvida pri Planini, Ana ROZ-
MAN, 80 let iz Celja, Franc
FILIPČIČ, 71 let iz Celja, Mar-
jan ILINČIČ, 41 let iz Laziš,
Ivan PEČOVNIK, 70 let iz Ce-
lja, Zofija ČERENJAK, 69 let
iz Šmarjete pri Celju, Marija
LESKOVŠEK, 80 let iz Brega
pri Polzeli, Ana JUTERŠEK,
95 let iz Gotovelj, Pavle PO-
POVIČ, 38 let iz Celja, Ivan
STRAMŠAK, 84 let iz Celja,
Martin PUSOVNIK, 51 let iz
Ponikve pri Žalcu, Frančiška
DEŽMAN, 86 let iz Celja, Kari
KONČAN, 63 let iz Celja,
Martin GABERŠEK 79 let iz
Plata, Jakob PANČIČ, 64 let iz
Slovenskih Konjic, Alojz KO-
VAČ, 86 let iz Celja, Jože OJ-
STERŠEK, 43 let iz Laškega,
Zora JAGODIČ, 75 let iz Celja,
Anton ŠOBA, 84 let iz Pečovja,
Franc ČRNIVEC, 89 let iz
Celja.
Žalec
Umrli so: Selma IBRIŠIMO-
VIČ, 9 let iz Velenja, Marjeta
OSTROŽNIK, 81 let iz Svetel-
ke, Frančišek GRADIŠNIK, 65
let iz Črnove, Justina TOPO-
LOVŠEK, 63 let iz Zabuko-
vice.
Šentjur
Umrli so: Matilda VER-
HOVŠEK, 71 let iz Šibenika,
Franc DEŽELAK, 47 let z Pla-
nine pri Sevnici, Alojzij KU-
MERC, 67 let iz Vezovja, Ana
LOKNAR, 70 let iz Loke pri
Žusmu.
Velenje
Umrli so: Mihael KAJTNA,
65 let z Polzele, Cecilija BLA-
ŽIČ, 83 let iz Mozirja, Vili
DRUKS, 68 let iz Velenja, Av-
guštin OSTROVRŠNIK, 79 let
iz Velenja, Angela VERTOV-
ŠEK, 85 let iz Velenja, Damir
CSIKOS-SESSIA, 62 let iz Ve-
lenja, Jožefa ZAMUDA, 80 let
iz Velenja, Marija NOVAK, 79
let iz Šoštanja, Marija OŽEK,
85 let iz Celja, Franc ŠUŠTE-
RIČ, 81 let iz Vrenske gorce,
Marija BLATNIK 67 let iz Ve-
lenja, Fortunat STIFTER, 73
let iz Belih vod, Ana GRAB-
NER, 90 let iz Zavodnja, Mari-
ja BOLHA, 91 let iz Ljubije,
Alojz DOLŠAK, 82 let iz Gra-
diškega dola, Gajo SMOLJA-
NIČ, 48 let iz Mežice, Pavla
REHER, 72 let iz Velike Pire-
šice, Anton VIDMAR, 65 let iz
Velenja, Jožef FIJAVŽ, 87 let
iz Velenja.
: VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do I7. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
10. julija bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, od ponedeljka 11.
do nedelje 17. julija pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon (0609)
616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
Št. 27 - 7. julij 1994
36
Št. 27 - 7. julij 1994
37|
Št. 27 - 7. julij 1994
138
Št. 27 - 7. julij 1994
391
Št. 27 - 7. julij 1994
40
Težave reševalcev
Zdravniki v šmarski obči-
ni se javno pritožujejo, ker se
vozniki niso pripravljeni
umikati reševalnim vozilom
z vklopljeno sireno. Sicer
ugotavljajo tudi svetle izje-
me - voznike s tujimi regi-
stracijami. Verjetno je tujce
na naših (vele)cestah tako
strah, da se tako ali tako vo-
zijo skoraj po travnikih.
V odkrivanju
skrivnosti
Z razkopanim Šentjurjem
je en sam križ. Če povprašaš
v občinski stavbi, kaj neki
v mestu delajo, te lahko na-
mesto pozdrava doletijo hu-
de besede podpredsednice
šentjurske vlade Marije Ra-
ta j. Možnosti ostajata le dve:
ali so vrazkopanem Šentjur-
ju kakšni zakladi iz antičnih
časov ali pa omenjeni gospe
preprosto manjka kakšna
knjižica o lepem vedenju.
Predsednikov obisk
Žalčani so bili silno ogor-
čeni, ker škode, ki jo je pov-
zročilo neurje, ni prišel po-
gledat nihče od republiških
vodilnih. Sedaj so se nekoli-
ko potolažili. Predsednik
Milan Kučan se je namreč
med vračanjem z Rogle usta-
vil v gostilni na Ločici. Gle-
de na to, da je gostilna loci-
rana v žalski občini, je to še
vedno boljše kot nič!
Jalova tolažba
V mozirski občini bi lahko
Žalčanom povedali, naj se ne
sekirajo, ker niso bili deležni
obiska z republiške ravni.
Zgornjesavinjčani so sicer
pri poplavi pred tremi leti in
pol imeli obilo obiskov, vsi
so obljubljali cesto Ljubno-
Luče v treh letih. Sedaj pride
v Mozirje tu in tam še kdo
z republike in še vedno govo-
ri o treh letih. Te čudne ma-
tematike pa malce dlje od
centrov nikakor ne obvla-
dajo.
Kabelska uganka
V mestu Šentjur se pogo-
varjajo o trenutno najdraž-
jem prispevku za kabelsko
televizijo v državi. O vroči
šentjurski temi ne govorijo le
za šanki, vznemirja tudi po-
slance občinskega parla-
menta. Občinska vlada jim je
oznanila, da nima s tem nič,
da gre za zadevo mestnih
oblasti. Podatke še zbiramo.
Učitelji kot natakarji
Po novem bodo menda šol-
niki z II. OŠ Rogaška Slatina
navijačem v šolski telovad-
nici sami prodajali brezalko-
holne pijače. V dopisu šmar-
skim poslancem ravnatelji-
ca, prof. Karla Škrinjarič in
predsednik Sveta zavoda
Branko Krošel ugotavljata,
da je po tekmah »gomila raz-
trošene embalaže. To daje do
znanja da občinstvo napitke
prinaša s seboj.« Ko gledamo
ta dopis, se nam zdi bolj nu-
jen tečaj slovenščine kot
uvajanje »kelnerske« prakse.
Sindikalne plače
Predsednik svobodnih sin-
dikatov Dušan Semolič je
pred dnevi na svečanosti
v Elkroju skromno povedal,
da ima nehote oblečene hla-
če Carier. Človek se takoj
vpraša, kakšne plače vlečejo
v sindikatih, da si lahko pri-
voščijo takšne hlače? Eno je
jasno: plače sindikalistov ni-
so čisto nič sindikalne.
Kaj sta ušplčlla Levca?
»Fantje, nič ni bolelo, pa še sliko sem
dobil,« pravi mladoporočeni rokometni re-
prezentant Aleš Leve. Ali pa je na sliki
njegov brat dvojček Boris, saj ju na prvi
pogled ne loči niti predsednik celjskega klu-
ba Andrej Šušterič, ki je enemu od Levcev
izročil poročno darilo?
Dolce vita
Jože »Pepi« Kuzma (desno) se je na roko-
metnem pikniku v družbi z Radom Pe t ru-
jem pošteno zamislil. Dolgo je bil tehnični
vodja članskega moštva, zdaj pa je dobil
ustrezno konkurenco. Ne samo po sposob-
nostih, marveč tudi po obsegu. Edino, kar
lahko storimo v uredništvu tračnic je na-
svet, da »prešaltata« na lahko. Končno tudi
to spada pod blagovno znamko Pivovarne
Laško.
Kar srce se jim začne trgati, ko jim omeniš
iskrenost srca.
»Ne kradi!« pravi sedma božja zapoved.
A brez obrazložitve, če to velja tudi za druž-
beno lastnino.
Če bi se strogo držali obljub, potem advokatov
sploh ne bi potrebovali.
Edina zapoved trgovcev: goljufati pomeni pre-
živeti.
Ta čas imajo od hazardnih iger še najmanj
hazarderji.
Zmota je, kdor misli, da je zaradi strasti do
hazardnega igranja v nevarnosti, da postane
igralec.
Žival je mogoče udomačiti. Z ljudmi pa že
nastanejo težave.
Medtem ko eni križari j o, se drugi križajo, ker
ne vedo od kje jim denar.
Zabava se začenja. Parlament spet zaseda.
Z nevidno lepoto resnice si lahko kaj malo
pomagamo na sodišču.	franci Ceč
V najnovejši Petici, ki so jo skupaj z No-
vim tednikom prejeli le naši naročniki, lah-
ko preberete nekaj ocvirkov iz našega sre-
čanja v Loki pri Žusmu. Pa tudi prvih pet
potnikov za izlet, ki ga kot nagrado za naše
sodelavce poklanja NT&RC, je že na sez-
namu.
Šalo tedna je tokrat prispevala Tinka Jaz-
bec iz Lesičnega 28, nagrado pa je kot izžre-
banka med kuponi ujela še Marija Topliča-
nec iz Galicije 85, Žalec. Nagrada je majica
in čestitka na RC.
Šala tedna
Mož na smrtni
postelji
»Joj Urša, priznati ti mo-
ram še zadnji greh preden
bom umrl. Prevaral sem te
s tisto Maričko.«
»Že dobro Janez. Zakaj pa misliš, da sem
te zastrupila.«
»Fičko«
Janezu se je pokvaril »fičko« in na pomoč
mu skoči Franci z BMW-jem. Dogovorita se,
da ga bo »šlepal« do mesta in če bo prehitro
vozil, bo Janez zatrobil. Peljeta se proti me-
stu in BMW-ja je začel prehitevati Merce-
des. Sedaj je hotel tudi Franci pokazati
kakšen avto ima, in pritisnil je na plin.
Ubogi »fičko« pa je zadaj trobil. Peljejo se
mimo bencinske črpalke in mož reče ženi, ki
sedi v avtu: »A veš kaj sem ravnokar videl?!
Mercedes je prehiteval BMW-j a, >fičko< pa
je zadaj trobil naj se umakneta.«
Prekratko kožo
»Gospod zdravnik, moj mož ima med spa-
njem vedno odprta usta. Ali bi se dalo kaj
pomagati?«
»Nič gospa, prekratko kožo ima, ko zapre
oči, jo pa za usta zmanjka.«
Hudobnost
»Zakaj si izrezal iz časopisa tisti članek
>Kako dočakati sto let,« pravi žena možu.
Mož: »Zato, da ga tašča ne bi videla.«
Alkoholna
»Od kod ti toliko praznih steklenic?«
»Nimam pojma, še nikoli nisem kupil
prazne steklenice!«
Slaba tolažba
»Gospa, vi ste ena od redkih, ki ste učaka-
la tako visoko starost, saj se bližate že 90
letom. Bi vas lahko vprašala koliko drži
pregovor, da ima star kozel tudi trdi rog?«
»Bežite no... Le kdo vas je tako naplah-
tal. Moj kozel je že od 60. leta brez vsakega
roga.«
Šale so prispevali: Marjeta ŠUMEJ iz Celja.
Ljudmila GOTAR iz Laškega, Marjan FERLIC
iz Lesičnega, Suzana NAGLIČ iz Šentjurja,
Jožica KOVAČ iz Štor in Ivan LEBEN-
SLAVC.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:_
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Manj meha pa več smeha
»Kaj si spet tukaj? je rekel štorski pek, ko
je proti jutru večkrat potrkal na pekarniško
okno Franc Brecl iz Laške vasi.
»Ko sem se vračal s kakšne gostije me je
navadno zagrabila neobičajna lakota in pe-
karna mi je bila prva postaja na poti domov.
Saj na gostiji te mine ves tek, ko vidiš boga-
to obložene mize, pa tudi pijača je hrana,
svež zrak pa potem naredi svoj apetit.
Jaz si običajno >špilam< ko grem domov.
Hval't se tako nimam kaj, >špilat< še zdaj ne
znam >dober< in če me že na gostije toliko ne
vab'j o, za furež, kožuhanja in kakšen god
sem pa dober. Skoraj štiri desetletja že >ci-
gotam< in imam še vedno veselje, pa še kak-
šen dinar prav pride. Pred leti sem na hitro
rabil eno harmoniko in v starinarni sem kar
prvo, ki mi je prišla pod roko vzel. Jaz
vlečem, pa vlečem in ni bilo dolgo, ko sem iz
ene harmonike dobil dve. Kar z >žbli< sem
vse skupaj zbil, malo manj je bilo meha, pa
nekaj več smeha. Veliko smeha je še ob
raznih igricah, ki se jih ob veselih priložno-
stih gremo. Smešen je recimo vlak, ki je
sestavljen iz mešane kompozicije moških in
žensk. Ženskam že prej namažemo roke
s sajami in ko naj bi bil vlak v tunelu,
seveda nastane tema, ženske prekrijejo mo-
škim oči in jih mimogrede v taktu lokomoti-
ve namažejo, da jih je veselje pogledati. Pri
nas na vasi običaji spet prihajajo na površje
in komaj čakam, da se spet dobimo na kakš-
nem kožuhanju, kjer zadoni tudi domača
pesem.«
EDI MASNEC
Ena iz Franclovega rokava
Očetu in mami se lušta sexa. Janezek fi
v napoto, zato mu oče reče, naj gleda skoï>
okno in za vsakega momoidočega bo dobi
tolar. Starša sta delovna in Janezek pridn1
šteje. Naenkrat se oglasi: »Ata, tale sex V
bo drago koštal, mimo gre pogrebii
sprevod.«
Št. 27 - 7. julij 1994