Železne niti 11 ▼ Štalca, halštatska naselbina V Stalca, halštatska naselbina Franci Bogataj Radiokarbonska analiza in najdena keramika potrjujeta domnevo, da je bila Štalca naseljena že v starejši železni dobi, med 8. in 5. stoletjem pr. n. št. S tem je potrjena trditev, daje bila Selška dolina naseljena mnogo stoletij pred kolonizacijo loških škofov. Štalca (640 metrov), hrib nad Češnjico v Železnikih, pod vasjo Kališe od odkritja lončenine na ravnih platojih vrha leta 2011 pa do danes počasi odkriva svojo zgodovino. Kot je znano, je na pobočjih hriba mnogo let ali stoletij potekala živahna proizvodnja železa, skrbno izbrana lokacija naselbine nad platoji z železarskimi vetrnimi pečmi pa je omogočala varno življenje staroselcev (Železne niti 10). Lega je bila skrbno izbrana, vrh je z vzhodne in zahodne strani varovalo strmo pobočje, v grapi je bil studenec s stalnim pretokom. Na ravnicah zahodnega dela so najverjetneje pridobivali oglje (na teh ravnicah so domačini kuhali oglje še do druge svetovne vojne), na bolj zamočvirjenih predelih pa so kopali ilovico, ki so jo rabili za pozidavo in obnovo vetrnih peči. Ko smo leta 2011 odkrili izjemno lepo ohranjene fragmente lončenine na vzhodnem delu vrha Štalce, smo pričeli sistematično pregledovati celotno pobočje. Pri tem je bilo najpogosteje zastavljeno vprašanje, kdaj je bila Štalca poseljena. Priložnost za osvetlitev vprašanja datacije se je ponudila, ko smo na enem izmed ogledov pod teraso na jugozahodnem delu nad potjo opazili črno sled oglja. Drobce oglja smo skrbno izkopali in shranili. Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana je nato spomladi 2013 poslal ta vzorec v radiokarbonsko analizo v Beta Analytic Radiocarbon Dating Laboratory na Floridi v ZDA. 127 Železne niti 11 ▼ Štalca, halštatska naselbina Radiokarbonska datacija Eden izmed postopkov ugotavljanja starosti je radiokarbonska analiza z radioaktivnim izotopom 14C. Omenjeni laboratorij je na podlagi prejetega oglja izvedel datacijo in 4. 7. 2013 poslal naročniku poročilo. Poročilo radiokarbonske analize, Beta Analytic Radiocarbon Dating Laboratory. 128 Železne niti 11 Štalca, halštatska naselbina -T-!- CALIBRATION OF RADIOCARBON AGE TO CALENDAR YEARS ('V »lUblei: i' i Jit: i 3 = 2s.is:laK muli»L > Lab Irirm J7 n? .durUrwflJn h HIT i far i*ii*T+n-+n ittmi* A KimfdifirJ Apfitiiurh N> L'oVidArJiMj( If^Tc 1 TrllM* i S.IHjd.J C„ffirdim u»ul iK¡l. ilt JH Beta Analytic Radiocarbon Dating Laboratory fVJtl i» Vvi. FA-iJ- (IMl ■ Tr I I if W - rut- t.Wi iW.i-OWM ■ tUalL- vJva^M Fa^e 3 of 3 Rezultati analize, Beta Analytic Radiocarbon Dating Laboratory. Oznaka: Beta-351804. Conventional radiocarbon age: 2460 ± 30 BP. 129 Železne niti 11 ▼ Štalca, halštatska naselbina Iz poročila je razvidno, da z 95-odstotno verjetnostjo lahko datiramo vzorec oglja med leti 760 in 410 pr. n. št., oziroma z 68-odstotno verjetnostjo med leti 750 in 510 pr. n. št. Fragmenti keramike Fragmente keramike, ki smo jih našli na Štalci in so razstavljeni v Muzeju v Železnikih, po ugotovitvah arheologov iz ZRC SAZU lahko primerjamo z naselbinsko keramiko svetolucijskega kulturnega kroga. Dobre primerjave oblik in okrasa na lončenih posodah najdemo med naselbinskimi najdbami iz Mosta na Soči, kjer je primerljiva keramika večinoma datirana v mlajšo halštatsko dobo. Poleg že razstavljenih najdb, ki so bile najdene na vrhu hriba, smo leta 2013 na zahodnem pobočju Štalce v koreninskem sistemu padlega drevesa našli nove artefakte. Gre za podobne fragmente grobe keramike, ki je bila oblikovana brez uporabe lončarskega vretena. Datacija keramičnih najdb, ki temelji na dobrih primerjavah s svetolucijsko naselbinsko keramiko, kot tudi rezultati analize oglja torej kažejo, da je bila Štalca naseljena že v halštatski dobi, to je nekje med 8. in 5. stoletjem pr. Kr. Poseljenost pred 2.500 leti S pridobljeno radiokarbonsko analizo oglja in primerjavami dosedanjih najdb keramike je potrjena domneva, da je bila Štalca obljudena že v halštatski dobi (med 8. in 5. stoletjem pr. Kr.). Čeprav je zelo verjetno, da je železnodobna poselitev neposredno povezana z možnostmi železarstva, datacije pridelave železa vseeno še vedno nimamo. Nadejamo pa se, da bodo nadaljnje raziskave ponudile odgovor tudi na to vprašanje. Nesporno je, da so bila pobočja Selške doline poseljena že mnogo stoletij pred prihodom Slovanov in bržkone lahko v prihodnje pričakujemo odkritje še kakšnega novega naselja prazgodovinskih prebivalcev naše doline. Gozdna cesta je pretrgala pobočje, ki je skrivala fragmente lončenine. Foto: Franci Bogataj 130 Železne niti 11 ▼ Štalca, halštatska naselbina Fragmenti prostoročno oblikovanega posodja, najdeno 2013. Foto: Franci Bogataj Zahvala Zahvaljujem se dr. Jani Horvat in dr. Luciji Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU za strokovno pomoč. Vir: Železne niti 10. 131 Železne niti 11 132