DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 18 Trst-Gorica, 3. maja 1957 Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CBN A: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek D va praznika: praznik dela in praznik osvoboditve V običajnem časovnem razmaku šestih dni smo tudi letos, kakor vsa p ovojna leta, praznovali dva pomembna, dneva: 25. aprila državni praznik osvoboditve izpod fašističnega jarma in nacistične okupacije, 1. maja pa mednarodni praznik dela. Kakor sta si ta dva praznika časovno blizu, tako sta si blizu tudi po svojem pomenu., po opominu, ki nam ga prvi ponavlja, in pozivu, ki nam ga drugi azmv-nja. Praznik dela je bil proglašen še v časih, ko delo še ni bilo spoštovano, ko sta štela samo visok, večinoma podedovani socialni položaj in bogastvo ter so bili posebno ročni delavci izpostavljeni neusmiljenemu izkoriščanju. Zato so proglasili en dan v letu za svoj praznik, za praznik dela, in na ta praznik so si ponavljali zaobljubo, da bodo delu priborili čast in oblast. Veliko let je že preteklo od tedaj. Od privatno prepovedanega praznika, ko so policisti stikali za letaki, k' so pozivali na prvomajske proslave, in so lovili udeležence prvomajskih proslav, je že med obema svetovnima vojnama v mnogih državah ta dan postal zakonito določen in splošno priznan praznik dela. Po drugi svetovni vojni se je ta običaj še močneje, razširil. Lani ga je n. pr. počastil z velikim govorom in svečanim cerkvenim o-bredom sam sv. oče, poglavatr vesoljne katoliške Cerkve. Namen, zaradi katerega je bil ta prašnik proglašen in so ga delavci začeli spo-štdvati, je torej danes vsaj splošno priznan, čeprav ni še končno uresničen. Socialna enakopravnost, socialne re/orme, pravično in pošteno plačilo za opravljeno delo, odprava izkoriščanja, onemogočanje, brezdelnega kopičenja bogastva, spoštovanje vsakega umskega in ročnega delavca kot enakopravnih in ustvarjajočih članov človeške družbe, vse to so gesla, ki jih imajo zapisana v svojih programih vsa gibanja: in stranke, ki hočejo veljati za sodobne in računajo z bodočnostjo. U-nirajo se jim samo maloštevilni, ki se, čeprav izumirajoči, še vedno net morejo odtrgati od svoje zaverovanosti v preteklost. Prvi maj torej danes ne slavimo več toliko zalo, da bi se ob tej priložnosti trudili pridobiti za njegovo osnovno idejo nove privržence, ki bi sprejeli in proglašali njegova gesla za svoja. Množice so te zahteve že zapisale na zastave svojih gibanj, najdemo jih zapisane v ustavah sodobnih držav, mnoge obstoječe vlade so jih sprejele v seznam svojih nalog in v programe svojega dela. Dovolj je torej takih, ki pravijo, da je 1. maj tudi njihov praznik. Nastaja pa vprašanje, do kod so vsi ti, in z njimi seveda mi vsi, ki smo pri tem jrrizadeti, tudi napredovali v vsestranskem uresničevanju prvomajske zahteve, ki je še najbolj jedrnato zapopade-na v pozirvu »Delu čast in oblast«. V sedar njih okoliščinah, ko so osnovne delavske težnje tako splošno priznane, je torej prvi maj predvsem dan, ki nam vsako leto ertkrat nudi priložnost, da premerimo o-pravljeno pot ter ugotovimo, v koliko smo napredovali, kdo se je bolje in smotrnejše približeval uresničenju prvomaij-skih ciljev, kje so bile pogreške, in ali ni kdo upravičene delavske težnje izkoristil zato, da tn jih sam kasneje še nasilneje tlačil. Ce vidimo, da smo bili pri tem morda zapeljani ati smo celo sami kazali krivo pot, da smo se ogrevali za krive ideale in verjeli glasnim, toda krivim apostolom., potem moramo iz tega izvajati posledice ter preusmeriti svoje napore. Ce kdaj, potem je letos, po dogodkih na Poljskem in Madžarskem, prilika in potreba, še več, za mnoge krvava nujnost, da napravijo takšno bilanco. Ali je delo res na oblatsti tam, kjer delavec ne sme stavkati, kjer življenjska raven pada, namesto da bi rastla, kjer ni svobode sindikalnega organiziranja, kjer vlade v krvi in s tujo vojaško pomočjo dušijo izraze in obupne izbruhe nezadovoljstva množic ročrtvh in umskih delavcev? Namenoma smo rekli množic ročnih in umskih delavcev, kajti prav ti so se povezali v taiko tesno skupnost, da bi si (ca; takega še pred dvajsetimi leti le težko predstavljali. Marx in Engels sta računala s takšno možnostjo kvečjemu pri gibanjih, Wi bi se borila za uresničenje njunih idealov in, če bi mogla, bi se verjetno v grobu obrnila, ko bi videla, da se takšne množice danes zgrinjajo prav v odporu proti tistim, ki pravijo, 'da vladajo po njunem evangeliju. In če bi se obrnili mrtvi, ali ni že skrajni čas, da se obrnejo živi, če so se obrnili tisti, ki so s tem tvegali vse, svoje položaje, imetje in iivljenja, ali ne bije že 12. ura vsem tistim, ki ne bi tvegali prav nič, a se v svobodnem svetu še danes udinjajo krivim malikom in krivim glasnikom? Upajmo torej, da so si vsaj nekateri izmed njih na letošnji prvi maj iskreno izprašali vest in so dosledni zaključkom sprejeli potrepni sklep. In če se končno vprašamo, kako je sploh lahko prišlo do lega, da sta bila misel in program jyrvega -maja najbolj izigrana prav tam ,kjer bi marala slaviti svoje zmagoslavje in kjer se ju danes na zunaj proslavlja tako, kot nikjer drugje v svetu, potem spoznamo, da nam praznik osvoboditve daje m to vprašanje -naj- boljši odgovor. Tu se ideji obeh praznikov družita in povezujeta v celoto. Praznik zmage nad fašističnim in nacističnimi totalitarizmom v Italiji nas je opomnil, da brez svobode, brez kritike in možnosti uveljavljanja svojih nazorov in1 zamisli, ne glede na to, ali je to trenutni oblasti v državi prav ali ne, ne more biti napredka, ne mm-e biti zadovoljstva. V tem primeru ni nikogar, ki bi pokazal na napake, ki bi zavrl in preusmeril vladni voz, ko zaide na napačno pat, ki je vladani ne odobravajo, ne sprejemajo za svojo in jo obsojajo, ker jim škoduje. Voz, ki drvi po njej, pa jih mečka in gazi. Gledan s tega zornega kota ima vsakoletni državni praznik osvoboditve ne samo italijanski, temveč širši in splošni pomen. Posebno letos, v zvezi z omenjenimi dogodki v Srednji Evropi, je ta še porast el. * * * Prsi maj na Poljskem V Varšavi »e med prvomajsko manife-. stacijo prišlo do spopadov med visokošol-ci ter policijo in delavsko milico. 'Policaji so. ukazali viisokošolcem, na.; ne nosijo v sprevodu napisa »Nočemo ibi-ti diplomiranci brez dela«. S tem so očitno mislili na brezposelnost, ki je zavzela v deželi precejšen obseg. Mladinci se po zahtevi -niso hoteli ukloniti 'ter so transparent obdržali. Nato so se pa 'komunisti hoteli s silo polastiti mladinskega transparenta. da bi. ga na ta način odstianili. Prišlo je do spopada, v katerega' je posegla policija, ki je pri tem -uporabila- gumijevke. Kaj se plete v Jordaniji? Dobro premišljena sovjetska igra - Komunistične infiltracije v državni upravi in vojski Ko smo ob kraljeveifi državnem udaru v Jordaniji govorili na tem mestu o tej arabski državi, smo rekli, da s prvim .kraljevim uspehom položaj še ni urejen. To se je tudi izkazalo. Pofvi -po kianju imenovani načelniki vojske so drug za drugim zbežali v Sirijo, prjri vladi, ki je bila še sad vsaj navideznega sporazuma, z levičarsko. Egiptu in Sovjetski .zvezi naklonjeno opozicijo, je sledila, druga, ki ima neprikrito obeležje diktature. Jordanija še vedno preživlja .težke dneve, ki ne vznemirjajo samo nje, temveč tudi .sosede in mir v svetu. To, kar se dogaja v Jordaniji, pa- je veren odraz napete borbe za vpliv, ki se zdaj odigrava na Srednjem vzhodu, kakor tudi posebnih okoliščin, v .katerih se .je znašla ta mlada država, po ustanovitvi Izraela-. Jordanija Je dobila isvojo neodvisnost leta 1946, in sicer je ©bseg.la ozemlje bivšega Tram jordanskega jna.nda.ta. Kot izrazito svoji tvorbi so ji: Britanci organizirali in finansirali še danes najudarnejšo arabsko armado, tako imenovano Arabsko legijo. Prebivalstvo so tvorili skoro izključno nomadski Beduini. Leta 1948, po umiku Britancev iz Palestine, je ta vojska zasedla velik del vzhodne Palestine. S tem se je Jordanija razširila čez Jordan ;in je vključila v svoje meje njegovo dolino. V novo pridobljenem ozemlju je bilo nekaj večjih mest, na. deželi je bilo močno zastopano poljedelsko prebivalstvo. Skupno z begunci iz Izraela -je ta novi, v vsakem pogledu naprednejši in .zrelejši element dobil v državi večino. Toda beduinski vojščaki so še vedno o-stal.i odločilen činitelj. Nit neposrednih dogodkov, ki so jo sprožili ,se je .začela odvijati pred približno šestimi meseci. Angleži, ki so podcenjevali moč i.n vlogo novega palestinskega elementa v Jordaniji, so hoteli pripraviti državo, da bi pristopila k njihovemu Bagdadskemu paktu. Na njihovo veliko presenečenje, a tudi na presenečenje samih Jordancev. se je pa pokazalo, da so se množice s presenetljivim navdušenjem odzvale Naserjevemu pozivu za arabsko solidarnost in protizaihodno usmeritev. Seveda so to bile mestne poulične množice. Vlogo je igral tudi denar, ki ga je Ibn, Saud tedaj še dajal v ta in ne — kakor bomo kasneje videli — današnji namen. Pastirski Beduini .so v svojih oddaljenih in raztresenih seliščih sicer ostali takšni, kot so bili prej, toda' pritisk na vlado in kralja so lahko uspešno izvajale samo množice, ki so demonstrirale po mestih iin v prestolnici. Ko je kralj Husein spoznal, da solidarizira z njimi celo precejšen del mladih častnikov Arabske legije, se je moral ukloniti .zahtevam tistih, ki so kričali, da je za Jordanijo edina rešitev v čim tesnejši povezavi z Egiptom in Sirijo. Tudi na volitvah so zmagali skrajneži. In tako je Sulejman Nabulsi, vodja levič-cTS.kega bloka, ki je imel večino v parlamentu, postal predsednik vlade, na-serjevsko usmerjeni generalni major Ali Abu Nuwar pa načelnik glavnega stana jordanske vojske. Jordanija je odpovedala zavezniško pogodbo z Veliko Britanijo. Nikogar ni bilo, ki bi še upal, da bo zopet prevladal vpliv beduinske ga dela prebi- Predsedniške volitve v Avstriji V nedeljo 5. maja, .torej pojutrišnjem, 'bodo v Avstriji volili novega državnega predsednika. Volivci bodo izbirali med dvema kandidatoma, sedanjim podkanclerjem dr. Schaertom, ki je predsednik to kandidat Socialistične stranke, .ter dr. Denkom, znanim zdravnikom za rakasta obolenja in skupnim kandidatom Ljudske stranke in tako imenovane »stranke svobode«, v. kateri se zbirajo nacionalistični elementi. .Za avstrijske politične razmere je značilno, da obe stranki prikazujeta .svoja kandidata kot nadstrankarske osebnosti, ki naj bi jamčile, da bo predsedniška funkcija .tudi v bodoče v rokah osebe, ki •bo ščitila samo državni' interes. 'Dejansko pa velja- ta. označba veliko .bolj' za dr. Denka, za katerega se je Ljudska stranka (katoliška) odločila prav -zaradi tega, ke.r računa, da Avstrijci radi vidijo na čelu države strankarsko neodvisnega moža, ki uživa v .primeru dr. Denka tudi velik u-gled v mednarodnih znanstvenih krogih. Poleg tega je treba obenem priznati, da Ljudska stranka ni imela, v svojih vrstah osebe, ki bi bila tako splošno priljubljena, da bi stranka z njo lahko nastopila ne predsedniških volitvah kot « svojim stran- karskim kandidatom. Za zmago namreč ne .zadostujejo samo 'glasovi Lj-udske .stranke, temveč morajo za kandidata glasovati tudi drugi volivci. Prav te naj bi pritegnil dr. Denk. Če viamemo v poštev, •rezultate volitev iz leta 1956 in predpostavljamo, da bi dr. Denk dobil vse glasove Ljudske stranke in Stranke svobode, potem bo tudi izvoljen, kajti- na. omenjenih volitvah sta listi .teh dveh strank dobili nad polovico vseh oddanih glasov. 'Socialisti poudarjajo v svoji propagandi, da ie dr. Denk kandidat meščanstva ter seveda zagovarjajo svojega kandidata, dr. Schaerfa, ki ga predstavljajo kot -kandidata delavstva. Pri .tem podčrtavajo, da sta tudi- dosedanja dva predsednika povojne avstrijske republike, Renner in Koerner, bila socialista ter sta se izkazala kot politični osebnosti velike politične in osebne avtoritete. Dr. Schaerf naj ;bi imel vse pogoje, da bo uspešno nadaljeval njuno tradicijo. Z izvolitvijo dr. Schaerfa za predsednika republike bi na predsedniško mesto avstrijske Socialistične stranke lahko prišla mlajša osebnost. Tako si tudi Socialistična stranka sama obeta, da bi se v primeru, da njen kandidat zmaga, notranje obnovila in pomladi- SKUPNO TR2IŠCE 5. POKLICNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA Zadnjič smo si v našem sestavku ogledali delež gospodarsko aktivnega prebivalstva v skupnem prebivalstvu šestih držav, članic Skupnega tržišča. Videli smo, da .dosega delež gospodarsko zaposlenih oseb v Zaihodni Nemčiji 50 odstotkov, v iNizozemski 40,2 odstotka, povprečno za vseh šest držav pa 45 odstotkov skupnega prebivalstva. Kako pa so bile te osebe razpodeljene po posameznih glavnih panogah gospodarstva? V letih 1950-55 je bila. slika približno naslednja: V; je bilo zaposlenih: kmetijstvu 22 milijonov industriji in rudarstvu 20 » graditeljstvu trgovini prometu javnih službah .in zasebnih uslužnih dejavnostih 11 milijone* Vidimo torej, da je tudi v Zahodni Evropi kmetijstvo še vedno tista panoga .gospodarske dejavnosti, v kateri je zaposlenih sorazmerno največ ljudi.. Tesno miu .sledita industrija in rudarstvo. Pri vseir^ tem pa se v kmetijstvu udejstvuje komaj ena slaba četrtina vseh za.poe.lenihi oseb, kajti močno so zastopane tudi druge gospodarske dejavnosti, katerih vedno večja obsežnost je značilna za. višje ra.zvita gospodarstva. To so predvsem trgovina, promet, javne službe in zasebne uslužne dejavnosti. V bodoče je predvidevati, da bo delež v kmetijstvu zaposlenih še 'bolj padel, povečail pa se bo delež zaposlenih v industriji to sorazmerno še bolj delež .zaposlenih v prometu, javnih službah in 5 » 5 » 4 milijoni 17 milijonov 46 zasebnih 'uslužnostnih dejavnostih, kar bo posledica višje življenjske ravni. Glede načina zaposlitve je slika naslednja: ■neodvisnih je bilo v odvisnem delovnem razmerju v družinskem po-djetjra ■>: je sodelovalo 7 » neopredeljeni so ostali 3 milijoni Omenjeni podatki, ki veljajo za leta 1950-55, nam torej kažejo, da je v šestih državah Skupnega tržišča bilo v odvisnem delovnem raizmerju nad 63 odstotkov ali skoro dve tretjini zaposlene delovne sile, ineka-j nad 23 odstotkov ali skoro ena četrti na delovne sile je bilo neodvisnih, skoro eno desetino pa predstavljajo družinski člani., ki sodelujejo pri skupnem gospodarskem udejstvovanju.. V zaposlenosti razpoložljive delovne sile so med posameznimi članicami Skupnega tržišča velike razlike. Razen za Italijo, ki šteje trenutno okrog 2 milijona brezposelnih ,nii zaposlitev v ostalih državah noben težak problem. Francija., Zahodna Nemčija, Belgija, iNizozemska to Luksemburg preživljajo dobo polne zaposlenosti to celo uvažajo tujo delovno silo, vsaj za nekatere panoge gospodarstva. Naraščanje števila starejših oseb, ki so že preživele dobo svojega gospodarskega udejstvovanja), spremljano z manjšanjem števila rojstev, kar smo že omenili v prejšnjih odstavkih, prispeva k .temu pojavu. Ob sicer naraščajočem številu prebivalstva je sorazmerni' delež razpoložljive delovne sile vedno manjši. Krajša se tudi doba zaposlitve, deloma zaradi vedno daljše priprave, strokovnega izobra-(.Nadaljevanje na 2. strani) la. Verjetnost te zmage je pa manjša kakor za dr. -Denka, kajiti socialistični kandidat lahko računa z gotovostjo samo s socialističnimi glasovi ia kvečjemu, s podporo komunističnih .volivcev . . Seveda niso izključena presenečenja. Zadnjo besedo imajo pač možje to žene, ki .bodo pojutrišnjim oddali, svoj glas. ZasedaojB Atlantskega sveta v Bonnu Včeraj je v Bonnu začelo .zasedanje Atlantskega sveta, na katerem razpravljajo o zahodni obrambi, in to zlasti v zvezi s propagando,- 'ki jo je sprožila Sovjetska zveza proti atomski oborožitvi Zah. Nemčije. Delovni spored zasedanja obsega nadalje razpravljanje o sovjetski napadalni politiki, nemškem zedinjenju, nadzorstvu nad atomskim orožjem to 'gospodarskim sodelovanjem atlantskih držav. •Dosedanji tajnik Atlantske zveze, lord Ismay, ki mu -zdaj poteka, poslovna doba, je pred začetkom zasedanja- izjavil, da se bodo vse atlantske države morale posvetovati o dobavah atomskega orožja. To orožje bi Evropa lahko dobila v roku 18 mesecev do treh let. Ismaya bo na tajniškem mestu nasledil belgijski zunanji minister Spaak, velik pobornik evropske in zahodne enotnosti. Ameriški zunanji minister Dulles se je že en dan pred otvoritvijo -zasedanja posvetoval z Adenauerjem ter britanskim to italijanskim ministrom. Z zahodno-nemškrrh kanclerjem je razpravljal predvsem o vprašanju atomske oborožitve. Pravijo, da je pozval zahodnonemško vlado, naj skrbi za obrambo ter ne polaga velike važnosti na morebitne volilne posledice. Socialni demokrati, ki bodo na letošnjih nemških parlamentfernih volitvah glavna opozicijska stranka, namreč nasprotujejo Adenauerjevi obrambni politiki. Vprašanje pa je, ali bo Adenauer poslušal ta Dullesov svet, kajti zanj je vsekakor važno, da zmaga na volitvah. Sovjetski inštruktorji v Egiptu in Siriji Glasnik angleške vlade je izjavil, da so države sovjetskega bloka v zadnjem času poslale v Egipt in Sirijo številne tehnične in vojaške svetovalce, ki vežba-jo tamkajšnje oborožene sile v rabi orožja, ki so ga poslali Sovjeti in njihovi zavezniki. Videti je tudi, da sovjetski blok po sueški krizi, v kateri se je egiptovska vojska celo pred Izraelci samo umikala, še vedno ni izgubil zaupanja v Naserja in mu s sovjetsikimi ladjami pošilja novo orožje, da bi Egiptu a tem nadomestil, kar je preteklo jesen izgubil. Letalska nesreča pri Londonu 'Prvega maja zvečer je prišlo pri Londonu do hude letalske nesreče. Neko 'letalo je kmalu po vzletu padlo na itla. 31 oseb je bilo pri tem ubitih, štiri pa so močno ožgane odpeljali v bolnišnico. Gre za vojaško letalo, ki bi moralo odpeljati v Tripolitanijo skupino angleških, vojakov in- njihovih svojcev. valstva ali da ibo mladi kralj Husein lahko odločilno posege! v razvoj. Toda .razmere so se začele spreminjati. Vladar Saudske Arabije je potoval v Združene države, kjer je uvidel, da lahko sprejme ameriško pomoč, ne da bi s tem izpostavljal nevarnosti neodvisnost svoje države. Nasprotno.. Uvidel je, da. bi lahko postal vodilna osebnost skupine resnično samostojnih arabskih držav, katerim grozi, da ju Sirija in Egipt potegneta v odvisnost od Sovjetske zveze. Ta nova u-smerjenost je sovpadala z že od prej obstoječimi težnjami jordanskega, kralja Huseina, ki je bil tudi dovolj pameten, da je videl, kam merijo komunisti s svojim podžiganjem množic. Pri vsem je začelo vreti tudi v Arabski legiji, kjer so levičarsko in nase.rjevsko usmerjeni častniki začeli odstranjevati kralju zveste častnike beduinskega- porekla. Pojavila, sta se ■torej dva elementa, eden zunanjepoliitič-nega, drugi pa. notranjepolitičnega značaja, na katera bi se- kralj lahko oprl. Veter brije Prav tako kot kralj, je budno spremljat položaj tudi ministrski predsednik 'Nabul-si. Ugotovil je, 'kakšen veter veje, in hotel ga je ustaviti. Pred približno .tremi tedni je predložil kralju listo 27-ih višjih, kralju zvestih državnih funkcionarjev, kt naj bi jih kralj odstavil. Kralju zvesti častniki so obenem opozorili Huseina, da oklopne edinlce, ki jim poveljujejo njemu nasprotni častniki, že obkoljujejo prestol nico. Ce je hotel kralj rešiti, sebe in preprečiti katastrofo, je moral postopati. Prisilil je Nabulsija, da je odstopil, odstavil je > generala Ali Abu 'Nuwarja. S pomočjo svojih Beduinov in njihovih sinov, ki služijo v Arabski legiji, mu je uspelo obvladati položaj. Kralj Ibn Saud je takoj nakazal celoletni prispevek, ki se ga je njegova država obvezala plačevati Jor- ■ daniji v trenutku, ko je Jordanija odpovedala za vezniško pogodbo z Vel'ko Britanijo. S tem je hotel pomagati Huseinu preko prvih težav, obenem pa je odkrito pokazal, da odobraiva njegovo politiko. Po nekaj dni trajajočih težavah to ne-izvestnostih je končno bila sestavijea .nova vlada, katere značaj je odkrival, da kralj ni imel namena gnati spor na. nož. Predsednik vlade je bil 63-letni, izrazito protibritansko usmerjeni dr. Husein Kha-lidš, mesto zunanjega ministra je zasedel odstavljeni Nabulsi in v vladi sta 'bila še dva nekdanja ministrska predsednika, Said el-Miufti to Fawzi- el-Muki. V stvari-je torej to bila koalicijska vlada. V par dneh pa je postalo jasno, da' se skrajneži, katerih predstavniki so sedeli tudi v vladi, ne nameravajo odreči svojim ciljem, med katerimi je bila tudi odstranitev kralja ter .ustanovitev sirsiko-jordansko-egiptovske federacije. Po vsej državi so začeli organizirati bučne demonstracije. Zahtevali so odstavitev protikomunističnih funkcionarjev, nevtralnost, rehabilitacijo .kralju« nasprotnih častnikov to zavrnitev Eise nhovve rje ve doktrine. Od kralja imenovani' načelniki glavnega stana vojske so eden za drugim •bežali v Sirijo. In zopet je kralj moral poseči po izrednih ukrepih. KhaLidijeva vlada, ki je bila notranje neenotna, je odstopila. Ob podpori Beduinov to vojske, ki mu je v glavnem ostala zvesta, je kralj proglasil obsedno stanje. Sestavo nove vlade je zakupa! Hašemu. Hašemova vlada se je naslonila na. vojsko, ki je dobila pod svojo oblast tudi policijo, upravo po državi pa so prevzeli guvernerji. Glavne levičarske voditelje so aretirali ali pa jih prisilili na hišni zapor. Kralju zveste uradnike, ki jih je Nabulsi odpustil, so postavili na stara mesita, prav tako so popravili krivice ki- so jih utrpeli kralju zvesti častniki. Precej kraljevih nasprotnikov je zbežalo v sosednje države. 'Kralja Huseina sta pri .tem moralno podprla njegov bratranec, iraški kralj Feisal, Ibn iSaiud pa mu je pisal pismo, s katerim je odobril njegove ukrepe ter ga je pozval na sestanek. Tako je nova skupnost arabskih ^drža v, ki se nočejo udinjati Moskvi, in nočejo biti njena igrača, postala stvarnost. Ta'kini so torej bili dogodki na Sred-nem vzhodu, ki so zopet postavili na kocko mir v tem delu Sredozemlja to morda tudi v svetu. Za demonstranti, ki so hoteli strmoglaviti Huseina, sta namreč stali Simija to Egipt, za tema pa Sovjetska zveza. Husein pa je imel ob svoji strani Irak in Saudsko Arabijo, 'brez katerih pomoči bi sirijska vojska gotovo vdrla v Jordanijo, kaikor je to tudi grozila. Vse to pa najbrž ne bi zaleglo, da niso v skodelico vrgle svoje teže tudi Združene države, ki so opozorile, da ne bi mogle mirno gledati, če bi bila kršena ozemeljska suverenost in nedotakljivost Jordanije. Ob podpori vseh teh sil je kralj Husein dobil tudi drugo .rundo v borbi za ohranitev neodvisnosti svoje dežele in svoje-.ga prestala. Sovjetska zveza in njeni tamkajšnji sateliti pa so utrpeli poraz. Vklj-ub temu pa je še prezgodaj, da bi lahko nai-povedali, kakšen bo končni izid -boja za ohlast in vpliv v tem delu sveta. Leto XI. - Stev. 18 VESTI z GORIŠKEGA Ob stavki varilcev v Tržiču Ko so prve dni marca stopili v stavko varilci v Tržiču, da bi dosegli boljše pogoje dela An življenja, niso prav gotovo mislili, da (bodo še danes stavkali. Podjetje njihovih zahtev ni sprejelo. Nasprotno, ono je proglasilo izprtje še drugih svojih delavnic ih nadaljnjih tisoč delavcev je ostalo križem rok. Vsega skupaj je brez dela in kruha kakih 1.200 delavcev, katerih trdi položaj se odraža v obupnem položaju, v katerem so se če.z noč znašle njihove družine. Od takrat do danes je bilo storjenih nešteto korakov in sto poizkusov, da bi se spor poravnal in delo ter življenje zašlo zopet v normalnost. Vse zaman!1 Stavkujoči in podjetje stojijo trdno vsak na svojem stališču in nočejo popustiti. Podjetje vabi delavce, stavkujoče namreč, naj se povrnejo na delo, in ono da to takoj začelo z razpravljanjem glede njihovih zahtev, da se spor poravna. Cim bi se stavkujoči vrnili na delo, bi podjetje preklicalo zaporo drugih delavnic in delavci bi bili vsi zaposleni, njihove- družine pa s kruhom zagotovljene^ Toda delavci odgovarjajo, da« ne moVe-jo kloniti, češ da je stavka varilcev upravičena, 'zapora drugih delavnic pa očitno krivična, a pogoji, ki jih podjetje stavlja za začetek pogajanj, da so ponižujoči in nesprejemljivi. iZa veliko noč je podjetje pokazalo nekoliko dobre volje. Nakazalo je vsem delavcem, stavkujočim in onim iz izprtih delavnic, nekaj predujma, da niso bili prazniki preveč žalostni. Po praznikih pa« «so poizkusi za poravnavo težkega spora bolj pogosti in prizadevni. -Ali ne bi bilo umestno, da bi stavkujoči izrabili priliko predujma, ki ga je podjetje za veliko noč dalo, in nehali stavkati? Prepustimo delavcem samim odgovor na to vprašanje, ker le oni poznam jo in občutijo vse podrobnosti in tančice spora. Nekaj misli Spor kot takšen pa nam vz-buja nekaj misli o splošnem položaju odnošajev med delavci i,n »podjetniki ter o pomanjkanju 'učinkovite zakonodaje v stvari. Govori in piše se o pripravah nekega 'Sindikalnega zakona ,‘ki naj. te odnose iu-•redi 'tako, da ne ibodo trpeli kakega političnega vplivanja -raznih več ali manj revolucionarnih strank. Toda do« tega zakona je še daleč,'ker'ga1 ne marajo'prav .tisti, ki jim je do’stavk, do i-zprtrj in -sploh do navzkrižja med delavci in podjetniki. In ti -so komunisti, ki se stavkujočim hlinijo in pretakajo krokodilske solze. Komunisti -stremijo po revoluciji, ki- naj odpravi zasebno lastnino in iniciativo ter' jim izroči delavstvo v železno pest rdeče diktature, ki -bi «z njimi ravnala« -kot z dr-'ža-vnimi sužnji. Znano je namreč, da svobodnih delavskih sindikatov onstran železne zavese ni in jih- tudi ne bo, dokler bo tam vladala -komunistična diktatura. Zgovorno o tem pričajo dogodki- na -Poljskem in na Madžarskem, da ne -govorimo o razmerah v Titovi Jugoslaviji, kjer so komunistična sodišča pred kratkim sodila in na zaporno kazen obsodila precejšnje število visokošolcev, ki so -lanske jeseni spregovorili in poter.jali -tisto svobodo, ki. -so si jo zaželeli tudi Poljaki in Madžari. Kaj pravi o delu ustava? Italijanska republikanska ustava« se z vprašanjem dela, delavcev, podjetnikov in sploh z zadevo gospodarskih odnosov, med državljani -bavi v 4. členu, zlasti pa v posebnem III. poglavju,, ki vsebuje člene od 35. do 47. Četrti člen ustave pravi, da republika priznava vsem državljan-om- pravico do zaposlitve in ustvarja (promuove) pogoje, da bo -ta pravica efektivna. »Republika — pravi 35. člen — ščiti delo v vseh oblikah in aplikacijah.« 36. člen ustave pa daje delavcu pravico -do me,zde, ki naj odgovarja količini in 'kakovosti njegovega dela in ki naj na vsak način zagotovi njemu -in njegovi družini svobodno in dostojno življenje. Toda členi ustave in pravice, -ki jih proglašajo, še ne zadostujejo za popolno, dejansko in 'Učinkovi-to zaščito dela, delavcev in pcdjetnkov. Tudi podjetnikov, ker us-tava priznava zasebno lastnino in zasebno pobudo (člena 41. in 42.). Treba je sestaviti in uveljaviti urejevalne zakone in pravilnike na teh splošnih ustavnih -določilih, sicer ostanemo -tudi v -tej zadevi, približno kakor je za- deva naše slovenske zaščite, ki nam jo 6. člen ustave priznava in Vladi nalaga dolžnost o njeni izvedbi, inoben zakon pa je do tu še ne uveljavlja. Zakon naj -torej urejuje odnose med delavci in -podjetniki. Zakon, sloneč na temeljnih določilih ustave, sestavljen v vseh podrobnostih tudi glede 'kakovosti in količine dela ter me-zd. Zakon enak -za vse kraje države, .toda z morebitnimi krajevnimi Tazllkami, ker so pogoji življenja od kraja do kraja- lahko tudi -različni. Za vsako vrsto dela odgovarjajoče pogoje« njegovega izvrševanja in plačevanja. Sodnik naj pa rešuje spore, da ne bo treba stavkanja in izprtij. Komunistom seveda ta red ne diši. Toda demokratični svet, ki ljubi svobodo, red in pravičnost, ga- mora -doseči! Gorica, 27. aprila 1957. I S. Novi prefekt V isredo 1. maja je nastopil svoje službeno mes-to novi goriški prefekt g. dr. Giacinto Nitri, ki prihaja iz mesta Bari. 'Novega g. prefekta pozdravljamo An, mu želimo, da bi se počutil zadovoljnega v teh jezikovno mešanih- krajih, kjer se bo zaradi njegove visoke s-lužbe srečal tudi z našim slovenskim življem. Upamo-, da bo v meji zakona in dolžnosti pravično naklonjen in uvideven tudi do -Slovencev. Šolski izlet v rim 'Na velikonočni ponedeljek zvečer je iz 'Gorice odpotova-l® večja skupina dijakov in -dijakinj višje gimnazije in licejg -s slovenskim učnim jezikom na šolski izlet v Rim. Izlet je organizira-l in. vodil ravnatelj g. prof. Rožič ob sodelovanju njegovih profesorjev .in profesoric. Trajal je ves -teden, saj so se vsi skupaj vrnili -nazaj v Gorico v soboto zvečer 27. aprila. -Slišali smo nekaj udeležencev izleta, dijakov in dijakinj, ter iz njih -ust izvedeli, da .je izle-t potekel v najlepšem redu 1» strogo in pestro začrtanem programu, od vožnje -z vlakom do prehrane, prenočišča in ogledovanja Rima. Vožnja ni dala -niti najmanjšega incidenta; nasprotno, v tem oziru je beležiti samo veselo razpoloženje naše mladine, ki je dala svojemu veselju kar največ d-u-ška. Prebrana je bila zdrava in obilna, sa.j trdijo, da- so j-i-m nosili na- mizo čez cel krožnik velike kose -mesa. O -kakšni posebni trošnji za hrano ni bilo niti govora, in kdor je -na- -to računal, je denar prihranil. ‘Prenočišče je bilo tudi prijet,no, iu-doh-no in snažno. V Rirn-u je prenočišče in prehrano naša učeča se mladina imela, v dveh skupinah na dveh krajih, in sicer v ul. Libe-ra-na 21 in v ul. dei Colli 8. Vodstvo pa je bilo razdeljeno takole: za- vse: g. ravnatelj prof. Rožič, za skupino v ul. Libe-rana prof. Slavko Bratina, iza ono v ul. -dei Colli prof. mons. Močnik, za dijakinje pa -prof. I. Hrovatinova. V Rimu so si izletniki, seveda vsi skupaj, ogledali razne znamenitosti in umetnine -ter so prisostvovali- verskemu obredu sv. očeta v cerkvi sv. Petra. Prav-i-jo, da sp v -Rimu napravili več kot tri sto fotog-rafij. To pomeni, da je -bit ogled rriesia in njegovih -umetnin zelo zanimiv. ’ 1 Čestitke -Kmečko - -delavska zveza -iz Steverjana Vam ob priliki 10. obletnice- izhajanja Vašega cenjenega lis-ta iskreno čestita in želi še mnogo' uspehov. nagrajenci tekmouanja za duig pridelkou ‘V nedeljo 29. aprila je Pokrajinsko kmetijsko nad-zomištvo v goriški občinski posvetovalnici podelilo nagrade vsakoletnega kmetijskega tekmovanja, ki ga prirejajo pod okriljem kmetijskega ministrstva. Delitvi nagrad so prisostvovali zastopniki- oblasti, predsedni-k Pokrajinske uprave odv. Culot, -goriški župan dr. Berrnardis, podprefekt dr. Loricchio, mons. Ciriotto, kvestor dr. Dattilo in drugi. Med nagrajenci so tudi številni slovenski 'kmetovalci. Tako med pridelovalci ko-■«ruze g. Miroslav Gulim ,iz Standreža; med razstavljale! -namiznega grozdja na VII. državni razstavi v 'Piacenzi g. Ivan Ciglič iz Steverjana, ki je -prejel medaljo z diplomo; uprava posestva baronice Tacco v Steverjanu, ki jo vodi g. Josip Petim, je prejela diplomo s srebrno medaljo; pra-v tako tudi g. Anton Stekar iz Steverjana-. Pokrajinsko .kmetijsko nadzorništvo v. Gorici je doseglo na, I. evropski sadni -razstavi v Veroni diplomo z veliko zlato medaljo z naslednjo utemeljitvijo: »Goriški pokrajini, -ki je sadjarsko središče in v stalnem -razvoju«, velja še prav posebno odlikovanje v priznanje visoke kakovosti in novih vrst breskev -ter drugih vrst tipizirane povrtnine.« Odlikovani so bili med drugimi -tudi naslednji sadjarji iz Steverjana: gg. Ci- glifč Ivan, Humar Anton, Klanjšček Avgust, K-lainjšček (Stanislav, Kom-ic Franc, Komjanc Karel, Komjanc Josip, Maraž -Ignacij, Steka,r Anton, -Uprava baronice Ta-cco; vrtnarji pa gg.: Brajnik Andrej, Marvin, Friderik, Pavletič Josip, Zavadlav Viljem, vsi iz. Standreža ter Pete jan Josip iz Sovodenj. Vsem nagrajencem naše iskrene čestitke! ik“ laže TRTNA PLESNOBA AL-I OEDIUM — To za grozdje tako nevarno bolezen je prvi -ugotovil angleški vrtnar Tucker v njegovem cvetličnjaku, kjer je gojil med drugim tudi trto, ker na prostem v Angliji ne uspeva. Bolezen je imenovani -ugotovil leta 1948 in od -takrat -se je ta bolezen razširila precej -ne-glo po vsej Evropi, koder -trta uspeva. Bolezen se pojavlja- raje v -toplejših krajih in ne potrebuje za svoj razvoj veliko -vlage. Napada vse zelene dele vinske trte, -to je listje, mladke ter grozdje. Bolezen izgleda, kakor da bi bil pos-ut bel prah, ki pa predstavlja gmoto glivic, ki srkajo sok iz listov oziroma mladik ali grozdja. Bolezen povzroča največjo škodo v poznem poletju, ko napada grozdje. Ce bolezen ob takem času fie preprečimo ali takoj zatremo, mam 'lahko napravi veliko škodo. Napadene jagode s plesnobo ne morejo debeleti in razpokajo, to pa -povzroča pozneje-, ko -grozdje začne dozorevati, gnitje jagod, kar ima za posledico kvarnost vinskega pridelka. -Zato moramo bolezni posvetiti vso potuebno pažnjo. Sredstvo proti tej bolezni je žveplo, bodisi v prahu ali pa škropilno žveplo (zol-fo bagnabile). Prvo žveplanje opravimo, ko dosežejo trtni poganjki 10 do 15 centimetrov. To žveplanje lahko opravimo bodisi s prašnim ali škropilnim žveplom. Bolj priporočljivo pa je prav to prvo žveplanje o-pravi-ti s Škropilnim žveplom, ker ostane več časa na trti, -tudi če medtem dežuje, ker vsebuje tudi neko lepljivo sredstvo, ki preprečuje izpiranje po dežju. Za prvo žveplanje rabimo čisto žveplo brez primesi modre galice ali prahu Caffaro, ker ob prvem žveplanju se še ni bati perono-spore. SkropiLna žvepla pa so v prodaji -raznih vrst; dobijo se v kmetijskih konzorcijih im na zavoju je zabeležena -količina odstotka. 'S prašnim žveplom pa žveplamo z žveplalnikom in ne z žakljičem, -kakor je to bilo nekdaj v navadi in kar tje le potrata žvepla. Pozneje v poletju, ko -bomo škropili trte proti peronospori, bomo vsakokrat dodali potrebno količino škropilnega žvepla. S tem prihranimo se- veda na- delu. 'Ob veliki vročini moramo odstotek škropilnega žvepla -znižati na najmanjši odstotek, ker ,bi. nam sicer ožgalo listje in grozde. Škropilno žveplo uporabljamo pa-le do ča-sai, ko iso jagode približno polovico debele, ker ob item čas-u pričnejo jagode dobivati tako imenovano »moko«, zaradi česar -tekočina ne obstane na jagodi. 'Po tem času -bomo žveplali z žveplom, katere-mu dodamo -deset do dvanajst odstotkov prahu Ca-ffaro in na ta način obvarujemo grozdje poleg oidiuma tudi pred peronosporo. Ta- pozna žveplanja opravljamo le po potrebi, t. j., če opazimo, da plesnoba napada grozdje. Gb toplih poletnih dneh moramo žveplati le proti večeru ali v zgodnjih jutranjih urah, ker- bi v nasprotnem slučaju ob hudi vročini lahko povzročili škodo, ko bi -se žveplo prehitro zažgalo. Zvepla-nje ž žveplalnikom opravimo pravilno od obeh strani -trte in ine preveč izdatno. Prav je, da že pred prvim žveplanjem trte očistimo nepotrebnih izrastkov. Seveda ne bomo očistili mladih trt do treh let starosti, ker take trte pustimo rasti z vsemi poganjki, da se okrepijo v koreninah in tako ustvarijo-podlago za nadaljnje življenje. Zgodnje čiščenje trt je tudi praktične vrednosti, ker takrat imamo večji pregled kakor pozneje, ko je trta močno -raiz-raščema in zato tudi delo bolj otežkočeno. NA VRTU — Od marsikaterega kmetovalca smo že slišali, da mu zelenjava na vrtu, zlasti solata, kar čez noč izgine, im si ni vedel razlage: to so polži, ki zlezejo čez noč na površje in glodajo rastlinice, ki -so jim bolj slastne. Proti polžem je borba lahka. Na vrtu postavimo vabe, irtvfllcer majhne kupčke strupa Limanex. Najbolje je, da postavimo kupček na kako deščico a-li opeko in pokrijemo a strešnim korcem. To zavarovanje je potrebno, da bi strup ne popika-la perutnina, ki -bi se. slučajno podala na vrt, im pa -tudi, da zavarujemo pred dežjem oziroma -mokroto sploh. »Limanex« dobimo v prodaji v kmetijskih konzorcijih. II »Primorski dnevnik« od 21. aprila po sv®e poroča, o -stališču SDZ in -njenih izvoljenih predstavnikih v goriškem občinskem in- pokrajinskem svetu glede nekaterih f<5Čk dnevnega reda -tistih" svetov in glasovanja na :i jfh. ■4Ne glede,.na-t<|, da ni »PrLmorsk^dnevnik« poklican '‘-dajati -našim slovenskim im demokratičnim izvoljenim predstavnikom -lekcije, -kar Se tiče njihovega 'zadržanja, nastopa- in -glasovanja pri posameznih točkah, ki pridejo na razpravo im ma glasovanje, ker -je »Prim. dnevnik« pač glasilo komunistov, lahko bi -tudi rekli italijanskih komunistov, priobčujemo v vednost javnosti sledečo laž, ki jo je »Prim. dnevnik« od 21. aprila- prinesel z namenom, da škodi ugledu SDZ in -njenih izvoljenih predstavnikov. »Primorski -dnevnik« piše -namreč, da -je dr. -Sfiligoj glasoval v občinskem svetu skupno s svetovalci Krščanske demokracije za povišanje dodatnih davkov na potrošnjo. Poročanje »Primorskega dnevnika« je, krivično in -iz trte izvito, ker sta oba ha-ša občinska svetovalca glasovala proti povišanju dodatnih davkov na potrošnjo in ne verjamemo, da- -bosta naša svetovalca pri takem podtikanju »Primorskega dnevnika« ostala -mirna in -brez glasu. Občinslia seja > Sovodnjah 'Dne 24. aprila t. 1. ,so sejali občinski svetovalci v Sovodnjah in preučili nekaj tekočih poslov občinske -uprave. iV- začetku se-je je g. župan predlagali povišanje pogrebnih stroškov, čemer pa je ugovarjal svetovalec g. Karel Cernic, -ki je predlagal, da bi ostalo, vse pri starem. Svoj predlog je Utemeljeval, da- je s -smrtjo člana- družjme že tako in tako močno prizadeta, vsaka hiša. Gospod župan je postavil Černičev predlog ha glasovanje in svetovalci so ga z veliko večino sprejeli. '--t, ' ' 'Glede-ostalih pristojbin pa j,e. občinski svet sprejel naslednje načelo: zai prevoz mrliča v drugo občino je plačati pozimi. 1.000, y poletnih mesecih pa 3.600 lir, ker SKUPNO TRŽIŠČE (Nadaljevanje s l. strani) ževanja -im študija, zaradi) česar stopa mladi človek kasneje v produktivno udejstvovanje, kakor tudi zaradi, težnje po zniževanju starostne meje za upokojitev, zaradi česar ljudje prej izpadajo iz gospodarskega udejstvovanja. Tiste zahodnoevropske države, ki jim ob razvijajočem se gospodarstvu zaradi tega primanjkuje' delovne sile, so skušale kriti primanjkljaj s povečano zaposlitvijo žen^. Verjetno pa- je, da jim to že v bližnji bodočnosti ne bo zadostovalo, kakor jim deloma ne -zadostuje že danes, in zato si Italija, ki ie glede tega v drugačnem položaju, upravičeno obeta, da bo na- ozemlju držav Skupnega, tržišča našlo delo mnogo njenih danes nezaposlenih oseb, s< čemer bi -bil -tudi zanjo rešen problem zaposlitve vseh delovoljndh iin dela potrebnih državljanov. mora- v tem primeru zdravnik mrliča -i-nje-kcirati. Ce pa se mrliča- pripelje- od -zunaj v občino, je treba- plačati 1.000 lir in 200 lir za zdravniško potrdilo. Sprejmi so tudi namestitev novega grobarja. Odobri-li so tudi inekaj prošenj ,za -bolniške stroške. Nadalje je župan -zagotovil, da bo občina uredila nekaj nedcsitatkov, ki so jih svetovalci županu prikazali. Glede anagrafske ureditve so po daljšem razpravljanju to zadevo zaupali tvrdki Marchetti. V smislu -člena 228. enotnega zakona iz leta 1934 so odobrili izenačenje plač u-službencem. Nato so razpravljali o posojilu pri Goriški posojilnici za skupno vsoto 5,150.000 lir za kritje primanjkljajev. Na vprašanje svetovalca Černiča, koko bo občina krila ta primanjkljaj, je župan odgovoril, da -bodo krili obresti z -užitni-: no. Občinski tajnik pa je pojasnil, da so v Rimu zagotovili -kritje prejšnjih primanjkljajev. Dražba občinshe trave v Steverjanu V nedeljo 5. maja ob treh popoldne se bo vršilai v Steverjanu, v občinski hiši, javna dražba- košnje občinske trave kakor 'Sledi: Prvi kos: cesta od bloka pri- Vrši do meje občine Moše, vziklicna cena 2.500 lir. Drugi kos: cesta.od -ruševin- cerkvice pri Vrši do meje občine Medana, vzkliona cena 3.400 lir. T.retji -kos: vzdolž -tako imenovane Napoleonove ceste, vzklicna- cena- 2.000 -lir. ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča-: vstopni izpiti ter sprejemni izpit v 1. licej -se ibodo pričeli 6. junija t. 1., ‘zrelostni izpi-ti (matura) -in učiteljski usposobi jeno st ni izpiti se 'bodo pričeli 24. junija 1.1. -Prosilci naj vložijo prošnjo do 6. maja. Vse podrobnosti glede pristojbin in šolskih listin -so razvidne na razglasni deski šole. Za vsa morebitna po jas bila naj se prosilec obrne na tajništvo šole. Roditeljski sestanek -Ravnateljstvo Strokov-ne šole v Gorici javlja, da- ibo na željo staršev v tem šolskem letu še en roditeljski sestanek, -in sicer v nedeljo 5. maja ob 10-ih in en četrt v prostorih Strokovne šole v ulici Randaccio. ŠE O ŠPORTU DIJAKOV Dodamo k -našemu poročilu o športnem udejstvovanju goriških dijakov še nekaj tehničnih pripomb: An-selmi je še zadosti dober v s-tarta-nj-u, zna reagirati. Vendar pa še -vedno teče preveč »sedeč« in je zato njegov korak prekratek; tr-uditi se mora, da bo odpravil še to napako, da bo tekel -sproščeno. V skoku v daljavo je Anselmi pridobil v brzi-ni zaleta; skače pa- še vedno prenizko, ne zna še pravilno izrabiti ‘Odriva, -noge ■' in roke ne prispevajo skoro -nič med letom po zraku. Di Battista ima zelo dober odriv na višino in je ustvarjen za skoke v višino. Skoda, da- ne uporablja stila ‘»Horrne« ali, -kar bi bilo še bolje, stila »Albritton«; skače namreč -s stilom »škarje« (t. j. Leso-den), pa- še -to nepravilno, -ker preskoči preveč v pokončni drži, namesto da bi zleknil po strani. Ce bi skakal z izgora-j omenjenim stilom, bi pridobil -takoj vsaj 10 cm. Mora- -pa se še vedno vaditi v teku, da bo dobi! ritem in pridobil na hitrosti-: potem pa se bo lahko uveljavil tudi v teku čez zapreke. Od ostalih tekmovalcev je treba omeniti še Gergoleta, ki ima- tudi- dober odriv v višino; če- -se bo vztrajno vadil, bo do-sčge-l še lepe uspehe. Dr. Kr. SMRTNA KOSA V ponedeljek popoldne 29. aprila je nenadoma umrl v Gorici znani vinski trgovec g. Anton Abujn, oče ugledne Abujeve družine, kateri -s tega mesta izrekamo -naše iskreno sožalje. NOVICE IZ SLOVENIJE PROIZVODNJA SOLI V JUGOSLAVIJI Sol je tista stvar, ki- je- neobhodno potrebna- za človeško življenje in za razne industrije. Lani so v Jugoslaviji proizvedli nekaj nad 343.000 -ton soli, kar pa ne zadostuje -za državne potrebe. Soli so morali lani uvoziti -iz tujine 111.000 ton. Zanjo so plačali pol milijona dolarjev, kar je že velika vsota -za Jugoslavijo. Tudi letos bodo morali uvoziti v Jugoslavijo precejšnje -količine soli, kar je zelo čudno, če se pomisli,, da ima Jugoslavija možnost pridobivati ogromne količine soli iz morja. Potrošnja soli v Jugoslaviji na vsakega prebivalca močno zaostaja s povpreč-}em drugih držav. Ze leta 1925 so V Norveški, če upošteVamo tudi sol, ki so -jo rabili v industriji, potrošili 66,4 kg, v. Franciji 33,1, v Nemčiji 31,4 kg na prebivalca. Istega leta je znašala potrošnja soli v Jugoslaviji 22 kg na osebo. Leta 1953 pa je znašala potrošnja soli v Jugoslaviji na vsakega prebivalca 13 kg, medtem ko se je v ZDA povišala na 114 kg na osebo. (Predvidevajo, da se bo dosegla do -leta 1961 proizvodnja 6^3.500 ton soli na leto ali 33 kg na prebivalca,. Seveda bo tudi takrat treba uvoziti-' iz tujine manjše količine soli. SOCEVELJSKI RUDNIK POD VODO iSočeveljsiki rudnik, katerega so otvo-rili Italijani leta- 1935 iin ki je bil po vojni obnovljen od Jugoslovanov, je sedaj pod vodo. Delavci so se zaman trudili, da bi preprečili vdiranje vode v rudnik. Skoda je seveda velika, 'ker -bo onemogočeno popolno izkoriščanje rudnika. Lani so iz njega izkopali 24.000 ton vi-sokovrednega črnega premoga. Letos so nameravali izkopati 35.000 ton premoga,, -kar pa je -sedaj zaradi jioplave rudnika- nemogoče. Na- suhem je ostalo še približno milijon ton premoga, -katerega -bodo še lahiko izkoristili. Celotne zaloge premoga na tem področju pa znašajo 2,5 -milijona SVETOVNA KONFERENCA ZA ENERGIJO Od 5. do 11. junija letos bo v Jugoslaviji svetovna konferenca- za energijo, pri ka-teni bodo sodelovali -strokovnjaki iz .tridesetih držav. Do sedaj je bilo prijavljenih že 216 referatov, od katerih jih ,je že 183 prispelo organi-zacijskegfr^.-t komiteju. Celotna -zasedanje bo delalo v dveh sekcijah: v(gn‘i sekciji (bodo obdelovali referate o ekonomskih vprašanjih, v dnuef pa o tehničnih. . _________ dramski natečaj Svet 'kulf(irno - prosvetnih zvez Jugoslavije je leni razpisal natečaj za dramo a'u ltli. kot v kleščah. Potem je Quyon pričel' vleči z vso silo. -Po dvajsetih minutah trdega dela. se je izob končno omajal in ga je kirurg kmalu nato tudi odstranil. Na žalost je pri tem izvlekel tudi kos zobnega mesa in drobec kosti i-z č£-ljusti.« Kaliteu uelikonočnega slauja -Predsednik sindikalnega' odbora, Ku-kujev, je pospremil svoje goste -k bogato obloženi velikonočni mizi in zaklical: »(Prosim, ljubi prijatelji, sedite! Postregel vam .bom z -vsem, kar mi je Bog podelil. Kristus je tako rekoč -Vsta-l!« V tem ■trenutku je zabrnel zvonec v predsobi. »Kdo bi neki moral^TSiti?« se je začudil Kukujev. »Zdi se mi, da smo polnoštevilni. Hm . . . Oprostite, državljani, takoj se vrnem!« S temi -besedami je Kuku je v odšel v predsobo — in bi se kmalu sesedel od strahu. Pred zrcalom obešalnika je stal sam partijski tovariš M-e,rino-sov in si- slačil plašč. '»Najiskrenejše čestitke za prvi maj!« je razposajeno deja-l Merinosov. »Prav ko sem -se vračal s proslave, sem se spomnil, da bi obiskal svojega -starega- prijatelja Kukujeva. Prepričati sem se- hotel, če ni morda 'zbolel. Kaj bi mi postregel' s kozarcem čaija?« Z esenco bi ti najraje postregel, si je jezno misli-l Kukujev, glasno pa -je veselo vzkliknil: »Seveda ti -bom postregel. Zelo Si me razveselil s svojim obiskom. Vse najboljše 'za prvi maj, kakor 'to pravimo po novem. Ha, ha ... « 'Merinosov je odrinil vrata v jedilnico nas-težaj in obstal kot prikovan. »Hm . . .,« je zamrmral z mračnostjo na c-brazu. »Kaj pa -uganjate, dragi moj? To je vendar prava velikonočna pojedina! Verski predsodki, ka-j? Ln toliko malomeščanov v go-, s-teh! Aj, aj! Tega- pa bi od tebe nikoli, ne pričakoval!« »Prosim lepo, tovariš!« ie ves. bled i-p razburjen zajecljal Kukujev. »Oprostite, Od in tam fln/Utn. Ravnatelj velikega newyorškega hotela je nadziral svoje podjetje in pri tem, opazil v kotu pred hotelom čistilca čevljev, ki je izgledal izredno potrt. Ravnatelj ga je potrepljal po rami in mu bodrilno prigovarjal:'“/»Le korajžno, prijatelj! Jaz sam sem nekoč pričel kot čistilec obutka . . . sedaj pa sem hotelski ravnatelj! To so Združene države!« Ob tem pripovedovanju se je obraz čistilca še bolj skremžil. — »Jaz, gospod ravnatelj, sem pričel kot hotelski ravnatelj ... sedaj pa sem čistilec obutka! To so Združene države!« Ameriška filmska igralka madžarskega porekla Zsa Zsa Gabor je prejela od svojega filmskega podjetja 100.000 dolgrjev, da so jo ostrigli in obrili po glavi, ko je igrala določeno filmsko vlogo. V filmu bo vidna s svojo plešo komaj dve minuti. Nagrado je posebno utemeljevala s prehladom, ki si ga lahko nakoplje. »Podjetje mi je za vsak las plačalo po en dolar,« je dejala časnikarjem in dostavila, »da je to najdražje striženje las kar jih pozna svetovna zgodovina.« * * * V Ameriki se razlega novo geslo, ki je na las podobno tistemu, ki ga poznamo še iz časov, ko so bili Američani med nami. Gotovo se še mnogi spominjajo malih rjavih in lahkih steklenic za pivo. Na teh steklenicah je bilo vtisnjeno ■ geslo, naj potrošnik izpraznjeno steklenico zavrže. Sedaj pa velja isto geslo za dežnike. »Zavrzite dežnik po uporabi!« Da, po enkratni upmrabi. Ameriški -iznajditelj je Ena najbogatejšlh žena - Hrvatica Monakovski knez Rainer je skoro leto dni 'iskal kupca -za svojo luksuzno jahto »Deo Juvante« in svojo vilo Iberio v S. Jean Cap. Ferrat-u. Zdaj je končno naše} kupca. Kdo je to? Indijski maharadža? Veleindustrialec? Odstavljeni kralj? Ne eno, ne drug-o. Oboje je kupila ženska, gospa Milica Banac, vdova moža, -ki je .bil pred vojno glavni lastnik Jugoslovanskega Lloyda, en'e od največjih jugoslovanskih plovnih družb. Gospa Banac .ima zdaj okoli 67 let in prebiva- že 5 let v Monaku. Je energična gospa in upravlja, skupno s svojima dvema sinovoma-, ostanke ladjevja svojega pokojnega moža-. Brodovje ima zdaj 6 ladij Crest Ship-ping Compa-nie; nadaljnje tri ladje vozijo pod panamsko zastavo, tri nadaljnje ladje pa še gradijo. Njen sin Vana Ivanovič je poslovodja v Londonu, njegov brat Vladimir pa je ravnatelj newyorške agencije. Njena hči je poročena z angleškim konservativnim poslancem Neilom McLeanom. Gospa Mi- lica- je velika prijatelj-ica kneza- Pierre de 'Polignaca, Rainerjevega očeta Njen pokojni -mož je v vojni del svojih ladij rešil v Anglijo. -Ni ustregel Titu, ki je hotel dobiti te ladje v svoje roke zlepa ali zgrda. Končno so Banacu sporočili izbiro, a-li se vrne v J-ugoslavijo ali pa. ga bodo obsodili na smrt. Banac je lepo ostal v -Londonu in se mirno pustil o-tsoditi v Beogradu na -smrt. Njegove ladje so plule med vojno -za Anglijo, mnogo je bilo potopljenih. Z zavarovalnino, ki jo je za te ladje prejel po vojni, je obnovi-l svojo mornarico. 'Po njegovi smrti je ladje prevzela njegova žena, ki jo imajo danes za eno od najbogatejših žena na svetu. Politični 'begunci iz Jugoslavije jo zelo hvalijo zaradi njene velikodušne radodarnosti; mnogim beguncem je omogočila obstanek na Zahodu. Tudi ine-kaj Tržačanov pluje po svetovnih morjih na ladjevju gospe Milice Banac. Skoda, da nimamo več podobnih milijonark. namreč izdelal dežnik iz oljnatega papir-j ki čl veka prav tako ali pa še bolje obvaruje dežja kot dragi svileni dežniki. Te nove dežnike prodajajo po mestnih trlicah nameščeni številni <4vtomati. V odprtino avtomata vtakne človek, ki ga je dež presenetil na cesti, kovanec za 20 centov. Nato pritisne na gumb in že pade iz avtomata dežnik. * * * V Ameriki je Eddie T. Midleslone iznašel stroj, ki deli — klofute. Stroj je postavil pred svojo hišo v Dallasu. Vsak, ki občuti potrebo, da si prismoli nekaj krepkih klofut, se za nekaj drobiža lahko kar grofovsko postreže. »Ne veste koliko ljudi je na svetu, ki se jim prileže sočna klofuta,« je časnikarjem px>vedal g. Eddie. »Zakonski mož -prihaja redno na obletnico svoje ptonoke in zahteva kar po deset ptorcij.« ? « »S* . Kakor je znano, ležita pred francosko obalo britanska otoka Guemsev in Jer-sey. Oba otoka se razvijata v čedalje por membnejšo kolonijo starejših milijonarjev in mladih nasprotnikov vojaške službe. Na obeh otokih ne poznajo splošne vojaške dolžnosti. Dohodnina je minimalna, davka na dediščino, ki v Veliki Britaniji požre tudi do dve tretjini zapmščine, pa sploh ne poznajo. Nič čudnega, da premožni ljudje jesen svojega življenja preživljajo na obeh otokih in se tako izmuznejo davčnemu vijaku. Poleg tega pa narašča štetfilo mladeničev med 17 in 25 leti starosti, ki iščejo zavetja pred vojaško suknjo. * * * V neki cigaretni škatli je spravljen največji safir na svetu. Vrednost' dragulja cenijo na 600 milijonov lir. Pred kratkim so hišo srečnega lastnika H. Winstona obiskali tatovi. Očitno jih je zanimal samo dragoceni safir, kajti iz vlomljenih predalov niso odnesli niti enega samega dragulja. Le cigaretne škatle na< mizi se niso dotaknili. phasim, to vendar ni nobena velikonočna pojedina. To tudi niso nikaki malomešča-mi . . . « — -»Kaj pa so drugega?« —- .»Tile? No, kako bi dejal, hm . . . majhen shod spričo prvega maja . . . Krožek -tako rekoč.« — '»Krožek?« -1- »Da, da . . . krožek . . . tako rekoč za preučevanje kakovosti -naše “proizvodnje. He, he . . . « Merinosov se je sumljivo bližal velikonočni mizi in ves -siten dejal: »Zakaj to na- mizi velikonočne potice?« — »Prosim lepo, tovariš Merinosov! To vendar niso velikonočne potice, pač pa vzorci državne slaščičarske proizvodnje. Poizkusni vzorci . . . « — »Hm . . . Ze dobro. Zakaj pa stoji -na tem podstavku ovčka1 iz sladkorja?« — .»Ovčka? Kakšna ovčka? To je; vendar model tunkestanske ovce, ki daje najfinejšo volno . . . « Merinosov se je u-sede-l. »Morda- bi zagrizli- košček šunke!« — »Zakaj pa prav šunko? Kakšen je to krožek, kjer udeležence tečaja gostijo :s šunko?« — »P-rosim lepo, tečajnikov ne gostimo, pač pa. pokušajo šunko zaradi e-'ks-pertlze, izvedenskega mnenja. Za ugotovitev kakovosti. Ali- -ne bi morda na primer ugotovili -kakovost tegale kaviarje? Astrahanski proizvod. Izvozno blago, 'Vendar bi vam pred tem priporočal analizo reagenčnega kozarčke, -subrovke.« »Reagenčnega 'kozarčka bi pravzaprav ne odklanjal,« je zagodrnjal Merinosov. »Gosp . . . tovariši! Zakaj ste -prenehali -z analiziranjem? Ta-ko, tovariš Merinosov, (kakšna se vam zdi kakovost -subrovke?« — »Neškodljiva kakovost. Zdi .se mi pa, da j-e proizvod nekoliko šibak in -da vsebuje preveč patoke, ostankov.« — »Vzemite, prosim, nekaj kislih jurčkov v analizo. Ti preženejo okus po ostankih. Morda bi preizkusili tudi -košček mladega prašička, ki je pridelek naših kolhozov.« -- »Ne, pač pa -bi rad preiskal kakovost ribjih konserv, ki jih imate tam doli.« »Državljani, kaj. posedate brez dela-? Preiskujte -vendar kakovost mladih prašičkov, saj jih imamo več vrst ir. pasem na razpolago!« »Op—pros—tite!« je jeclja je zablebe-tal Merinosov. »Kaj pa- imate tu na pladnju? -Pirhe, kajne? Ljudski opij! (Pirhi, verski predsodek, ali ne?« — -»Prosim lep), kaj so jajca predsodek?« — »Am—pak . . . am—pak . . . zakaj- pa so po—po—bar— va—ina?« — »To so -barvni vzorci, proizvodi aniltoskega kombinata-.« — »Aha! No, -topot pa- mi dajte tis-ti vijoličasti vzorček. Merci! In še en reagenčni kozarček jere-bikovca. Zdi se mi, da- pri tem proizvodu nekaj ni- y -re—redu. Na -zdravje! .. . In- zakaj je tu tale hladetina, žolca? . . . Verski predsodki kaili?« — »Vzorč-j ni trepet, tovariš Merinosov. Trepet pred ! atomsko bombo.« — »A — bomba!« Se— ve—da! No, če je ta—ko, analizirajmo re-torto vodke.« Kasno zvečer je tovariš Merinosov pri slovesu jecljal: i»Tvo—jo pra^-vo mi—sel sem -ta—koj u—uga—mil, Ku—ku—jev. Ti i—maš vse ko—li—či—ne pro—iz—vod— nje v glavi.. U—-ustva—ril sl si eks— per—im—mo—men—tai—len kabinet! Za do—mo—vi—no bi -bil rad za—sto—žen? j Le ta—ko na-—prej, srce mo—-je zla—to! I No—vo—ita,r—je po—tre—bu—je—mo . . . Hup!« . . . Nekje v daljavi je zadonelo velikonočno zvonjenje ... Konserue po 16 lotih Skupina ameriške odprave za raziskave v geofizikalnem letu je na- rtu Tvams našla živilske konserve, ki so -bile last kapitana Scotte. Ta je -le-tai 1911 pri odpravi ne Južni tečaj izgubil življenje. Konserve so poslali v (Perivale v Anglijo, kjer živi sin slavnega raziskovalca, naravoslovec Peter Scott. Ta je konserve odprl v prisotnosti številnih znanstvenikov. 'Peter Scott je konserve, drugo za drugo pokušal. Konserv.irani jezik je imel komaj občuten okus po siru. Glede kakovosti kondenziranega mleka so bile ugotovitve ma-nj ugodne. Marmelada- iz ribeza- pa se je zdela učenjakom 'boljša od tiste, ki je danes v prodaji. ■KtmraiimiimmiiiimHimmnnminiimimmiimimflinmnimntmiHmmiimffliitimimnirararanmnmntiiiiHiiiraini POP ČRTO ra KREPOSTI IN VRLINE Jiomunizma in rdečih tiranon XVI. #Samo nobenega obutka !“ ■ > Masaryk je nadaljeval: »Naslednji večer so nas povabili na banket. Alkohol se je zlival v potokih. Držal sem/se vodke, ker vem, da ta pijača ne povzroča glavobola. 'Rusi, posebno pa še člani politbiroja so se obnašali kot otroci. Segali so pridno po 'raznovrstnem žgahju iz samega veselja, da ne bomo potovali v 'Pat-iZ1. pri iribi, ki je .bila izvrstno pripravljeni in katere se je Stalin Idiil z _ največjim (navdušenjem, se mi ie nudila, priložnost, da ga malo potipljem. Omenil sem mu,'da je sedaj -Rusija pač pfimorana, ddottam dobavlja vse, kar potrebujemo, kajtldru-gače bomo prisiljeni obrniti se na Zahod. Na .besedo .prisiljeni’ sem polagal poseben poudarek. Stalinov odgovor je bil kratek: ,Tega ne 'bo treba. Dobili boste wse, kar vam bo potrebno!’ V njegovih besedah je vladala očitno ostrost. Ta o-itrost ie odkrivala njegpvo prepričanje, da nas ima v pesti. Ko, pnio obravnavali podrobnosti, sem predlagal, da bi mi lahko dobavljali izdelke protj sovjetskim surovinam. Predvsem sem ponujal obutek. Čevlje smo proizvajali ,če;z mero. Ali komisarji so se otepali z rokami: 'Samo nobenega obutka!’ Temu^em se čudil, kajti vsakdo se je lahko prepričal, da je na milijone Rusov ovijalo stopala- v cunje, ker ni bilo čevljev. Stalin, ki je bil dobre vo- iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmnmiinnHi nilUHUHHIMgi tm lje, mi je odkril uganko: ,Vaši čevlji so za naše razmere vse prelepi. Z vašimi izdelki bi ljudi samo razvadili.- Posebno ženske bi si ustvarjale svojevrstne predstave o Zahodu.’ V tem trenutku -se mi je zabliskalo spoznanje, da' komunisti naravnost kronično trpijo na občutku manjvrednosti; čutijo, kako daleč so zaostali za Zahodom. Prav zato se .ga tudi bojijo. Zato so nam tudi ponudili olajšave. Ne upajo se .postopati z nami s tako trdoto, kot to uganjajo s Poljaki in Romuni. Čutijo, da se jim mi ne bomo nikoli .uklonili!/« Ubogi Masa-ryk! SjJeveda so tudi v tem primeru boljše-■viki samo na pol izpolnili dane' obljube. Gospodarski položaj dežele se je slabšal od trenutka do trenutka. Češko industrijo so prilagodili sovjetski/n potrebam. Sovjeti so pritiskali na cene prav tako, kot v- Jugoslaviji, Bolgariji in na Madžarskem. »Bolje stoje umrotll*; V sredi druge svetovne vojne je Jan Masaryk na londonskem radiu opominjal svoje rojake pod Hitlerjevim jarmom: »Bolje stojč umreti, kot kleče živeti!« Mnogi so se tega gesla držali. Februarja 1948 je geslo veljalo tudi Masaryfcu, odločil pa je drugače. Stalinove dobave ob koncu 1. 1947 niso mogle izenačiti gospodarskega prometa dežele z Zahodom. Cehi So pričeli godrnjati. Godrnjali so nad Slabo prehrano in neužitnimi nadomestki. Godrnjali so nad pomanjkanjem sladkorja, i ki so ga nadomeščali s saharinom, nad pomanjkanjem mesa, nad črno borzo in tudi nad razvratnim življenjem komunističnih- pajdašev in rdečih pustolovcev. ■Pred takimi kulisami komunističnega raja so vsa pričakovanja volilne zmage za Gottwalda in Kremelj hitro skopnela. Beneš se je tega zavedal1 im upravičeno pričakoval silovit napredek svoje stranke pri volitvah. Tudi' GAttsvtfld, Slansky ih Kremelj so se tega' zavedali, zato so se odločili, da z vsemi sredstvi preprečijo komunistični poraz. Že takoj v začetku leta 1948 so se po praških ulicah razširjali glasovi: »Prevrat! Državni udar!«-Ko-munistični govorniki -so lajali, komunistični rokomavhi so pričeli z javno napadalnostjo proti -mirnemu meščanstvu. S praške smodnišaice sp napadali predsednika Beneša, še z večjo podivjanostjo pa so nastopali proti Masaryk-u. Tudi Beneševi pristaš} niso držali križem rok. Narodni socialisti šb1 organizirali svoje kadre ina podeželju. Sokoli so bili-odločeni,-’ da branijo narodno, svobodo. Pri socialdemokratih se je večal odpor proti komunističnemu sopotniku: Fieriin-gerju.. Obe fronti sta- se krepili. Na eni; strani demokratične stranke, narodne organizacije -in del armade, ki ga je vodil pomočnik šefa generalnega štaba, gene-i ral Pika. Vojni minister, general Svoboda, in šef generalnega štaba Boček sta bila oportunista. Vsa ta protikomunistična fronta je polagala vse svoje upe na predsednika Beneša, od katerega je pričakovala odločilnih besed. Tretji v zvezi 'Na drugi strani fronte je stal Gotttva-ld, razjarjeni -»mož 1 j ud s t v a«, kremeljski u-Ha.rniV. ki se ie -tako rad ponašal z masko »očeta delavstva«. Brez dvoma mu je komunistična propaganda ustvarila med množicami nekaj simpatij, čeprav so Pra-žani zbijali duhovite šale na, njegov1 račun in posebno še na račun njegove žene, ki so ji prav tako slabo pristojala elegantna oblačila, kot gosposka rekvi-rirana vila. Gottw».ld je bil star komunist in je ie 1. 1926, x 29 leti sedel v Centralnem komiteju KP. Poleg Gottwalda je stal v vrsti 'kremeljskih priganjačev Zapob>cky, sindikalni poglavar z okrog 2 milijona članov. Njegovo orožje je bila proglasitev splošne stavke ob vsakem kremeljskem namigu. ,Zapotocky, kmečki sin, je bil 25. februarja 1948 imenovan za podpredsednika vlade, 14. junija 1948 pa je postal ministrski predsednik. Po smrti državnega poglavarja Gottwalda so ga 21. marca 1853 postavili za predsednika države in na tem mestu je še danes. Tretji mož v komunističnem generalštabu v Pragi je bil najnevarnejši: Rudolf Slansky, s pravim imenom Salz-ntann. Izhajal je iz imovite židovske družine in se je iz osebnega slavohlepa že v mladosti zapisal KP. Kot vedno in povsod se je Zid z vsem fanatizmom in z nepo-tvorjenim sadizmom zaletaval prav v -tisti razred, iz katerega je izhajal. Janičarji so povsod hujši, od Turčina,. Aroganten cinik, brezvestnež največjega formata, iin brutalen do skrajnosti je bil najdragoce-■ne.jše orodje kremeljskih poglavarjev na Češkoslovaškem. Pravzaprav je bil Slani sky glavni kolovodja. 'Niti Gottwald iri niti Zapotocky -nista tvegala kihniti proti njemu. Gottwaldu je očitno kazal, da ga ima zai omejenega proletarca, ki je ravno-še dober, da služi za napisno tablo delavstva. Gottwaldu je dopuščal, da v parlamentu in na ulicah spušča svoje de-magoške tirade, v partijsko-teoričnih to dogmatičnih vprašanjih pa je moral kloniti pred samovoljo Siamskega. Ta delitev dela je omogočala spretno taktiziranje 'z Benešem. GottvaId se je postavljal kot .»demokratični partner«, je tu pa tam tudi kaj popustil, dopuščal se je celo prepričati, kakor se je to zgodilo pri vprašanju glede Marshallovega načrta; vse važne odločitve pa si je pridržal Slansky. Verjetno je Gottwa-lda celo nalašč speljal na popuščanje v vprašanju Marshallovega načrta, da ga- je potem v Kremlju čimbolj očrnil. Gottwald je preklinjal in prisegal maščevanje, ali se je uslužno pokoril. Gottwald je -bil aktivist. Izvajal je dane ukaze. Slansky je bil po daljšana roka moskovskega (Politbiroja. Njegova zapovedovalca sta bila Berja in Zda.nov, oba kremeljska mogočnika-. To so bili akterji borbe za Prago. iVi začetku 1. 1948 so si stali nasproti, pripravljeni -za naskok. Ko je meseca februarja komunistični notranji minister ne da bi vprašal vlado — številne komuniste imenoval za policijske častnike, je zavrelo. Dvanajst (nekomunističnih ministrov je iz protesta proti samovoljni o-blastnosti prepotentnega policijskega ministra zapustilo vlado. Na ,ta način so hoteli strmoglaviti Gottwaldovo vlado in nuditi Benešu priložnost, da imenuje nepolitičnega predsednika vlade, ki bi vodil posle do volitev. Vsekakor je bil to pameten inačrt, ali. . . (Se nadaljuje). -m________ Resnosti občinske krize 'Na seji občinskega sveta- 26. aprila je župan Bartoli naznanil, da sta on in odbor sklenila podati ostavko. Obrazložil je, da pri. sedanjem stanju v občinskem svetu, z ozirom na sklep republikancev, 'da izstopijo iz občanskega odbora, ni bilo več mogoče uspešno voditi občanske uprave. Iz izjav svet. Cumbaca in Geppija (rep.) je izhajalo, da so socialni demokrati zahtevali pri notranjih pogajanjih med strankami občinskega odbora, naj se ta odbor izpopolni. To pa z vstopom v odbor enega zastopnika od »Movimento E-comomico Nazionaie« (MEN), da bi ina ta način odbor pridobil podporo od MEN, I-talijanske socialistične stranke (Nenni) in od UP ter tudi od USI (Zveze neodvisnih socialistov - titovcev). Na to pa republikanci’ da niso mogli pristati. Ce je odbor dosledno odklanjal podporo komunistovi kako naj bi bil sprejel podporo od UlSI, ki so tudi komunisti. Prav tako so bili republikanci proti temu, da bi: zastopnik od MEN prišel v odbor, ker ni to ni-kaika stranka in ker je bilo na njeni listi polno bivših »qvalunqvistov«, ki so bili, vse drugo kot demokrati. Svetnik Lonza je odgovarjal republikancem .in je izjavil, da oni odklanjajo sodelovanje z liberalci, z misini in s komunisti. Sledile so izjave vseh predstavnikov političnih strank in skupin. 'Iz teh izjav je v splošnem bilo razbrati, da ni nobena stranka .navdušena za razpust občinskega sveta in za inove volitve. SProti sestavi »enobarvnega« odbora s stremi demokr-ščanov se ie .izreklo več govornikov. So pa naglašali, naj DC prevzame vodstvo in imenuje župana iz novih vrst v novi koaliciji. En govornik se je izrekel proti sedanjemu županu. Drugi je 'zopet meinil, da če ne bi DC uspela sestaviti odbora, ki bi imel za seboj1 večino v mestnem svatu, naj bi potem poskusili socialni, demokrati s svojim županom. Predstavnik DC 'dr. Gasparo je izjavil, da oni izključujejo vsako sodelovanje s komunisti, z USI in z misini. Iz tega bi* se dalo sklepati, da ne bi biLi nasprotni sestaviti odbora, ki 'bi se opiral na tako imenovano malo demokratsko levico: MEN, UP, PSI in socialne demokrate. Toda pogoj' za sodelovanje male demokratske levice ja zahteva, da DC jasno in odkritosrčno izjavi, da 'bo z vsemi svojimi silami An s svojim vplivom zahtevala za Trst prosto cono, za katero je v sedanjem občinskem svetu 26 svetovalcev brez DC. Na koncu seje je bil odstop odbora in župana sprejet .z vsemi glasovi. Na prihodnji seji, 3. maja, prične zopet volitev župana in odbora. Zaman bi 'bilo danes ugibati, kakšen bo .izid. Govor dr. Agneletta na seji 26. aprila Dr. Agneletto je imel na zadnji seji važsn govor, ki ga pa, ža>l, zaradi pičlega prostora ne moremo v celoti objaviti. Dr. Agneletto je najprej naglasil, da tiči vzrok nesposobnosti sedanjega občinskega predstavništva za upravljanje tržaške občine ne toliko v politično-ideolo-ških razlikah .strank, kot v nepremostlji- vi razliki njih gospodarskih programov in načel glede podviga tržaškega gospodarstva. V tržaškem mestnem svetu sedijo skupine, ki jim .popolnoma manjka to, kar imajo v izobilju občinski predstavniki vseh drugih mest italijanskega poiffio-kas, namreč »ono malo lokalnega patriotizma« v gospodarskih vprašanjih. Ne da bi grešil zoper lojalnost in zvestolbo nasproti Italiji, .bi se moral tržaški občinski svet čutiti dolžnega, da zahteva, od vlade izjemne ukrepe za Trst, ki ima, z oziTom na svoje ogromne izgube in, okrnjenja Itakor nobeno drugo mesto Italije, nesporno pravico tudi do izjemnega ravnanja in upoštevanja s strani Rima, neizvzemš-i med drugim tudi pravico do proste cone. Ce bi današnji občinski svet ne bil sposoben, da ustvari delovno večino z istovrstnimi gospodarskimi vidiki o rešitvi tržaške gospodarske krize, bi se morffl-la postaviti Trstu resnično aktivna delovna večina, katere gospodarska politika za podvig Trsta in njegovega ozemlja mora slediti na skupnih temeljih. Iz Trsta je treba ustvariti mesto, ki bo samo S0bi zadostovalo, da ne bo odvisno od milosti in- podpor. Zato je treba doseči: po-množitev trgovske mornarice, finančne o-laj-šave za trgovino, olajšave prevoznih tarif in dajatev za inozemski prevoz. Dr. Agneletto je naglasil, da ne .bo prišla blaginja Trsta toliko od njegove: industrializacije, ki zahteva ogromnih kapitalov, ki jih obmejno mesto težko dobi, pač pa od mednarodne trgovine, od pristanišča, od pomorstva in od turizma. In da lahko Trst izkoristi svojo neprecenljivo gospo-darsko-zemljepisno lego, mu je treba dati razmaha prav s. prosto cono. Prosta cona, ne bo nikoli centrifugalna (sredofoežna) sila od države, ampak gospadarsko-psitho-loški činitelj, ki bo lahko .zbudil na 'Tržaškem one skrite, speče sile podjetnosti in ustvarjanja, ki jih more zbuditi samo nov velik, mogočen dogodek, kot je prosta cona. V tržaškem mestnem svetu se nekatere stranke upirajo prosti coni, ker so ji njih centrale v Rimu nasprotne. Toda v tako življenjsko važnem problemu za Trst mora vsak tržaški občinski svetnik imeti pogum, da odkrito pove: ali je za ali proti prosti coni, katera je za Trst koristna, zn, državo rxi neškodljiva. Krščanska demokracija ss je izrekla za prosto cono z 'nekaterimi pridržki. V tem hipu je potrebno, da DC odločno in jasno pove, ali je za prosto cono ali ne. S tem bo storjen prvi korak za rešitev sedanje občinske krize in • nasproti' medsebojnemu zaupanju vseh onih, ki so za podvig Trsta in njegovega ozemlja. Prišel je čas, da vse,k .občinski svetnik prevzame vso odgovornost za. svoje zadržanje glede življenjskega problema, ki stoji pred nami: glede gospodarske bodočnosti Trsta in njegovega ozemlja. Tu ne gre ,za koristi niti DC niti komunistov, misinov ali menovcev, tu gre za koristi Trsta in njegovega prebivalstva. Nove volitve ne bodo rešile problemov, 'ki so pred nami. Dr. Agneletto je zato proti novim volitvam tudi zato. ker bi se pol milijarde lir, ki ;bi te volitve stale občino in politične stranke, lahko bolje uporabilo. Z odstopom občinskega odbora je dana možnost za sestavo delovne, 'aktivne večine, in. taka večina je mogoča. Seja glavnega odbora SOZ v Trstu Seja glavnega’ odbora .Slovenske demokratske zveze bo v nedeljo 5. maja t. 1. ob 9,45 predp. v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. t .«:>■ Dnevni red: 1) Poročilo ožjega odbora in sklicanje občnega zbora; 2) Politični položaj na Tržaškem; „ 3) Deželna avtonomija in Slovenci; 4) Položaj, v svetu; 5) Slučajnosti. Izvršni odbor Voliček in osliček . . . V prav tistem kraju pa so slovenski politiki prenočevali pod milim nebom in bili na .nočnih stražah pri svoji- čredi. In (glej, angel je pristopil k njim, in svetloba jih je osvetlila; in hudo so se bali. , In angel jim je dejal: Ne bojte se; .zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse slovensko ljudstvo. Kajti slovenska enakopravnost je v Rimu meso postala. In to naj vam. bo znamenje: Našli boste enakopravnost v plenice povito in v jasli položeno. In v hipu je bila pri angelu množica slovenskega ljudstva, ki je hvalila Boga in ministra Rožiča, in govorila: Slava nennijevcem, komunistom in de-mokrščanom na višavah in mir slovenski enakopravnosti na Tržaškem iia Goriškem! In ko je angel odpotoval v Rim, so slovenski politiki prav tako hiteli v večno mesto in so našli hlev in jasli, in volička in oslička, ki sta prežvekovala — obljube. In padli so na kolena, in začudeni so sklepali roke in slavili vsebino v jaslih, in se tja niso ozirali. Ko pa se ie enakopravnost rodila v večnem Rimu’ v dneh Rožiča ministra, glej, pridejo šolniki iz Jutrovega v Rim. In so odšli v h.lev in so. našli volička in oslička, ki sta obljube prežvekovala, in dete v jaslih, ki je bilo — .tako se jim je zdelo — suhljato in bedno. In so pokleknili ta razkrili svoje darove. Zlato: člen 6. ustave in ministrska zagotovila.. In kadilo: resolucije in proteste. In miro: londonski memorandum. In medtem ko so kleče govorili, se je Tiioua Jugoslauifa prosi kruha Titova politika kolebanja .je spet zašla na mrtvi tir. Dogodki po satelitskih državah so razblinili Titove upe, da bi Kremelj privolil v Podonavsko rdečo federacijo pod Titovo taktirko. 'Nasprotno, Moskva nadaljuje i načrtnim slabljenjem in izpodrezovanjem gospodarskih vezi. ‘Na. spomladansko razcvete gospodarske odnose s Sovjetijo je nenadoma padla slana, in tako so beograjski boijševiki primorani ponovno beračiti v Washinigton,u za miloščino. Morajo, ker se Titova Jugoslavija ne more sama- preživljati. Dežela, ki je bila nekoč žitarica jugovzhodne Evrope, izkazuje pod komunističnimi gospodarskimi čudodelniki naravnost orjaški primanjkljaj žitaric, milijon 350 tisoč ton na leto. Režim lahko vzdržuje svoje gospodarstvo le z inozemsko miloščino. Ameriška gospodarska pomoč bo dobavljala živila, in z izkupičkom bodo komunisti .poskušali uresničiti številna notranja gospodarska vprašanja. Pomanjkljivi poljedelski pridelek ki sili komunistično vladavino k stalno naraščajoče mu uvozu živil, je prisilil Tita, da je moral znatna investicijska, sredstva dodeliti katastrofalno zanemarjenemu poljedelstvu1. .Za nadaljevanje industrializacije je trenutno tako malo sredstev na razpolago, da je -brezposelnost v zadnjem času ogromno narasla. brezposelnost pa pomeni za Titov 'režim smrtno nevarno klico. Pretekli dogodki na Poljskem in Madžarskem so dovolj zgovorni dokazi za tako ibojazein. Prav zai-to taki; napori za tuje kredite, za velepro-jekte, kot je n. pr. orjaška, tovarna aluminija. Medtem ko Beograd prosjači za zahodno pomoč, .nateza režim v notranjosti policijske vezi. V zadnjih časih so po raz- Rosi, sinice in občinska kriza Na naši jablani so si sinice postlale v mali hišici, s katero nam je za nekaj stq lir postregel gospod Edvard. Solidna in arhitektonsko sodobna hišica, ki ni zahtevala nobenih oderuških in tudi ni terjala nobenih sodmijskih. postopkov, ka.r je vse proti našim tržaškim šegam in običajem. V gnezdu še n.i naraščaja, vendar vse kaže, da mamica pridno valijo, kajti očka redno prihajajo s tako polnim kljunom raznih blagrov, kot to delajo obilne Tržačanke, vračajoče se s trga Rdečega mostišča in puščajo svoje sledove po tramvajih in avtobusih. V toliko je tudi vse v redu. Ce bi le tega ošabnega rumenokljunega kosa ne bilo, ki je neka'} časa dnevno — celo tudi večkrat na dan — obletaval siničji domek in ga nekam sumljivo nadzira. S svojim trd m klijiunom udarja po strehi, se vzpenja ob vzletišč,ni luknjici in včasih celo svojo črno glavo vtakne vanjo. Prav nič mu ni ma.ri, da >e luknjica za njegovo zajetno telo preozka. Sploh se tako bahavo postavlja proti malemu siničjemu petelinčku kot oblastniška mestna gospoda. Petelinček se mu seveda postavlja, po robu in nepovabljenega gosta jezno odganja z vihravimi perotmi. Ali kos se za vse to ne zmeni. Tako počenjajo pač vsi vsiljivci tega sveta. Črni ovaduh se stalno vrača, dviga glavo, ropoče po hišici, se napihuje s svojim čr.nim in elegantno ukrojenim frakom, ki ga obsevajo sončni žarki. Včasih tudi po kako zažvižga z vrha, .navzdol. Hotel bi dokazati, da je njegov melodični spev čist/! n‘'W>'T drugega kot pa siničje droblje- nje. Nato pa. spet vtika svojo glavo v hišico, pri čemeT se valeča mamica seveda hudo razburijo, in je ob svojem prihodu s i»špežo« v kljunu tudi njen možek ves razkačen. Zakaj predrzni kos vse to počenja, se sprašujem že polno desetletje? Kos mora vendar imeti .nekje svoje 'lastno stanovanje, saj, priletava vedno s •takim .zanosom! In če ima stanovanje, .bo imel gotovo tudi žensko, ki mu pospravlja gnezdo. Je .torej z vsem preskrbljen in mu ni prav nič potrehno, da se tako vsiljivo briga za druge. Kaj si vendar do-mišljuje s svojimi nepovabljenimi obiski, da ne rečem a svojimi ogleduškimi poleti? Vendar se ni zaljubil siničjo mamico? Ali je morda graditelj 'hišice podelil hišici tolikšno privlačnost, da bi si kos rad ogledal tudi notranjo opremo? Ali je njegova radovednost tako nestrpna, da se •izpostavlja celo zasmehovanju s svojo trmoglavostjo, ki je tako močno podobne, zamašku, ki sili v preoako grlo steklenice? Vsega tega ne vem. Tudi to morda, spada med nerazrešljive skrivnosti narave... Pa jem se domislil: Morda pa je kos uradniška ptica, uslužbenec komuna, pokrajine ali celo države? Oblečen je vsekakor v hudo temno uniformo. Morda je uradni odposlanec mestne porodnišnice a- 11 mestnih otroških vrtcev in opravlja zgolj svojo uradno dolžnost ter čaka, kdaj se 'zarod srečno izleže, dai bo novemu občinskemu odboru lahko požvižgal, ali 'bo zatrod obiskoval slovenski ali neslovenski otroški vrtec... Pepi Orinta nih .jugoslovanskih mestih pozaprli številne ©jilasove simpatizerje. 'Tudi druge »sumljive« ljudi je UDBA v meglenih jutrih dvignila s postelje in jih' spravila pod ključ. UDBA je spet, hudo aktivna.; mnogim »reakcionarjem« .so odvzela pravico svobodnega gibanja. Vohunsko stikanje in denunciranje je spet oživelo. Vsekakor pa so udbovske uniforme izginile z mestnih ulic. Izkušnje .z linčanimi vohači A1VO na Madžarskem so udbovce preoblekle v civilna oblačila. Zanimivo je tudi, da so morale mladinske organizacije oddati orožje. To so previdnostni .ukrepi v obrambo »socialističnega .reda«, ki. opira svojo o-■blast na konice bajonetov in na .udbovske grožnje. »Planinska roža" Glasbena Matica., in SNG sta v torek 23. aprila priredila v Avditoriju opereto Radovana Gobca »Planinska roža«. Glasbena Matica je preskrbela za pevske točke in za orkester, medtem ko je SNG prispevalo z odrsko izdelavo ope rete. Poleg članov SNG sta nastopala na odru še Elvira Piščančeva kot Katja Silvana, in tenorist Renat Kodermac kot Miran Svetlin. Oba pevca poznamo že iz radia in smo si 'zato od njiju mnogo več obetali, kolikor pa sta. nudila. Režiser 'Modest Sancin naj.bnž ni dobro razumel tematike, ki jo je podal Gobec. Sancin, je res dobro in prepričljivo naštudiral svoje kolege iz Narodnega gledališča, medtem ko je skoro pozabil na pevca, ki sta si na odru pomagala kot sta le vedele in iznala. Tudi ni znal postaviti na oder v pravem trenutku baleta, ki je prihajal in odhajal z odra v trenutkih, ko smo si tega najmanj pričakovali in najmanj želeli. Prav tako se je dogajalo tudi z aborom, ki pa je 'bil sam zase odličen. Tega pa na žalost ne moremo reči o .baletu, ki mu je manjka-lo precej vaje. Pevca Piščančeva in Kodermac sta pokazala veliko volje, čeprav nista bila na višini svojih vlog. Posebno je odpovedal Kodermac, katerega šibki glas ni prišel do veljave. Igralcem SNG pa gre vsa pohvala. Ker nam prostor ne dovoljuje, da bi podrobno analizirali like posameznikov, .naj omenimo samo- one, ki so se zde- li najboljši in se dobro uveljavili. Najbolj nas je zadovoljil Jožko Lukež, iki je izvrstni igri pridal mnogo humorja. Presenetil je tudi njegov pevski nastop, saj je bila arija metuljčka naj lepši prizor. Posebna pohvala gre tudi Starešiniču. K uspehu sta mnogo pripomogla Leli Nakrstova in Silvij Kobal, ki sta svo- PODPIRAJTE SDD ji mali vlogi prikazala zelo prijetno in duhovito. Posebna zasluga velja Kobalu, ki je res zelo dobro posnemal idrijsko narečje. Dirigent Oskar Kjuder je mnogo pripomogel, da je predstava, uspela, saj je prav mojstrsko naštudiral na hitro .zbran orkester. Slovenska kulturna akcija Razpis knjižnih nagrad SKfl za 1.1957 Mecen, ki želi ostati neimenovan, je dal s svojim darom Slovenski kulturni akciji možnost, da ‘tudi za leto 1957 'razpisuje Božične književne nagrade v skupnem znesku 10.000 (deset tisoč) argentinskih pesov z namenom, da se poživi -slo-v nsko ustvarjalno delo. 1) Nagrade so ,tri, in sicer v .zneskih 5.000, 3.000 in 2.000 argentinskih pesov; 2) prispevki morajo biti izvirna leposlovna ali znanstvena dela, ki še niso bila objavljena ali izvajana (roman, povest, dramai, zbirka pesmi, novel ali črtic; 'razprava iz slovenskih domoznanskih področij ali humanističnih ved, pa .tudi drugačen izsledek slovenskega znanstvenika); 3) sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik in znanstvenik, razen članov žirije in nagrajencev prejšnjih natečajev; 4) rokopis je treba poslati do 31. oktobra 1957 v dveh na stroj .napisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, Argentina; 5) rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime je .tretoa. poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto ozina-ko kot rokopis. Kuverte se odprejo na dan razglasitev izida, to je dne 22. decembra 1957. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev; 6) Slovenska kulturna akcija bo nagrajena dela objavila v svojih publikacijah šele po dogovoru z avtorjem; 7) nagrade so izplačljive v Buenos Airesu; 8) materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev; 9) žirijo sestavljajo dr. Vinko Brumen, prof. Lojze Geržinič, Ruda Jurčec, dir. Milan Komar, dr. Branko Rozman in Zorko Simčič. Za presojo znanstvenih del, za katero je potrebna posebna strokovna, razgledanost, kooptira. žirija lahko. 1-3 člane. K seji, na kateri se dokončno odloča o razdelitvi' nagrad, je povabiti redne in koopti.rane člane in imajo vsi enako glasovalno pravico; 10) glasovanje razsodišča je tajno; 11) razsodišče ima pravico proglasiti kako nagrado za' samo delno doseženo. Prav tako ima' pravico združiti dve ali več nagrad in jih razdeliti. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA oglasil osliček ob jaslih in zarigal: Iha, iha, ga ni doma! Ko so modrijani iz Jutrovega dvignili glave, so spoznali, da je dete mrtvorojeno. Žabja dvojica Dve mali žabici sta se prekucnili v lonec z mlekom. Površina tekočine je bila do roba lonca le preveč oddaljena, da bi se spe.t lahko skobacali na lončeni breg. Tudi za žabji skok ni bilo nobenih izgledov; žabji kraki niso namreč dosegli trdnega tla, kar je pogoj za vsak skok na tem svetu. Ena izmed obeh žabic se je vdala v .svojo usodo. Razkoračila je vse štiri krake po beli tekočini in potrpežljivo čakala na svojo zadnjo žabjo uro. Druga žabica pai je cepetala in otresala s svojimi, kraki vso ljubo, dolgo ‘noč. Ta žabica je bila zgrajena in zato tudi napredna žaba, ki je poznala žabjo dialektiko na iziust. Prepričana je bila, da je lonec kraška pinja, ki % uspešnim mete-njem spreminja mleko v maslo, v izvirni »Kraški ‘biser«. Vsi ti njeni napori pa1 iso bili zaman, kajti mleko je bilo proizvod slovenskih planiranih krav. Tako mleko pa je prava pinjenica, odkar je zavladala v deželi ljudska oblast. Iz takega mleka ne bo nikoli masla. 'Smetano, ki se po obstoječih naravnih zakonih nabira na vrhu vsakega mleka, so po doslednostih Ijudskopremoženjske doktrine sproti posnemali tisti, ki so v deželi na vrhu. Torej vrhunci ... Zabiča, ki se je vdala v svojo usodo, je naveličana plavala pa prosojni mlečni površini. Bil® je reakcionarka in je ni bilo drugega kot sama koža in zrak. Lažja je bila od samega vodenega mleka. Ko je napočilo spomladansko jutro, je prišla gospodinja po mleko. Ob pogledu na obe žabici se je tako prestrašila, da je .lončevino spustila na .tla. Ponižna -reak-cionarka, spočita, žilava od pomanjkanja in izšolanja v spoštljivem izogibanju, pred oblastjo, je izkoristila priložnost in jo v dolgih skokih odku.rila. 'Napredna žabica-, utrujena od neprestanega regljanja skozi vse svoje življenje, izmučena od nočnega živčnega cepetanja, pa je nezavestna obležala. Gospodinja jo je brez težav potolkla s copato. Nova šola v Zgoniku V teh dneh bodo odšla na dražbo dela .za zgraditev nove šole v naši občini. Šolsko poslopje bo stalo 31 milijonov in pol lir. Staro šolo pa bodo preuredili za učiteljsko stanovanje. Upamo, da bodo podjetja zaposlila tudi domačo delovno silo, saj je pri nas in po okolici precej nezaposlenih ljudi. Za preureditev in tlakovanje cest je občinska uprava prejela kredit v znesku deset milijonov lir. T.udi ta .dela 'bodo zaposlila nekaj domačinov. Dela na polju je sedaj čez .glavo. Trte so ozelenele in jih bo treba žveplati. S sajenjem .krompirja smo močno zaostali zaradi slabega, vremena marca meseca. Tudi druge vrste pridelka smo kasneje spravili v zemljo kot prejšnja leta. Naši komunisti so v zadnjih mesecih nekam zaspali. Mnogi so tudi spregledali, samo tega, nočejo priznati. ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za nižji tečajni izpit do 25. maja. 'Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v iuil. Scuola 'Nuova 12-11. * * * Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnjo za zrelostni izpit do vključno 6. maja; za sprejemni izpit v klasičhi licej in vstopne izpite za ostale raizrede pa do 15. maja. Pojasnila daje tajništvo Višje realne .gimnazije v ulici La zizaretto Vecohio 9-II vsako dopoldne od 10. do 12. ure. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE in GLASBENA MATICA v Trstu V soboto 4. maja 1957 ob 21. uri, v nedeljo 5. maja 1957 ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH PLANINSKO H0Ž9 opereta v treh dejanjih Besedilo in glasba: ■RADOVAN GOBEC Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVJC Tiskarna Adria. d. d„ v Trstu Ime, ki pomeni vse za poznavalce blaga! OBIŠČITt MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (MAGAZZINO S T O F F h INGlhSI) Skladišče■ TRST » Ulica S. Nieol6 22 Telefon štev. 31-138 IM h, KI POMENI: kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potroSnike klasičnega moškega in ženskega blaga Z nahupom dobrega angleškega In domačep blaga prihranite denar Obiščite nas in se prepričajte osebno J