Ooilo 2 5. VI. 1931 —^ ^ ^
fini.
V Ljubljani, dne 25. junija 1931.
Uči
Stanovsko politiško glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana
,--Mesečna priloga »"Prosveta«
Uredništvo In uprava: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Uhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, ta inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3111
Nov položaj glede našega organizačnega in društvenega življenja.
Naši prosvetni domovi.
V predstoječih dneh se izvrše važne iz* premembe za naše Udruženje, sreska društva in tudi za druge učiteljske ustanove, odnosno društva.
Konsekvence določb uradniškega zakona segajo dalj nego je marsikdo prvi hip mislil.
Ena glavnih potez reorganizacije učitelj* skega Udruženja je pregrupacija sedanjih poverjeništev, odnosno delitev nekaterih poverjeništev in pregrupacija po upravni razdelitvi države, t. j. po banovinah. Ta ideja ni nova! Na nešteto skupščinah in v stanov* skem časopisju se je že načenjal ta problem, toda vselej brez uspeha, ker je bila tradicija močnejša od razlogov, in ostali smo — pri starem. Tudi na poslednji glavni skupščini se je načelo to vprašanje. Zaradi odpora se je sprejela kompromisna formula, da se osnu* jejo banovinske sekcije tam, kjer se 3/s dru* štev iz teritorija banovine izreče za bano-vinsko sekcijo. Na ta način bi prišlo počasi do tega, do česar bo prišlo sedaj hitrejšim potom in brez notranjih stanovskih borb.
Naše Udruženje bo v enem mesecu reorganizirano na banovinski osnovi, ne da bi izčrpavalo svoje sile na tej reorganizaciji.
Posledice te reorganizacije danes sicer še niso vidne, vendar z ozirom na dosedanje izkušnje lahko trdimo, da bodo ugodne in dobre. Pričakujemo, da se bo ojačila s to reorganizacijo vnanja inicijativa ter bodo dobile absolutno premoč skupine, ki so že sedaj kazale zdravo in stvarno podlago pri vsakem vprašanju Marsikatero vprašanje, ki dosedaj prav zaradi stare grupacije ni moglo priti do rešitve, upamo, da bo rešeno sedaj. Specialna sekcija za Dravsko banovino — mislimo — se bo v novi grupaciji še lažje uveljavila s svojim stremljenjem, nego se je dosedaj.
Drugi, nič manj važni del reorganizacije je sistem organizacije, t. j. tesnejša vez, ki se je napravila v upravi Udruženja. Sekcije so organski del centrale, sreska društva so pa z novimi pravili postala organski del sekcij. Tudi v tem pogledu se morda niti ne zavedamo konsekvenc, ki bodo nastale. Ta sistem je bil že davno naš ideal.
Tako organizacijo imajo železničarji, tako organizacijo imajo poštni uslužbenci, tako organizacijo imajo tipografi in ta si-
stem imajo vse one organizacije, ki hočejo biti močne in čim enotnejše za čim edinstve* nejši nastop.
Ta reorganizacija, za katero bi sicer po* tratili še mnogo stanovskih energij, preden bi jo izvedli, smo prepričani, da tudi sedaj ne bo šla tako brez notranjega odpora, ka* kor je misliti na prvi mah. Tradicije in lo* kalni oziri bodo igrali še veliko vlogo. Že sedaj se pojavljajo poedina vprašanja, ki to dokazujejo. Prenos sedeža društev na sedeže šolskih nadzorstev narekuje sklopljenje, na drugi strani pa delitev nekaterih društev.
Prava slika položaja in ustroja bo raz* vidna šele tedaj, ko bodo izdelani vsi po* slovniki, t j. glavni poslovnik, poslovniki za sekcije in poslovniki za sreska društva. To ostane važna naloga bodočega nujno potreb* nega dela, ki ga mora organizacija najprej izvršiti.
Tretja konsekvenca določb uradniškega zakona je reorganizacija vseh uradniških društev, ki so izven Udruženj. V tem po* gledu začrtuje zakon dvoje. Odpraviti hoče vsa paralelna društva in organizacije in jih združiti za enotno skupno delovanje, na dru* gi strani pa začrtuje sedanjim gospodarskim uradniškim društvom novo pot in reorganizacijo na zadružniško podlago, ker uradniške zadruge in njih zveze izvzema iz novih določb uradniškega zakona, s katerimi so mogoče samo močne, na celotno državo razširjene uradniške organizacije. To tangira vsa društva, ki so po značaju uradniška ali v katerih so včlanjeni državni uradniki.
Zakon o uradnikih pravi da uradniki ne smejo imeti organizacij s pokrajinskim, verskim ali plemenskim značajem. Za učitelje predpisuje zakon o narodnih šolah še po* sebe, da ne smejo biti člani organizacij, ki so v kateremkoli pogledu škodljive za smo* tre narodnih šol; za vsa društva, torej tudi za nestanovska, pa obeta isti zakon uredbo, s katero hoče doseči, da v društvih ne zavre škodljivi paralelizem delovanja, da se od* stranijo spori, kjer postoje, in da se združijo ustanove z istimi nalogami, kjerkoli je to potrebno in koristno.
Pri uradništvu se je to pričelo in se to že izvaja. Prvi pojavi te reorganizacije so že tu in se reorganizacija uradniških društev v tem zmislu že izvršuje.
Narodna prosveta v banovinskih proračunih za L 1931./32.
Ko smo prikazali v 38. številki letošnjega »Učit. Tovariša« izdatke za narodno šolstvo v državnem proračunu za leto 1931./32., smo rekli, da bi se mogla podati celotna slika iz* datkov za narodno prosveto, ako bi nam bili na razpolago tudi vsi banovinski in občinski proračuni; ker nam občinski niso na razpo* lago, moremo danes prikazati le en del, in sicer tisti, ki nam ga prikazujejo banovinski proračuni.
Ako hočemo prikazati to sliko točno, moramo postopati drugače, kakor smo po* stopali v prej omenjenem članku o držav* nem proračunu; državni proračun tretira namreč narodno šolstvo in narodno izobra* ževanje vse v enem poglavju in s prikaza* njem tega poglavja smo izčrpali vse, kar- se nanaša na narodno prosveto v ožjem pomenu besede, t. j. vse ono, kar je odločeno za izobraževanje širokih narodnih mas, oziroma kar ima zakonsko podlago v zakonu o narodnih šolah. Drugače je to pri banovinskih proračunih. Res, da imajo tudi ti vsi posebno poglavje, namenjeno prosveti; ali če bi se ozirali le na to poglavje, bi pokazali p,o eni strani previsoko vsoto, ker so vključeni va-
pregled 1.:
Banovine	Proračun za 1931./32.			Proračun za 1930./31.		
	Skupno	Prosveta	%	Skupno	Prosveta	°/o
	116,352.699-—	6,792.315 —	5-8	136,062.286-—	8,891.418 —	6-5
	155,828.884- —	19,894.976-—	12-8	219,375.386-—	19,346.000--	8-8
Vrbaaka .....	56,355.588 —	8,669.828-—	15-4	73,071.551-—	7,819.732-—	10-7
Primorska.....	63,961.057 —	8,941.600 —	13-6	66,500.000--	8,676.600--	130
| Drinska......	100,727.592--	8,388.916-—	8-3	101,771.020 —	7,179.365--	70
Zetska......	69,422.575 -	7,117.000--	102	76,845.169-—	12,853.160-—	16-7
Dunavska.....	160,661.911 -	9,084.466 —	5-6	172,310.914-—	16,286.729--	9-5
Moravska.....	84,882 000-—	4,841.276 —	59	72,893.900,-	5,947.348--	8-1
j Vardarska.....	74,783.494 -	7,845.505-—	10-5	79,489811,—	3,950.459-—	49
Skupaj . . .	882,975.800"-	81,575.882-—	9-2	998,320 037-—	90,950.811-—	91
						
Narodna in meščanska šola v Novem mestu.
Med kraji naše banovine, ki so po prevratu zidali nove hrame vzgoje in omike, zavzema dolenjska metropola ob tihi Krki častno mesto.
Dolga leta je hodila novomeška osnov* nošolska mladina v šolo v staro nehigijensko poslopje tik frančiškanske cerkve. Kulturen škandal je bil, da je moral naš cvet — naša bodočnost — hoditi v zgradbo, v kateri so prej hirali gimnazijci.
V	poslopje, ki ga ne pregreje solnce, ki ima vlažne in temne veže in sobe polne bolezenskih klic, smo pošiljali deco, ki hrepeni po" zraku in po solncu.
Danes je mrko poslopje, nekoliko po* pravljeno, vojašnica, mladina se je pa pre* selila v ponosno palačo tik nove gimnazije, ki ji ga je sezidala mestna občina, žrtvujoč v to težke tisočake.
Vsa čast njej in njenemu županu g. dr. Režeku Josipu.
V	poslopju sta obe narodni šoli — deška s 5 razredi in 4 vzporednicami, dekliška s 5 razredi in od 29. septembra 1930. tudi me* ščanska šola z 2 razredoma
Slika na čelu tega skromnega sestavka jasno govori o njeni veličastnosti.
V	notranjosti je 18 razredov, dalje 2 ri* salnici, 2 delavnici (pevski sobi), 1 soba za polikliniko, 1 začasno za sresko učiteljsko knjižnico, 2 večja, 2 manjša kabineta, 2 pi* sarni in 2 zbornici — skupaj 32 šolskih pro* štorov.
Dalje sta 2 učiteljski stanovanji {za g. upravitelja osnovne šole in ravnatelja meščanske šole), stanovanje hišnice, dijaška kuhinja z jedilnico in jedilno shrambo, kleti, drvarnice in šolsko kopališče s 5 prhami.
Prav lepa je šolska telovadnica, v kateri telovadi tudi novomeški Sokol.
Naj bi bil čim prej opremljen tudi njen oder, pa bi bile šole v slučaju mladinskih prireditev neodvisne od novomeških kultur* nih društev.
Razdelitev šolskih prostorov kaže, da niso pri zidanju mislili na potrebe dobro urejene meščanske šole. Občutno je pomanjkanje primernih kabinetov. To so posledice bojev za in proti ustanovitvi meščanske šole.
Škoda da niso hodniki kurjeni in da ni šolska oprema primernejša novim pedagoškim načelom.
Pohvalno je omeniti električno napeljavo in vodovod, ki ga pa pogrešam vsaj v obeh risalnicah.
Pred šolo bo v malo letih urejen lep cvetlični vrt, za šolo je pa 6025 m2 zemljišča, na katerem bodo še v tem šolskem letu ure* jeni vrtovi za osnovno in meščansko šolo, kakor tudi za dijaško kuhinjo.
Nova šola je v ponos mestni občini, je pa tudi najlepši spomenik kulturnega udej-stvovanja Novomeščanov.	A. M.
njo tudi izdatki za razne banovinske pro* svetne zavode (muzeji, gledališči i. dr.), ki jih ne računamo pod omenjeni ožji pojem narodne prosvete; po drugi strani pa bi mogli pokazati celo prenizko vsoto, ker so po* stavke za narodno prosveto (nadaljevalno šolstvo in tečaji) vključeni tudi v ostala po* glavja banovinskih proračunov (kmetijstvo, obrt, trgovina) Ako hočemo torej podati vsaj približno popolno sliko izdatkov, ki so v banovinskih proračunih predvideni za na* rodno prosveto, bomo morali na eni strani odvzemati in na drugi dodajati, kar hočemo pri razčlenitvi proračunov za posamezne ba* novine.
Vsekakor pa ne škoduje, ako prikažemo poprej tudi vsote, ki jih izkazujejo poglavja pod »Prosveta« — tedaj brez dodatkov iz ostalih poglavij (kmetijstvo, obrt, trgovina) — ker se nam tudi v tem pogledu pokazu-jejo i potrebe i skrb posameznih banovin na tem torišču. S primerjanjem izdatkov tega poglavja v proračunskem letu 1930./31., nam pokaže obče izdatke, t. j. brez proračunov banovinskih podjetij in ustanov, v proraču* nih za leto 1931./32. sledeči
Kakor tudi je različen % v lanskem in letošnjem proračunu za posamezne banovine, se ne bi smelo sklepati iz njega kaj, kar bi moglo biti povod za očitek kateri banovini; kurva med posameznimi % kaže lahko le potrebe, ki jih ima ta ali ona banovina večje z ozirom na občo prosveto na svojem ozemlju.
Zanimivejša in še poučnejša slika pa sc nam pokaže, ako razčlenimo proračune po* sameznih banovin z ozirom na njih skrb za občo narodno prosveto v njihovem področju in izvzamemo le postavke, ki so vnešene na podlagi predpisov zakona o narodnih šolah./ Pri tej razčlembi se oziramo le na proračune za tekoče proračunsko leto in na one postavke, ki služijo njihovi stvarni izdatki obči narodni prosveti, oziroma narodnemu šolstvu:
I. Dravska banovina:
a)	Od vsote 6,792.315 Din v poglavju »Prosvetni odedelek« odpada na te izdatke:
Prispevki za stvarne potrebščine pomožnih šol 45 000 Din.
Dotacija za kritje nedostatka dohodkov:
1. gluhonemnica v Ljubljani 420.720 Din,
2.	deška vzgajališča v Panovičah 409.056 Din,
3.	zavoda za slepo deco v Kočevju 338.216 Din, skupaj 1,167.992 Din.
Stanarina po § 29. zakona o narodnih šolah 248.000 Din. •
Podpore za zgradbe in popravila šolskih poslopij, odnosno prispdvek banovinskemu šolskemu skladu 650.000 Din.
Prispevki za izobrazbo učiteljstva in učencev 240.000 Din
Za banovinsko šolsko razstavo in podpore za obmejno šolstvo 115.000 Din.
Podpore raznim kulturnim in prosvetnim društvom 100.000 Din. Skupno 2.565.992 Din.
b)	Pod pogl. »Banska uprava, centralni urad: Za nacionalno prosveto 300.000 Din.
c)	Pod pogl. »Kmetijski oddelek« vsote za: Splošno kmetijsko in gospodinjsko iz* obrazbo 480.000 Din. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo 725.020 Din. Premije za podpore za vzorne šolske vrtove in vzorne sadovnjake 60.000 Din. Skupno 1,265.020 Din.
č) Pod pogl. »Oddelek za trgovino, obrt in industrijo: Obrtne in trgovske nadaljevalne šole 830.000 Din. Prispevek za zgradbo obrtno*nadaljevalne šole 50.000 Din. Skupno 880.000 Din
d) Pod pogl. »Oddelek za socialno poli* tiko in narodno zdravje«: Obča zaščita dece in mladine 300.000 Din. vsega: 5,311.012 Din.
II. Savska banovina:
a)	Pod pogl. »Prosvetno odeljenje«: Za nabavo pohištva, učil, knjig, orodja in ma* terijala za šolsko ročno delo ter za gospo* darski in gospodinjski pouk 300.000 Din Za popolnjevanje knjižnic narodnih šol 25.000 Din. Za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih tečajev 40.000 Din Za zidanje, usta* navijanje in vzdrževanje banovinskih šol za duševno zaostalo in defektno deco 25.000 Din. Za učiteljske tečaje in ustanove za izpopol* njevanje in spoznavanje učiteljev z znan* stvenimi novinami in za izpopolnjevanje v telovadbi po sokolskem sistemu 20.00 Din. Za učeniška potovanja 50.000 Din. Za gospodinjske in gospodarsko - zadružne tečaje 40.000 Din. Za zidanje prosvetnih domov po deželi 150.000 Din. Za nabavo kino in radio-aparatov podeželskim šolam in prosvetnim ustanovam ter nagrade učiteljem za izvajanje 100.000 Din. Za analfabetske tečaje in nagrade učiteljem, ki vidno delujejo na na* rodnem prosvečevanju 50.000 Din Za čuva* nje in proučavanje narodne umetnosti 50.000 Din. Za šolske kuhinje 200.000 Din. Narodnim vseučiliščem, srednješolskim eks* tenzijam in drugim ustanovam za narodna predavanja 50.000 Din. Podeželskim čitalni* cam in knjižnicam 50.000 Din. Književnim in kulturnim društvom za izdajanje knjig za narodno prosvečevanje 100.000 Din. Ustanove in podpore ubožnim učencem 100.000 Din. Siromašnim občinam in šolskim odbo* rom za zidanje, dovršenje in razširjenje šol* skih gospodarskih poslopij in studencev 6,000.000 Din Za popravilo šolskih poslopij v siromašnih občinah 1,000.000 Din. Za usta* novitev stalnega banovinskega šolskega fon* da za zidanje šolskih poslopij poslopij in napredovanje prosvete 500.000 Din. Skupno 8,850.000 Din.
b)	Pod pogl. »Odeljenje za socijalnu politiku i narodno zdravi je«: Dotacije socialnim ustanovama 3,157.623 Din. Za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih poliklinik, šol* skih in narodnih kopališč, domov Narodnega zdravja ter zdravstvenih stanic in ambulant 1.200.000 Din. Skupno 4,357.623 Din, Vsega: 13,207 623 Din.
(Konec prih.)
Priglasite se v učiteljske počitniške tečaje — ne zamudite ugodne prilike!
Zopet razpis treh novih tečajev. — Uvodni in metodični tečaj za gospodinjske in kmetsko nadaljevalne šole. — Gospodinjski tečaji za učiteljice. — Tečaj za individualno psihologijo. — Merkantilni in risarski tečaj za obrtno-nadaljevalne šole in trg. nad. šole.
UVODNI IN METODIČNI TEČAJ ZA UČITELJE IN UČITELJICE KMETSKO IN GOSPODINJSKO = NADALJEVAL»
NIH ŠOL DRAVSKE BANOVINE.
Banska uprava Dravske banovine priredi za učitelje in učiteljice kmetsko in gospo* dinjsko*nadaljevalnih šol Dravske banovine dvotedenski uvodni in metodični tečaj. Za učitelje bo tečaj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 10. do 22. avgusta 1931., za učiteljice pa na dekliškem zavodu »Ves* na« v Mariboru od 3. do 14. avgusta 1931.
Tečaj ima namen udeležence uvseti v razne probleme kmetskega vprašanja, v mi* selnost in delo kmetskega človeka, v organizacijo nadaljevalnega šolstva za kmetsko mladino, podati smernice za smotrno kmet* sko prosveto ter metodično obdelati vso snov za navedene šole.
V	tečaj bodo v prvi vrsti sprejeti oni tov. učitelji(ice), ki so že poučevali na šolah, pa še nimajo uvodnega tečaja. Ako bo dopuščal prostor, bodo sprejeti v tečaj tudi ostali učitelji(ice), ki imajo resen namen že v šolskem letu 1931./32 pričeti s poukom na kmetsko, oziroma Igospodinjsko-nadaljevalni šoli in ki so službovali najmanj pet let na podeželskih šolah. Le v izrednih slučajih bodo sprejeti učitelji(ice) s krajšo službeno dobo.
Prošnje, kolkovane s kolkom za 5 Din in opremljene s službeno razpredelnico, je potom upraviteljstva krajevne osnovne šole vposlati vsaj do 6. julija 1931. neposredno kmetijskemu odseku banske uprave v Ljubljani.
Popolna oskrba na vsakem tečaju stane za osebo 240 Din, polovico te vsote bo pla» čala banska uprava.
V	smislu § 6., 1 pravilnika ne bo mogel v novem šolskem letu nihče ostati in ne postati voditelj(ica) nadaljevalne šole, kdor ne bo imel uvodnega in metodičnega tečaja.
GOSPODINJSKI TEČAJ ZA UČITELJICE GOSPODINJSKO = NADALJEVALNIH ŠOL DRAVSKE BANOVINE.
Banska uprava Dravske banovine pri* redi za učiteljice gospodinjsko*nadaljevalnih šol štiritedenski gospodinjski tečaj, ki se bo vršil na banovinski gospodinjski šoli na Mali Loki na Dolenjskem od 15. avgusta do 15. septembra 1931.
Tečaj bo udeleženke praktično uvedel predvsem v kuhanje, šivanje, gospodinjstvo, živiloznanstvo, vrtnarstvo in perutninarstvo Pri vseh predmetih se bo upošteval namen in pouk na gospodinjsko*nadaljevalnih šolah. Ob koncu tečaja bo izpit.
V	tečaj bodo sprejete one učiteljice, ki se znajo uživeti v delo in življenje kmetske gospodinje, ki poznajo osnovne pojme iz kuhanja in šivanja, ki imajo resno voljo že s prihodnjim šolskim letom v domačem kra* ju ustanoviti gospodinjsko*nadaljvalno šolo
za kmetska dekleta ter so službovale najmanj pet let na podeželskih šolah. Pri spre* j emu bodo imele prednost učiteljice, ki so že vodile pouk na gospodinjsko-nadaljevalni šoli pa še nimajo gospodinjskega tečaja.
Prošnje, kolkovane s kolkom za 5 Din in opremljene s službeno razpredelnico je potom upraviteljstva osnovne šole poslati vsaj do 6. julija 1931. neposredno kmetske* mu oddelku banske uprave v Ljubljani.
Udeleženke plačajo za oskrbo in pouk po 400 Din, ostale stroške bo krila banska uprava.
TEČAJ ZA INDIVIDUALNO PSIHOLOGIJO IN DRUGA AKTUALNA ŠOLSKA VPRAŠANJA
priredi koncem letošnjih počitnic Pedagoška centrala v Mariboru. Kot predavatelje po* vabi priznane strokovnjake iz Zagreba. Prage in Dunaja. Natančnejše informacije sle* dijo. — Odbor.
MERKANTILNI IN RISARSKI TEČAJ ZA STROKOVNO IZOBRAZBO UČITELJEV NA TRGOVSKIH (GREMIJALNIH) IN OBRTNO - NADALJEVALNIH ŠOLAH.
Razglas.
Merkantilni in risarski tečaj za strokov» no izobrazbo učiteljev na trgovskih (gremi-jalnih) in obrtno*nadaljevalnih šolah.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se priredita merkantilni in drugi del risarskega tečaja za učitelje na trgovskih (gremijalnih) in obrtno*nadaljevalnih šolah.
Merkantilni tečaj se bo vršil od 6. julija do 1 avgusta 1931., drugi del risarskega te* čaja pa od 6. julija do 29. avgusta 1931. Merkantilni tečaj bo dvodelen, t. j. preda* vanja se bodo vršila vzporedno za učitelje na trgovsko nadaljevalnih šolah in za učite* lje na obrtno nadaljevalnih šolah.
K obem tečajem se pripuščajo učitelji (učiteljice), ki so usposobljeni za osnovne in meščanske šole. Prednost imajo učitelji, ki že poučujejo na trgovsko in obrtno*nada-ljevalnih šolah.
Število udeležencev za vsak tečaj je do* ločeno na 30.
Prošnje naj se naslovijo na kr. bansko upravo, pošljejo pa naravnost na ravnateljstvo tehniške srednje šole v Ljubljani.
Šolska vodstva naj poročajo ob predložitvi prošenj, koliko učiteljev na zavodu je usposobljenih za pouk na trgovsko obrtnih nadaljevalnih šolah, iz katere skupine in kateri prosilci so že zaposleni na trgovsko, od* nosno obrtno-nadaljevalnih šolah.
Prošnje naj se vlože najkasneje do 25. junija 1931
V Ljubljani, dne 15. junija 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
VIII. No. 3292/2.
Učiseijska Samopomoč /aotroke.
POSMRTNINA SAMOPOMOČI ZA OTROKE UČITELJEV IN UČITELJIC
znaša v letošnjem upravnem letu 500 Din. Prihodnji občni zbor bo posmrtnino, oziro* ma odpravnino zvišal. Samopomoč stremi za tem, pomagati svojim članom ob primeru smrti ali doseženi polnoletnosti s čim višjimi zneski, kar bo mogoče izvesti le tedaj, če bo gmotno in moralno močna, t. j. če bo ime* la čim več članov. Zato prijavite svoje otroke!
Tovarišicam in tovarišem, ki se obračajo na poedine odbornike v pojasnilo:
1. Če umrje plačnik zavarovanca, pla* čuje zavarovalnino lahko varuh in dediči prejmejo v slučaju zavarovančeve smrti po* smrtnino v višini, ki jo je določil občni zbor, v slučaju doživetja polnoletnosti pa izplača SOU polno opravnino v roke zavarovancu.
2 Če umrje plačnik in zavarovanec ni* ma nikogar, ki bi zanj plačeval zavarovalnino, tedaj ostane vplačani denar v društveni blagajni kot vloga, ki se izplača v slučaju smrti obenem z obrestmi zavarovančevim zakonitim dedičem, v slučaju doživetja pol* noletnosti pa zavarovancu samemu. Obrest* no mero za take primere bo določal vsako leto občni zbor.
Odbor SOU pripravlja pravilnik k dru* štvenim pravilom. Prosimo Vas, da se obračate v vseh nejasnostih pravil na nas, da bomo mogli predložiti občnemu zboru čim popolnejši pravilnik.	Odbor.
Osebna sacševe»
—i Kontraktualni učitelji in učiteljice
ter dnevničarji so prevedeni za stalne učite* lje, po novem uradniškem zakonu od 1. apri* la leta 1930. Za enkrat so prevedeni sledeči: Žejn Berta, Murska Sobota in Konglot Josip iz Murske Sobote, Valentič Milica iz Sv. Florjana pri Murski Soboti, Hvala Anton iz
Čuzme pri Škof ji Loki, Čermelj Viktor iz Prevorja, Trobec Sabina iz Koprivnice, Pa* hor Drago, Planina, Samsa Marija, Škofja Loka, Zega Nikolina, Dol pri Ljubljani, Silvester Grgič, Ljubljana, Flais Franc, Čabar, Tolstovršnik Ljudmila, Sv. Andraž, Mlekuž Franc, Globoko, Moravec Ivan, Sv. Primož, Krapša Josip, Sv. Trojica, Eržen Franc, Ba* njaluka. Sancin Anton, Dobrovnik, Vojska Terezija Trebelno.
—i Na novo so postavljeni učitelji, ozi* roma učiteljice, pripravniki po novem zako* nu: Pavičič Marjan za učitelja v Zavrču pri Ptuju, Dobič Ivan v Čcni pri Prevaljah, Dr* nač Jakob v Globokem pri Brežicah, Ilija Lukič v Prelogu.
—i Napredovali so iz 5. v 4. skupino:
Stopar Josip v Mariboru, Zupančič F., Stara Gora, Zupančič Dragotin Št. Vid pri Slov. Gradcu, Budec Katarina Mežica, Ozimec Avrelija, Selo pri Zumbergu, Mercina Danica, Stična na Dolenjskem. — Iz 4. v 3. skupino II kategorije so napredovali: Obran Marija, Sevnica na Dravi, Tomažič Božidar, Šmarje, Macarol Rudolf, Šoštanj, Labernik Ida Nemška vas pri Trebnjem, Šušteršič Frančiška, Gornji grad, Šott Vida, Ljubljana. Orač Olga, Kočevska reka, Strah-Zupančič Leopoldina, Veliki Podlog pri Krškem.
Šolski radio.
—r Vprašalna pola za one, ki hočejo nabaviti šolski radio, ali pa zase. Ni vsak tip aparata za vsak kraj, zato je sklenil radio odsek pov. UJU, da bo dajal nasvete za nabavo radio-aparatov šolam in učiteljem. Radio*odsek pov. UJU pa bo l'ahko dal na* svete le, ako mu vsak interesent sporoči istočasno, ko se obrne za nasvet, sledeče:
1. Koliko km je zračna črta iz kraja do bližnjih radio oddajnih postaj?
2.	Ali je interesent že poizkusil, oziroma imel kak aparat v kraju in katerega tipa? (Štev. elektronk). Ali je sploh že deloval z radio*aparatom?
3.	Ali so aparati že v kraju?
4.	Na kako razdaljo želite poslušati in katere oddajne postaje bi radi čuli?
5.	Kako velik je prostor, kjer bi bi( nastanjen zvočnik? (Višina, širina in dolžina).
6.	Imate kak akumulator in katere vrste?
7.	Imate električni tok na razpolago? Kakšen tok in napetost? (Je razvidno na števcu)
8.	Ali se lahko da napraviti vnanja antena?
9.	Je na hiši strelovod?
10.	V kaki višini nad zemljo se lahko pri* trdi antena?
11.	Vrsta stavbe? (Zelezobeton, zid itd.).
12.	V katerem nadstropju naj se vrši sprejem, oziroma naj bo aparat?
13.	Ali je v bližini hiše kaka napeljava in kake vrste? (Elektrika z vis. nap., brzo* jav, telefon itd.).
14 Ali je v bližini hiše električna želez* niča, oziroma motorji kakega obrata?
15.	Koliko imate denarnih sredstev na razpolago za aparat ali koliko nameravate največ trošiti v to svrho?
16.	Ali želite kakih olajšav pri plačilu? Na koliko zaporednih mesecev naj bi se znesek razdelil?
17.	Ali bi prevzela občina garancijo za plačilo, odnosno kdo drugi?
18.	Dobro je, ako priložite tudi skico po* slopja s sobo, kjer naj bi bil aparat ter oko* lico. Začrtajte, kje bi se dala izpeljati an* tena. Označite strani neba.
Radio*odsek pov. UJU je pripravljen posredovati pri vseh tvrdkah glede nakupa radio-aparatov za šole in učiteljstvo. Obrnite se vselej nanj, kadar nabavljate aparat ali pa material!
Ne pozabite točno označiti kraj in službeni značaj.
Naša gospodarska oigauiZuCi|a.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste dobili položnice za nakazilo član* skega prispevka za 244. do 249. smrtni slu* čaj v znesku 31 Din za samce, za zakonske pare pa 61 Din. Umrli so sledeči člani: Je-lica Vuk*Sadar, Vrhnika; Josip Benedek, Ljubljana; Josip Mavric, Maribor; Ivan Zot* ter, Gomilsko, Terezija Kmet, Kranj in Ema Jurko, Celje. Za te smrtne slučaje znašajo posmrtnine 76.230 Din. Društvena uprava vljudno prosi, da nakažete takoj te zneske. Če greste za počitnice kam drugam, sporo* ' čite domačemu poštnemu uradu svoj na* slov, da pošlje položnico za Vami. V položnice ne vpisujte počitniških naslovov! Stalno preselitev sporočite na drugi strani ' položnice. — U. S ima danes 2548 č.anov, posmrtnina znaša 12.740 Din. — V zadnjem društvenem obvestilu (glej »Učit. Tovariš« št. 42.) so bili smrtni slučaji napačno označeni za 240. do 242. slučaj, pravilno bi se moralo citati 241. in 243. Izostala so tudi imena umrlih članov, ki so: Janko Bajec, Št. Vid; Schonherr Franc, Maribor in Thu-ma Franja, Prevalje. Posmrtnine so znašale 38.065 Din.
—g Učiteljski dom v Ljubljani se zahvaljuje članstvu žužemberškega učiteljske* ga društva za poslanih 70 Din. Isto tov. Ju* liju Mayerju iz Doba za nakazanih 20 Din. Ostali tovariši, zganite se in posnemajte! — Josip Kobal, blagajnik.
Učitclisk? pevski zbor UJU.
—pev. Pevski tečaj, ki se bo vršil od 2. do 10. julija, je obvezen za vse. Pričetek 2. ob 9. uri v Glasbeni Matici, II. nadstropje. Vaje se bodo vršile le v jutranjih in večernih urah. Zaradi prenočišča in hrane sporočite po dopisnici.	Odbor.
UČiteiiski pravnik.
—§ Učiteljice ženskih ročnih del, ki so
ostale neomejene v razporedu zvanj v § 346. uradniškega zakona, naj zaprosijo ministr* stvo prosvete za določitev zvanja in polo* žajne skupine.
—§ Odtegljaji za nabavljalno zadrugo se
ukinejo, ker je bilo z junijem 1931. odteg-njenih predvidenih 36 obrokov. 1. julija 1931. ne bo več odtegnjen ta prispevek.
To v znanje vsem, ki so za to interve* nirali.
—§ V uradnih vlogah se sklicujte vedno na odredbe zakonov in uredb in ne n. pr.
»na podlagi objave v »Učit. Tovarišu« št. X ali v »Ročnem katalogu« na strani Y Objave v stanovskih glasilih so le opozorila članstvu, da se ravna po predpisih in da event. vloži prošnjo za pridobitev gotovih ugodnosti, ki mu jih nudijo zakoni in uredbe.
—§ Kdor še ni predložil uverenja o voj* nem službovanju za vpis v uslužbenski list v zmislu § 274. v zvezi s § 270./4 uradniškega zakona, naj stori to pred 31. julijem 1931., sicer se mu ne bodo štela vojna leta dvojno za odmero pokojnine.
Slike
z Jadrana in
12 slik Dalmacije in Pri-morja v barvotisku po originalih prof. Crneica, Kovačeviča in Krušlina.
(Z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36.637/25 in O. N. br.24.398/30 odobrena kot pomožna učila pri zemljepisnem pouku.)
Znižana cena za vso zbirko 296 - Din.
Okrasite s temi slikami šolske prostore! Zbujajte z njimi zanimanje in navdušenje do našega morja! — Velikost vsake slike 45 X 50 cm. Oprema odgovarja potrebi.
Naročila sprejema in izvršuje takoj
Knjigarna
Učiteljske tiskarne v LJubljani.
Spiožmie vesti.
—	Banovinska skupščina. Tajnikovega poročila o delovanju poverjeništva ne mo* remo pravočasno priobčiti, ker še več dru* štev doslej ni poslalo statističnih podatkov. Upamo pa, da prejme tiskano poročilo vsak delegat na skupščini. — Poverjeništvo UJU.
—	Banovinske skupščine v Ljubljani se
udeleži tudi predsednik UJU g. Damijan Rašič iz Beograda, ki dospe v Ljubljano 2. julija 1931.
—	Tovariši predsedniki okrajnih učitelja skih društev, upoštevajte okrožnico št. 1330 glede delegatov, da ne boste imeli nepotrebnih stroškov!
—	Delegati, delegatke, člani in članice! Kdor želi za čas banovinske skupščine cenejše stanovanje, naj to takoj javi poverje* ništvu. Navede naj, za koliko dni želi pre* nočišče, skupno ali posamezno! Vsak prigla* šenec prejme nakazilo. — Poverjeništvo UJU v Ljubljani.
—	V uvodniku zadnje številke »Učitelj-kega Tovariša« je tiskarski škrat izpustil šifro pisca, t. j.: »—ski«.
—	Zopet novi počitniški tečaji za učite« lje Dravske banovine. Opozarjamo na da* našnji razpis tečajev za učiteljice gospodinj* sko=nadaljevalnih šol. Enako prinašamo v današnji številki razpis za tečaje obrtno=na-daljevalnega šolstva in trgovsko,nadalje val* nega šolstva. Tovarišice in tovariši, izrabite ugodno priliko in priglasite se za tečaje, ki smo jih objavili tudi v zadnjih številkah! V vašem lastnem interesu je, da ste usposobljeni za razne vrste dela in delujete poleg na redni šoli, tudi na obrtni, trgovski, go« spodinjski ali kmetsko=nadaljevalni šoli.
—	»Radio=aparat, njega sestava, napake in motnje« je naslov poučni knjigi, ki jo mora predelati vsak inteligent, da spozna bistvo tega novega izobraževalnega sredstva. Ker bo s prihodnjim šolskim letom pričel poslovati v Dravski banovini tudi šolski ra* dio, je potrebno, da si to knjigo nabavi vsaka šola. Opozarjamo na današnji razglas.
—	Pedagoško poučno potovanje v Prago
in na podeželske moderne šole na Češkem namerava prirediti prihodnjo pomlad Pedagoška centrala v Mariboru. Tovariši, ki se odločijo za udeležbo, naj začno v ta namen štediti že sedaj, ker bo to potovanje najbrž precej dražje nego ono na Dunaj, dasi se bo Pedagoška centrala potrudila za olajšave na železnicah in v prenočiščih. Potrebno bo tudi, da se udeleženci seznanijo nekoliko s češčino, da bodo s pridom sledili hospitaci-jam in event. predavanjem. Nadaljnje infor* macije o programu, stroških in drugih po* drobnosti objavimo pravočasno. — Odbor.
Pravilnik
k
zakonu o narodnih šolah
o zdravstvu in maloletnikih
je izšel
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Vsebuje vse zakonite predpise o zdravstvu. k §§ 107. — o 111. zak. narodnih šolah in vse predpise o sodnem in kazenskem postopanju s šoloobveznimi otroki in malo-letniki v zmislu § 2. zakona o narodnih šolah.
Obsega 231 strani.
Pridejano je obširno stvarno kazalo, da vsakdo vsako zadevo lahko hitro najde in register vseh zakonitih predpisov o zdravstvu in sodnem postopanju z malo-letniki za „Službeni list" in „Službene novineu od 1. jan. 1929. do 1. junija 1931.
Cena ¡¡¡¡J-— Din. Šolam ga pošlje založništvo. Podrobnosti v prihodnji številki.
Knjige Mladinske Matice so razposlane šolam.
G53« šolski upravitelji !
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da za gotovite svoji šoli nabavo, i rešenjem m i «i, strstva prosvete 0. N. br. 36637/25. in 0. t br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v ljepisnem Douku
Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka Sola imeti vsaj 1 Izvod tega uiila
Slike z Jadrana in Primerja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših na? slavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevi*' in Krušlinu.
Znižana cena Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 e» in so pripravljena tako, da se jih lahko ob«et na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike * okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br 440i2/2t in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 najprimernejše sredstvo z» uspešno propagando za naš Jadran, budite otrokom pri nazornem pouku užitek ipd zna v,m ta prlrodnih lepot naš«&a morja in Primorjai Budite v otrocih nacionalno zavest z dosegi ljubezni do jugoslovenskega Jadrana. Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samo:
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
—	'Učitelje, ki so odslužili kadrski rok,
a še niso vložili prošnje za službeno mesto, pozivamo, da takoj to store v lastnem inte» resu.
—	Dve novi sokolski knjižici. Jugoslo» venska Sokolska Matica je izdala 6. in 7. zvezek »Sokolske knjižnice«, in sicer Jan Pelikana »Dr. Miroslav Tyrš«, ki jo je pre-vel Franjo Malin in Fran Klena »Cilj sokol* skih teženj«, ki jo je poslovenil Evgen Sajo-vic. Obe knjižici poglabljata poznanje So-kolstva in stane vsaka samo 3 Din poleg poštnine. Naročite jih lahko pri vsakem knji-gotržcu in tudi pri Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
—	Društvo državnih upokojencev in upokojenk. Redni občni zbor se bo vršil 29. junija, na sv. Petra in Pavla dan, ob pol 10. uri dopoldne v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom Za slučaj nesklepčnosti se bo vršil občni zbor čez pol ure pri vsakem številu članstva.
—	Davorin Jenkova narodna šola v Cerkljah pri Kranju proslavi stoštiridesetlet-nico svojega razvoja na Vidov dan 28. julija 1931. pod pokroviteljstvom odvetnika g. dr. Josipa Hacina in njegove gospe soproge. 28. junija 1931. dopoldne: Ob 8/45 odidejo šolska mladina gostje in društva izpred šole z godbo na čelu v tukajšnjo župno cerkev, v kateri se nahaja sv Križev pot, delo našega bivšega učenca profesorja Ivana Fran» keta. Ob 9. slavnostni cerkveni govor rojaka kanonika g. dr. Fr. Kimovca. Sv. mašo daruje domačin g. Ivan Petrič, šentpeterski župnik v Ljubljani. Otroci pojo pesmi do» mačih skladateljev: dr. Kimovca, Andreja Vavkna, Davida Doktorica ob spremljeva» nju orgel po dr Kimovcu. Po cerkvenem opravilu razkrijemo na šolskem poslopju novi nasfov: Davorin Jenkova narodna šola in razvijemo novi šolski prapor, ki mu ku» muje soproga šolskega upravitelja ga. Julika Lapajne po svoji hčeri Andi (Osnutek pra» pora je narisal rojak g. prof. 'Ivan Mežan, izdelale so ga pa vse domače gg. učiteljice). Šolski upravitelj otvori nato narodopisno razstavo, ki ponazori prosvetni razvoj v cerkljanskem okolišu. Oddelki: zgodovinski, šolski literarni, gospodarsko»obrtni, sodobni. Popoldne: Ob 14. v župni cerkvi litanije z blagoslovom. Ob 14/30 odkrije Glasbena Ma» tica spominsko ploščo Davorinu Jenku na njegovi hiši v Cerkljah. Govore: min. Ivan Hribar in dr. Vlad. Ravnihar Pevski zbor
zapoje Jenkovo: Molitev, Naprej in Bože pravde. Po 15. razkrije Udruženje igralcev — sekcija Ljubljana spominsko ploščo Igna» ciju Borštniku na njegovi rojstni hiši. Govori predsednik U. G. I. g. prof. Osip Šest. Šolska proslava v Društvenem domu po sledečem sporedu: Davorin Jenko: Državna himna (1872.). Govori: šolskega upravitelja, pokrovitelja, gostov, rojakov. Deklamacije. Poženčan - Matej Ravnikar: Naše barve (1848.), Dobrovoljska (1848.), Radi pojimo (1855.). Triglav. Petje. Davorin Jenko: Na tujih tleh; Andr. Vavken: Bistrica (1861.). Šolska proslava v pogovorih s petjem. Andr. Vavken: Vigred (1861.), Hvalo pojte (1874.); Anton Koder: Zlati vek, dekl (1876.); dr. Kimovec Fr.: Vrnitev (1901.). J. L.: Posnetek in zadnji prizor iz Posavja (1923.). narodo» pisni igrokaz. Zgodovino prosvetnega razvoja Cerkelj opisuje šolska spomenica Od Ili» rije do Jugoslavije, ki se dobi pri šolskem upraviteljstvu. Popoldanske proslave bo pre» našala ljubljanska radio»postaja. Učiteljstvu, ki bi ne utegnilo prisostvovati proslavi, je ogled zgodovinske narodopisne razstave (po izjavi prof. Plečnika »narodni zaklad«) orno» gočeno še vse dni naslednjega tedna.
Katera ljubljanskih učiteljic (ljudsko» šolskih) bi menjala z mestom Mariborom? Naslov v upravi lista.
LIKVIDACIJA »DRUŠTVA UČITELJIC«.
Z ozirom na novi uradniški zakon, ki predpisuje, da sme obstojati iz iste stroke in iste uslužbenske vrste samo po eno dru» štvo za vso državo, je bilo »Društvo učite» ljic« primorano likvidirati. Odbor se je na par sejah posvetoval o reorganizaciji dru» štva, izdelal novim zahtevam odgovarjajoča pravila ter sklical izredni občni zbor dne 14. junija tega leta.
Na izrednem občnem zboru so navzoče članice soglasno sklenile, da spremenimo svoje dosedanje društvo učiteljic v »Društvo dom učiteljic«; tako bo dobilo društvo go» spodarski značaj in bo stopil smoter gradnje skupnega doma v ospredje. Kajti v pravila smo sprejele kot glavni namen društva: zgraditi dom za učiteljice, ki bo obsegal: stano» vanjske sobe za članice s popolno oskrbo ali brez oskrbe; dnevna prenočišča za učiteljice; gospodinjsko šolo za učiteljice in učiteljišč» niče. Nudil bo tudi oskrbo dijakinjam, učiteljskim hčeram ter oddajal prostore v društvene namene.
Društvo bo še nadalje združevalo učiteljice vseh kategorij, zato vabimo ponovno vse, ki jim je ta prepotrebna ustanova na srcu, da pristopijo kot članice.
Pravila bomo objavile takoj, ko bodo potrjena.
Na podlagi novih pravil je bi! tudi raz» širjen odbor: Ang. Vode, predsednica; Vita Zupančič, podpredsednica; Anka Celnar, tajnica; Anka Leveč, blagajničarka; Milena Bratina, gospodarica; odbornice so: prof. M. Skaberne, M. Polak, M Mehle, Jela Levstik, M. Lapajne, L. Kosova, E. Šotova; v nadzornem odboru so: J, Čuček in M. Sušnik.
NA DELO ZA NAŠ DOM!
Ko sem bila pred par leti v Pragi na ženskem kongresu, nas je povabilo društvo »Ustredni spolek českych žen«, da si ogle» damo vidni, rekla bi materialni uspeh njego» vega dela: »Dom osamljenih žen«.
To je lepa, velika stavba, sezidana za vdove, samske žene in sploh žene brez do» ma, ki so ga pa tu v polni meri našle, dasi v drugi, novi obliki. Ko smo si ogledovale notranjost poslopja, so se odpirala vrata nekaterih sob in prijazni, zadovoljni obrazi so nas vabili, da vstopimo.
Presenetila nas je individualna domač» nost sobic: lepa, starinska oprava v nekate» rih, v drugih zopet čisto bela — vse urejeno po lastnem okusu; a vsako okno krase cvetice. O isti udobnosti pričajo tudi drugi pro» stori: lepa jedilnica, knjižnica z bogato iz» biro leposlovnih in znanstvenih del, družabna soba, dvorana za razne prireditve (preda-
vanja, sestanke, gledališke predstave in dr.) in slednjič lepa, z vsemi najnovejšimi sredstvi opremljena kuhinja. Poskrbljeno je za vso mogočo udobnost, tako, da stanovalke razpolagajo z električnim dvigalom, plinom, centralno kurjavo, lepo ordinacijsko sobo. In vse to za ceno 600 Kč (če ima samo eno sobo) Če pomislimo, da znaša povprečna pokojnina državne nameščenke 1200 Kč, vi» dimo kako brezskrbno lahko žive te žene.
Takrat je bilo nastanjenih v domu nekaj nad 100 oseb, med njimi 10 mož. Društvo je zidalo stavbo na dolg, država je dala le garancijo, občina pa zemljišče.
Obedovale smo pri malih mizicah, vsa» kemu gostu je delala družbo ena domačinka. S kakšnim ponosom so govorile o tej svoji hiši, s kakšnim zadovoljstvom so opisovale življenje v njej! In največ je bilo učiteljic. Ko sem jih tako poslušala, mi je ostala v duši slika iz domovine: na bedni postelji tretjega razreda ljubljanske bolnice leži ko» leginja. Nikogar ni pri njej, saj je brez so» rodnikov, prijatelji in znanci pa — — pre» dolgo je že bolna. Naveličali so se. Nekaj časa me žalostno gleda, potem pa pravi: »Glej, tako umira naša učiteljica. V mlado» sti hodiš iz kraja v kraj, v eni vasi so slabši življenski pogoji za dušo in telo kakor v drugi. Nazadnje pa nimaš mesta, kamor bi položila glavo, da mirno umreš. Toda najhujša od vsega je ta strašna zapuščenost in osamelost.«
Že samo ta slučaj me je prepričal o po» trebi skupnega doma. Kdo ga bolj potrebuje, kot me učiteljice?! Marsikatera pogreša vse svoje življenje najprimitivnejše udobnosti, družbe, razumevanja Sprva, ko je mlada, je to lahko; zaupanje v bodočnost, ki je delež vsake mladosti, jo drži pokonci. Toda koliko jih je, ki jim življenje izpolni nade? Mnogo več je ubitih duševno in telesno uničenih — ali ne bi bil vsem tem dobrodošel udoben, skupen dom, kjer bi mirno preživele čas po dovršenem službovanju?
Tak dom je bil davna želja društva uči» teljic ter je stopilo definitivno v ospredje, ko so pred leti, ko je društvo praznovalo tridesetletnico svojega obstoja, zbrale in poklonile članice prve »kamne« svoji priljubljeni prvi predsednici Viti Zupančičevi. Misel o gradnji doma je našla med članicami dosti odmeva, pokojna tovarišica Gusti Kol-nikova pa se ga je spomnila celo v svoji oporoki in kakor znano, je zapustila vse svoje znatno premoženje društvu, kot prispevek za dom. Sedaj, ko je na podlagi no» vega uradniškega zakona društvu učiteljic v njegovi dosedanji obliki zabranjen nadaljnji obstoj, bomo koncentrirale svoje sile v delu za čimprejšnje uresničenje tega, za se» daj našega poglavitnega smotra. Zato smo prekrstile naše društvo v »Društvo dom uči» teljic« ter prilagodile novemu smotru tudi pravila. Takoj v začetku prihodnjega šolskega leta bomo na prvem zborovanju svo» jim članicam predložile podroben načrt dela. Tovarišice, združimo vse naše sile v dosego našega smotra! Saj nam dom ne bo le v ma» terijelno korist, temveč bo tudi naše duhovno žarišče, saj nam bo omogočal veliko večji razmah v našem prosvetnem delu. Prirejale bomo lahko tečaje ne le v svrho lastne sa-moizobrazbe, temveč iz našega »doma« bomo lahko širile prosveto med najširše plasti na» šega ženstva. — A eno je nujno potjebno: da poživimo v nas zavest skupnosti. Vse za eno, ena za vse!	A. Vode.
Obletnice mature.
Maturanti(inje) mariborskega državnega moškega učiteljišča 1920./21. — desetletnica. Sklicujem sestanek dne 2. julija t. 1. v Mariboru ob 13 uri v Veliki kavarni. — Vse drugo po dogovoru. Na syidenje! — Marica Strausova.
Tovarišem ljubljanskega in goriškega učiteljišča, ki so maturirali leta 1911., pred» lagamo, da se ob dvajsetletnici mature pri» > družimo sestanku naših tovarišev dne 4. ju= lija ob 5. uri popoldne v hotelu »Bellevue« v Ljubljani. — A. Minkuš, Ljubljana, Banska uprava — prosvetni oddelek.
Maturanti goriškega moškega učiteljišča iz leta 1911. 20 dolgih let je za nami, odkar so nas razpodili po svetu. 32 nas je bilo, mla» dih, polnih življenja in idealov. Vojna je naše vrste zredčila in bridka usoda, ki je zadela našo solnčno Goriško, nas je večino pregnala z rodne zemlje. 15 tovarišev nas živi tu v svobodni Jugoslaviji. Prav je in spodobi se, da se snidemo po 20. letih in si podamo tovariški roko Predlagam, da se sestanemo ob priliki banovinske skupščine v Ljubljani dne 4. julija 1931. ob 15. uri na vrtu restavracije »Zvezda«. Obvestite me čim prej, kdor se namerava udeležiti sestanka. — Leopold Paljk, učitelj, II deška osnovna šola v Ljubljani (Graben).
Maturantinjam ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1921. Še me se snidimo po desetih letih! Predlagam sestanek za soboto 4. julija ob 3. uri v hotelu »Tivoli«. Na veselo svidenje! Pa gotovo vse! — Leopoldina JurančičsDolenčeva, Sv. Marko niže Ptuja.
Šolske razstave.
—p. Šolska razstava na litijski šoli.
Prvikrat, odkar stoji lepa litijska šola, je bila razstava, ki naj pokaže delo litijskega otroš» kega vrtca, osnovne in obrtne šole Prav posrečena se mi zdi taka razstava, ker vidimo celotno delo, ves postopek in uspeh. Uspeh razstave je bil odličen, kar so dokazale izjave strokovnjakov in staršev. Na splošno željo občinstva se je vršila razstava še v ponedeljek. Po okusno okrašenih stopnicah, nad katerimi te je pozdravil napis »Dobrodošli«, si prišel v prvo nadstropje, do neka» ke blagajne. Otroci so prijazno pozdravili s prošnjo za podpis... poleg tegi je stala skrinjica!? Takoj nad mizo te je opozorila krasna slika prezidenta Masaryka, da je li» tijska šola res pravi hram nacionalne vzgoje v najširšem smislu besede. Sliko je daroval J. Č., Liga 5. razredu litijske šole, ki je pri» stopil kot prvi »šolonki« član k Ligi. Raz» stava je bila nameščena na hodniku in v dveh šolskih sobah. Od vrat, kjer so bili nameščeni izdelki otroškega vrtca pri ročnem delu si prišel polagoma do izdelkov učencev najvišjih razredov Pred tabo se je vrstila celotna slika ročnega dela od prvega šolskega dne do zaključka šole. Res lep pre» gled! — Kaj pa delovna šola? — Videl sem dosti mestnih razstav in lansko leto državno
Najboljše in najcenejše olje zoper prah kakor tudi Šolske gob«, umetniSke barve in topile nudi
OREENT, D.Z.O.Z
LJUBLJANA, Dunajska cesta 14
Učiteljska tiskarna in knjigarna
v Ljubljani
se priporočata vsemu učiteljstvu in vsem šolskim upraviteljstvom za glavno sezono. - Posetite nas!
Posoiila dale,
petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
v Beogradu, a reči moram, da je piinjip pouka v smislu delovne šole globoko preveval učiteljsko na litijski šoli. — Kamor se ozreš, srečaš izdelke v smislu dogodkov --Bazovica — Ilustracija dogodkov — Računi
—	Spisni sestavki — Sodobna ročna dela, k; bi delala čast vsaki »mestni« strokovni šoii.
V drugi sobi pismeni sestavki, računstvo, risanje, lepopisje, zemljepis, zgodovina itd. Največ zanimanja so pa vzbujali trije albumi slik: »Iz življenja litijske dece in Litijča-nov«. Delo fotoamaterja šolskega upravitelja Jožeta Župančiča. Vsakdo je želel v.d.ii svojega otroka: v gozdu, v šoli, na izletu, pri nabiranju gob, na morju, Litijo ob sejmu itd. Take zbirke slik so za vsak kraj neprecenljive važnosti in bi bilo zelo priporočljivo, da si vsaka šola nabavi te dokumente življenja gotove dobe. (Prepričan sem, da nam bo agilni tovariš Župančič napisal v »Učit. Tovarišu« navodilo za zbiranje slik).
—	Razstavo je prijetno poživilo diskretno igranje šolskega radia. Razstava je bila res pomemben in lep dogodek za Litijo. Vsakdo je odšel zadovoljen in častitati moramo litijskemu učiteljstvu, šolskemu upravitelju, deci in vsem ki so pripomogli do tako le* pega uspeha.	— Sud —
—p Opozarjamo, da se bo vršila v nede* ljo 28 t. m. šolska razstava v Šmartnem pri Litiji.
—p Bogojina v Prekmurju. Mladina tu* kajšnje šestrazredne osnovne šole priredi dne 29. t. m. ob 20. uri zvečer šolsko prireditev v Prosvetnem domu Prireditev bo obsegala: igro, deklamacije, petje in rajalni na* stop. Na Vidov dan in na Petrov dan bo v šolskem poslopju razstava deških in ženskih ročnih del, risb in pismenih izdelkov. Vabim starše in prijatelje naše mladine, da posetijo igro in si ogledajo razstavo. — Oton Breuih, šolski upravitelj.
— Šola na Koroški Beli priredi razstavo deških in dekliških ročnih del v nedeljo dne 28. junija. Razstava bo odprta od 7. ure zju* traj do 6. ure zvečer. Okoliško uciteljstvo vljudno prosimo, da bi na to opozorilo svojo deco.
Nove knjige.
—k Arh. J. Mesar — arh. I. Spinčič:
»Stanovanje«. Knjiga »Stanovanje« je prva v slovenskem jeziku, ki se bavi z vprašanji giadbe in opreme sodobnega stanovanja ter zasluži zaradi tega posebno pozornost. Knjigotrška cena knjige je (v polno platno vez.) .jj um, a do konca meseca julija 1931. dovoljujemo izjemno reklamno ceno 75 Din za ¿¿vod.
»Vestnik« piše prav umestno o knjigi bledeče: Slovenci smo od nekdaj pogrešali njige ki bi razpravljala o tem nadvse važnem socialnem problemu. Stanovanjsko vprašanje postaja čedalje bolj vprašanje vsakega posameznika, zakaj čedalje bolj u videvamo njegovo važnost, njegova pravil* na rešitev pa bi pomenila važen korak k iz* boljšanju sedanjega splošnega stanja. — Ni pa moči tajiti, da je prav z ozirom na grad* bo in uredbo stanovanja nastal v poslednjih letih velik preobrat. Estetski gradbeni način je tako rekoč podrla revolucija. Stari način gradbe je namreč uvaževal najprej lepo in estetično zunanjost naših stanovanjskih hiš naših stanovanj, njih praktična uporabnost pa je bila bolj zapostavljenega pomena. No* va doba je pokazala, da je praktično in udobno stanovanje tudi lepo in estetično in novodobna arhitektura se je pričela zavedati, da domačnost našega stanovanja tudi v estetskem oziru ne zaostaja za starim nači* nom. Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo tedaj, kadar mu je lepota prvi in glav* ni namen, marveč je še mnogo lepše kadar nam je udobno, domače in praktično. Ker se je torej stari način zgradbe družinskih hiš nekako preživel, nam bo knjiga »Stano» vanje« pokazala povsem nova pota do pri* jetnega stanovanja. — Knjiga opozarja čita-telja najprej na to, kako si bolje, udobneje in ceneje zgradi stanovanje, ki bo odgovarjalo njegovim razmeram in potrebam, kako si stanovanje opremi — skratka, bavi se z vsemi stvarmi, ki se tičejo stanovanja: svetuje gospodinji, kakšen bodi štedilnik in red v kuhinji, da bo hitreje in ceneje kuhala.
kako more štediti na vseh stanovanja, kako si more no dela in ogromno jeze, hitreje do miru in počitka si namerava šele postaviti zgraditi stanovanje, tudi pod lastno streho, ali celo se bo iz pričujoče knjige naučil. — J. M. in I. S.
koncih in krajih prihraniti ogrom-kako pride sama — Ne samo kdor lasten dom in si kdor že stanuje pri tujih ljudeh, mnogo .dobrega
Man ivski orgamzac ja UJli
is društev:
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LOGATEC je imelo dne 6. junija 1931. na osnovni šoli v Dolnjem Logatcu svoje zad* nje letno zborovanje.
Vpisanih 102, navzočih 51, t. j. 50%.
Na tem zborovanju je dobilo članstvo točen pregled dela odbora, kakor tudi orga* nizacije. Uradniški zakon je tu; z njim je utrjen naš položaj in s tem je tudi končana dolgoletna borba za naše pravice. Tov. predsednik se po. tej ugotovitvi spominja težkih časov, v katerih je živelo predvojno uciteljstvo. Nismo sicer dosegli vsega, za kar smo se borili, vendar pa moramo priznati, da je dosežen uspeh velik in da se imamo zanj zahvaliti izključno le organizaciji. V tem smislu se je glasilo tudi tajniško poročilo, nakar je sledilo temeljito poročilo tovariša nadzornika o gospodarskih ustanovah naše organizacije. Glavno delo naše organizacije bo odslej stremljenje gospodarske osamosvojitve. Vsled tega priporoča članstvu naj se aktivno udeležujejo vsakega pokreta, ki stremi za tem ciljem
H koncu poroča burno pozdravljen naš tov. poverjenik o seji širjega sosveta v Ma* riboru. Obrazloži uradniški zakon ter razvrstitev učiteljstva po skupinah. Pojasni na* vzočim kako se vrši napredovanje v višje skupine. Njegovemu izčrpnemu poročilu so sledila vprašanja mnogih tovarišev(ic), kate* rim je tov. poverjenik pojasnil marsikatero zadevo. Med drugim je tudi povedal, da je že podal ostavko na svoje mesto v organi* zaciji, ker to zahteva uradniški zakon.
Tov. predsednik se mu najtopleje za* hvali za njegovo dosedanje delo v organiza* ciji, obenem ga pa prosi naj ostane tudi v bodoče njen zvest svetovalec. V. Dorjan, t. č. preds. Hrastnik R., t č. tajn.
+ RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 8. junija v Kranjski gori. Navzočih 72 članov.
Po običajni otvoritvi in pozdravu navzo* čemu tov. poverjeniku, poroča tov. predsed» nik o izvršitvi sklepov zadnjega zborovanja. Prečital je tudi tozadevne odgovore.
Predavanje prof dr. Oswalda o temi: »Po ljubljanskih pedagoških predavanjih« je odpadlo, ker je g. predavatelj brzojavno javil, da je moral oditi k maturi v Beograd.
Nato povzame besedo tov. poverjenik ter poroča o uradniškem zakonu, o razdelitvi učiteljstva ter po novem zakonu nastali situaciji v organizaciji. Članstvo je z zanimanjem sledilo predavanju in nagradilo preda» vatelja z aplavzom. Na mnogostavljena vpra* šanja je odgovoril tov. poverjenik.
Nato so se sprejeli sklepi, ki jih je sta* viti za pokrajinsko skupščino. Utemeljeval jih bo tov. Blažič.
K zborovanju treh učiteljskih društev v Cerkljah za 25. t. m. se je prijavilo 25 tova-rišic in tovarišev
Poročilo o seji širjega sosveta v Mari* boru, ki ga je podal tov. Blažič, se vzame odobruje na znanje.
Vsi oni, ki še niso poslali statistike o izvenšolskem delovanju učiteljstva, se po* zivljajo, da to nemudoma store.
Pri slučajnostih se določi občni zbor v prvi polovici oktobra» nakar zaključi tovariš predsednik zborovanje.
E. Schiffrer t. č. preds. O. Skender, t. č. tajn.
OGlAff
rae&nmaanEesaHnamg&s
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Učitelj da za počitnice v najem kolegom stanovanje z opremo.
Naslov pove uprava »Učit Tovariša«.
Bliža se glavna sezona
Ne pozabite pri naročilih
upoštevati
prvi vrsti
U&teliske tiskarne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
in knjigarne v Ljubljani
S tem pomagate posredno graditi Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru.
Svoji k svojim!
RESTAVRACIJA
NOVI SlfET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
Specialno
olje zoper prah
za h igienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDiČ-ZUNKL J) ¡ra^iSS
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
P. n. šolska upraviteljstva opozarjamo na brošuro prof. Leop. Andree-ja:
RADIO APARAT, NJEGA SESTAVA, NAPAKE IN MOTNJE
Brošura na poljuden način obravnava bistvo radia in vse, kar je z njim v zvezi. Predavanja šolskega radia se bodo v kratkem pričela, zato je vsebina brošure sedaj aktualna.
Brošura se dobi v vseh knjigarnah ali pa pri njenem založniku.
RADIO V AL - u,
specialni trgovini z radijskimi potrebščinami
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13.
Po znižani ceni!
Dvokolesa, motorji, vsakovrstni otroški vozički, nadomestni deli in pneumatika.
Prodaja tudi na obroke „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, KarlovSka cesta št. 4.
Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranjp, poni-kljanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. - Ceniki franko.
Proti odplačilu
na obroke
SeliKan
Zaloga barv, tušev in radirk GUNTHER WAGNER, WIEN X./l.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a

patJnó)
Jospei naJno/Jej^ ¿zora
A. & E. SKABERNÉ
LJUBLJANA
nudimo prvovrstno angleško in	■
češko manufakturno blago za moška	]
in damska oblačila v najnovejši izbiri.	■
ZNANO SOLIDNE CENE. PRIPOROČAMO OGLED	S
Tvrdka NOVAK, Ljubljana	\
KONGRESNI TRG 15 (nasproti NUNSKE CERKVE)	5
i ■
^■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■auaa
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Zahtevajte ceniki
Zaloga vseh šokkth zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk In podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo Stev. 1, 7, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
UČITELJSKA TISKARNA V UUBUANI