Leto XXIV., št. 295
Upravmitvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A.. MILANO_
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
foftmna plačana » gotova; Postgebiihi bat bezahli
Ljahima, nedela 24» decento 1944
Prets — Cena t- L
Uessr Angf iS sdireitet Sort
Die Winterschlacht in Belgien nimmt w eiterhin einen giinstjgen Verlauf — Feindliche Entlastungsangriffe abgevvies en — Die Zahl der Gefangenen nnd die Masse der Beute steigen — Diliingen vom Feind befreit — Auf breiter Front das redite Ufer der Saar gesaubert — Eine Reihe von Hohen und Ortschaften zvvischen Vogesen und Kliein zuruckerobert
Ans dem Fuhrerhauptouartier, 23. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Die VVinterschlacht in Siidostbelgien nimmt vveiter einen giinstigen Verlauf. Unsere Truppen sclilugen an der Nordfront des Durchbruchsraumes zvvischen Elsen-horn und Staveiot starke bis zu vierzehn-mal vviederholte feindliche Entlastungsan-griffe ab. Zu beiden Seiten der Ourthe drangen sie den gevvorfenen amerikanischen Verbanden mit starken Kraften nach. Auch in Mittelluxemburg sclireiten die deutschen Angriffe fort. Die Zahl der Gefangenen und die Masse der Beute steigen vveiter.
An der Saar vvurde die Stadt Diliingen vom Feinde befreit, auf breiter Front das reehte Flussufer gesaubert. Nachstossende deutsche Krafte und unser Artilleriefeuer lUgten den Amerikanern bei ihrem Riickzug schwere Verluste zu. Im Rauin von Bitsch seheiterten erneute AngriffS feindlicher Bataillone. Zvvischen den unteren Vogesen und dem Rhein gevvannen unsere Angriffe einen Reihe von Hohen und Ortschaften zuruck. Im Oberelsass vvurde der bei Kay-sersberg nnd Urbeis angreifende Gegner abgevviesen oder im Gegenstoss vvieder gevvorfen.
Unter der Ffjhrung von Generalmajor Huenten fiihrte die Besatzung von St. Na-zaire einen starken iiberraschenden Angriff an ihrer Ostfront, vvarf den Gegner aus seinen Stellungen weit zuruck und draug tief in das feindliche Hintergelande vor. Achtzig QuadratkiIometer sind neu besetzt.
London und Antwerpen lagen auch gestern unter starkem Fernbeschuss.
An dem unerschiitterliehen Widerstand unserer Truppen erschbpft, hat die Kraft der britisehen Angriffe in Mittelltalien nachgelassen. Unsere Grenadiere zersehlugen zahlreiche Angriffe siidvvestlieh Faen-za und im Raum von Bagnacavailo. Nach erbitterten ortlichen Kampfen konnte der
Feind in einem kleinen Abschnitt den Lani one iibersehreiten.
In Ungarn versuehte der Feind erneut, mit starken Kraften Budapest von beiden Seiten zu umfassen. Gegen die Einbrliche bei Stuhlvveissenburg sind eigene Gegenangriffe im Gange. Vber den Gran vorge-drungener Gegner vvurde durch Gegenstos-se zuriickgevvorfen. Eigene Angriffe am Eipel stiessen tief in die riickvvartigen Ver-bindungen der Bolschevvisten.
Schvvere Abvvehrkampfe dauern nordlich des Matragebirges und siidlich nnd vvestlich Grossteffelsdorf an. An der tapferen deutschen Abvvehr brach der Angriff star-ker feindlicher Krafte ostlich Kaschau unter blutigen Verlusten znsammen.
In. der dritten Schlacht in Kurland setzten die Sowjets ihre Durchbruchsversuche siiciiich Frauenberg mit stark zusammen-gefassten Kraften fort. Sie seheiterten erneut unter hohen Verlusten, so dass unsere Truppen einen grossen Abvvehrerfolg er-rangen. Um einzelne Einbruchsstellen sind die Kampfe noch im Gange.
Im Kiistenabschnitt siidlich von Libau sehlossen unsere Grenadiere in uberra-schendem Angriff starkere feindliche Krafte ein und begradigten nach ihrer Vernich-tung die deutsche Front in diesem Abschnitt. Sie machten Beute und zahlreiche Gefangene.
Deut3che Schlachtflleger, die bel Tag und Nacht vor allem im Raum von Stuhivveissenburg vvirkungsvoll in die Erdkamp-fe eingriffen, vernlchteten gestern neben zahlreichen feindlichen Fahrzeugen 32 sovvjetische Panzer. Im iibrigen verloren die Bolschevvisten durch Jager und Flakartillerie der deutschen Lnftvvaffe gestern 77 Flugzeuge, davon 40 iiber dem kurlandi-schen Kampfraum.
ttber dem Reichsgebiet vvaren am gestrl-gen Tage keine feindlichen Kampfverban-de. In den fruhen Abendstunden griffen britische Terrorbomber O rte am Mittel-rhein an.
Nemški napad siaprednie
Zimska bitka v Belgiji poteka nadalje ugodno — Sovražnikovi razbremenilni napadi zavrnjeni — Število ujetnikov in plen naraščata — Diliingen osvobojen sovražnikov — Desni breg Saare očiščen na široki črti — Več višin in krajev med Vogezi in Renom ponovno osvojenih
Fiihrerjev glavni stan, 23. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Zimska bitka v južnovzhodni Belgiji se še nadalje ugodno razvija. Naše čete so odbile na severnem bojišču vdernega področja med Elsenbcrnem in Stavelotom močne, tudi po 14 krat ponovljene sovražnikove razbremenilne napade. Ob obeh straneh Ourthe so pritiskale z močnimi silami za nazaj pognanimi ameriškimi oddelki. Tudi v srednjem Luksemburgu se nadaljujejo nemški napadi, število ujetnikov in plen naraščata nadalje.
Ob Saari smo osvobodili mesto Diliingen, sovražnike pa na široki črti pregnali s? desnega brega reke. Za njimi pritiskajoče nemške sile in naš topniški ogenj so zadali Američanom pri umiku težke izgube. Na poHročju pri Bitsehu so se izjalovili ponovni napadi sovražnikovih bataljonov. Med spodnjimi Vogezi in Renom smo zavzeli z napadi več višin in krajev. V gornji Alza-ciji smo pri Kay»ersbergu in Urbeisu na-padajočega nasprotnika zavrnili ali s protisunki vrgli nazaj.
Pod vodstvom generalnega majorja Hu-entna je napravila posadka St. Nazaira močan presenetljiv napad na svojem vzhodnem bojišču. Vrgla je nasprotnika z njegovih postojank daleč nazaj in vdrla globoko v sovražnikovo zaledje. Znova je zasedla 80 kvadratnih kilometrov ozemlja.
London in Anvers smo tudi včeraj močno obstreljevali.
Ob neomajanem odpora naših čet se je izčrpala moč britanskih napadov v srednji Htaliji, Id so spričo tega popustili. Naši grenadirji so razbili številne napade južno-zapadno od Faenze in na področju Bagnacavalla. Po ogorčenih krajevnih bojih se ja posrečilo sovražniku, da je v majhnem odseku prekoračil Lamone.
Na Madžarskem je sovražnik znova poskušal obkoliti Budimpešto z močnimi silami z obeh strani. Proti vdorom pri Szekes-fehervarju so naši protinapadi že v teku. Nasprotnika, ki je prodrl preko Hrana, smo vrgli s protinapadi nazaj. Lastni napadi ob IpoIyju so prodrli globoko v boljševiške zveze z zaledjem.
Težki obrambni boji se nadaljujejo severno od gorovja Matra in južno ter zapadno od Rimavske Sobote. Spričo junaške nemške obrambe se je napad močnih sovražnikovih sil vzhodno odtod zrušil s krvavimi izgubami.
V	tretji bitki v Kurlandijl so močno strnjene sovjetske sile še nadalje poskušale, da bi južno od Salduja prebile nemške črte. Njihovi poskusi so se znova Izjalovili z velikimi izgubami, tako da so dosegle naše čete velik obrambni uspeh. Za posamezne vdore se še bore.
V	obalnem odseku južno od Llepaje so obkolili naši grenadirji s presenetljivim napadom močnejše sovražnikove sile ter so po njih uničenju izravnali nemško bojišče v tem odseku. Privedli so plen in številne ujetnike.
Nemški bojni letalci, bi so podnevi in
ponoči zlasti na področju Szekesfehervarja uspešno posegali v boje na zemlji, so uničili včeraj poleg številnih sovražnikovih vozil 32 sovjetskih oklopnikov. V ostalem so zgubili boljševiki zaradi delovanja nemških lovcev in protiletalskega topništva včeraj 77 letal, med njimi 40 nad kurlandskim bojiščem.
Nad področjem Reicha nI bilo včeraj podnevi nikakih sovražnikovih letalskih oddelkov. V zgodnjih večernih urah so napadli britanski teroristični bombniki kraje ob srednjem Renu.
© psstežafu na gapašisem bojišču
Berlin, 24. dec. O položaju na zapadnem bojišču piše vojaški sodelavec DNBja dr. Max Kruli:
Ce pogledamo na prvi teden nemške zapadne ofenzive, vidimo, da stoji ameriško vodstvo še vedno pred nerešljivo nalogo. Vzroke in zaključke tega položaja lahko takole formuliramo:
1.	Presenečenje z nemškim napadom je bilo tako popolno, da nasprotnik doslej še ni mogel organizirati močne čelne obrambe. Njegovi protiukrepi so bili izvedeni predvsem ob bokih vdornega področja.
2.	Nemško vodstvo izrablja operacijske možnosti v zapadni smeri. Val prodiranja je zavarovan od vseh strani. Nemške čete očistijo odporna gnezda, ki so ostala za hrbtom prodirajočih čet. Pri tem združenem načinu napredovanja se je nemško vodstvo najprej odreklo učinku velikega napredovanja in. tudi napadu oklopniških klinov v obliki pahljače, da bi prišel tu sklenjen napad bolj do izraza. Oklopniške skupine so pustile za seboj dolino Ourthe in napredujejo v zapadni smeri, F^i čemer razbijajo odporne skupine, ki poskušajo zadržati njihovo napredovanje tako, da sovražnikov odpor' ni učinkovit.
3.	Eisenhovver očividno nima operativnih rezerv, ki bi jih lahko potegnil iz zaledja, da bi zadržal premike nemških oklopnikov. Zato je prisiljen, da odvzema divizije iz odsekov ob Roru m Saari ter slabi intenzivnost bojev v teh odsekih bojišča. Zato je bojno delovanje razen brezuspešnih razbremenilnih nanad o v v teh odsekih povsem prenehalo. Zaradi nemških protinapadov in po očiščenju nekaterih predmostij je bil so-
vražnik celo prisiljen opustiti nekaj ozemlja. Samo v gornji Alzaciji še dve francoski in ena ameriška divizija silno napadajo nemške postojanke. V ostalem so Angloameričani opustili vse ofenzivne boje.
4.	Sovražnik je bil pripravljen samo na napad. Brez nemške ofenzive bi lahko oja-čeno nadaljeval sunke proti rensko-vest-falskemu in posarskemu industrijskemu področju, te namere pa so sedaj razbite za nedogleden čas, vsaj za nekaj mesecev. Nasprotno mora sedaj nasprotnik računati z ojačenim nemškim pritiskom na vsem zapadnem bojišču.
5.	S tega stališča je dosedanji nemški uspeh ne glede na pričakovane nadaljnje uspehe že danes velika zmaga, čije razbremenilni učinek je tako pomemben, da nova sovjetska razbremenilna ofeaziva v Kur-landiji, ki naj bi pomagala Američanom, ni ustvarila nobenega prisilnega položaja za nemško vodstvo. Tudi nadaljnji boljševiški močni pritisk na področju Budimpešte lahko Nemci odvrnejo s tamkajšnjimi silami.	,
Nov letalski napad na Japonsko
Tokio, 23. dec. Po poročilu japonskega glavnega stana je napadlo okrog sto ameriških velebombnikov, ki so prileteli z nekega otoka v Marijanski skupini, področje Nagpoje ln ostale kraje. Nastala je le majhna škoda. Rezultate, ki jjih je dosegla japonska obramba, sicar še proučujejo, vendar je bilo po dosedanjih vesteh sestreljenih nad 10 sovražnikovih letal.
Nadaljnje napredovanje v belgijskih Ardenih
ob Saari — Nemške postojanke na več mestih bistveno zboljšane
Berlin, 23. dec. V četrtek so dosegli nemški, v belgijskih Ardenib napadajoči oddalki nadaljnje uspehe, v ostalih odsekih zapadnega bojišča pa je prišlo le do krajevno omejenih bojev, v katerih so nemške čete na več točkah bistveno zbolj-ša£e svoje postojanke in uspešno preprečile napredovanje sovražnikov. Položaj ee je najbol razbremenil ob Saari. Pri Dillin-genu in Saarlauternu se so boji za bunkerje, skupine hiš in posamezne točke še nadaljevali, vendar je bil sovražnik prisiljen, da je opustil svoje postojanke v Ens-dorfu južno od Saariiauterna in tamkaj izpraznili vhodni breg Saare. Nadalje so zboljšale nemške čete 6voje postojanke na Weisenburški visoki planoti, kjer so morali
Američani zopet pustiti ozemlje, ki so ga v zadnjih dneh dobili z velikimi izgubami. Na bojišču v Vogezih so očistile nemške čete starejše sovražnikove vdore. Na ostalih dosedanjih težiščih so odbije sovražnikove napade ali pa Omejile njegovo napredovanje za nekaj metrov.
Severnozapadno od Bitscha so Američani k jub močnemu topniškemu ognju le malenkostno razširili svoj vdor. Na jugu zapadnega bojišča eo morali Američani prekiniti svoje napade med Bienskim gozdom in Renom, ker so imeli prejšnje dni preveč težke izgube. Krajevni sunki nasprotnikov v zgornji Alzaciji prav tako niso imeli nikakega uspeha.
Krni nemški uspehi v južni Belgiji
Ameriške čete ob Saari se umikajo — Nemški grenadirji pritiskajo za njimi — Težak topniški ogenj na odinikafo-
čega nasprotnika
Berlin, 23. dec. Napredovanja nemških čet v zimski bitki v Belgji, popuščanje sovražnikovega pritiska na dosedanjih zanščih zapadnega bojišča, hudi boji med Lamonom in Sen i jem, prot'-napa d', in žifava obramba na Madžarskem ter pričetek tretje obrambne bitke v Kuriandiji so bili v četrtek najznačilnejši dogodki na bojišč-h zapada, juga in vzhoda.
Nemoči napad v belgijskih Ardenih je dalje napredoval. Po obvesitilu četrtkovega vojnega poročila, da so nemške čete prekoračile na široki črti velko cesto L'«ege-Bastogne-Ar-lon priča petkovo vojno poroči'o z omembo uspehov ob Ourthi, dalje proti zapadu. da so Nemci kljub sovražnikovemu odporu tamkaj dalje napredbvali. Osvoboditev St. Vie-tha, za katerega so se bil; že več dni hudi boji, spada k na-pomembnejšim čistilnim akcijam v zaledju glavnega bojišča, izmed katerih so prejšnjega dne javili uničenje amer-šk3i oddelkov na Snežnem Eiflu. Obe nemški vojni poročii opozarjala, da so brzi nemški oddeki ponovno udar-Ii v nasprotnikove zveze z zaledjem, uničili pri tem oskrbovalce kolone in razbili s>veže sovražnikove sile. Kljub vsej skopoati nemškega poročanja o podrobnostih '.n razvoju nemškega napadla, pa je razvidno že šz teh besed, da prodirajo nemlce čete stalno nroti zapadu, da sistematsko lomijo odpor sovražnikovih oper Tč na ozemljih, katera so že prekoračile, m da preprečujejo nasprotnku s presenetljivimi sunki v različnih smereh tegradnjo novih obrambnih črt.
Napredovanje nemških pehotnih in ok'op-niških oddelkov v Belgiji je prsililo sovraž-
nika k preoanovi sil na dosedanjih žariščih zapadnega bojišča. Na aachenskem področju eo se omejili Američani po premestitvi svojih oklopnikov na severni bok nemikega juž-no-be:gijskega vdomega prostora na nekaj brezpomembnih obkolitveni napadov proti nemškemu merskemu predmostju, južno od Dure na med Windenom in Bergster.om. Najbolj očiten razvoj pa se je pokazal ob reki Saari. Tukaj so izpraznili Američani v noči na četrtek svoje predmostje Enedorf, ki so ga uredili nekako pred tremi tedni. Še pred tremi dnevi je bil tu ogorčen boj za posamezne bojne postojanke. Čeprav so bili posamezni bunkerji v 24 urah šestkrat napadeni, ni prišel sovražnik preko vzhodnega roba vasi. Po umiku eo Američani razdejali vse h -še in podminirali vse področje. Kljub temu so sunile nemške čete takoj za njimi in zadale umikajočemu se sovražniku občutne izgube. Po zadnjih vesteh so Američani, da bi osvobodili čete, izpraznili tudi Diliingen, tako da obstoja sedaj le še eno sovražnikovo predmostje ob reki Saari ki sioer neposredno pri Saariautemu, ki pa je v množičnem ognju nemškega težkega orožja. Med rekama Saaro in Renom, kakor tudi v zgornji Akciji so ojačfe nemike čete svoj proti pritisk in «trgale na področju weissenbuiške planote in predvsem v gozdu Bien Američanom v prejšnjem dnevu dosežene pridobitve na ozemlju Tudi v Visokih Vogezii, kjer so nastali iz napadov in pro'"sunkov huda boji med Col du /Bonhommejem in prehodom, je moral sovražnik opustiti začasno pribor j ene vdore ob Črnem jezeru, 9 km južnozapsulrto od Miinstra.
Nemški napad v južni Belgiji napreduje kljub tijačenentu odpora
Izpraznitev sovražnikovih predmostij cb Saari pri Dillingenu in EnsdorSn
Berlin, 24. dec. V južni Belgiji so nemške čete v petek kljub ojačenemu sovražnikovemu odporu nadaljevale napad. Kakor je bilo že omenjeno v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu, so poskušale ameriške oklopniške sile, ki so jih odvzeli s področja pri Aachnu, vdreti v severni nemški bok na obeh straneh Stavelota. Zaradi močne obrambe nemških čet so se vsi ti sovražnikovi protisunki izjalovili. Ob Ourthi in v srednjem Luksemburgu se je moral nasprotnik nadalje umakniti. V zvezi z odvzemom sovražnikovih oklopniških oddelkov s področja Aachna je ob vsem bojišču ob Ruri razen nepomembnih spopadov prenehalo bojno delovanje.
Nemške čete so ostro pritiskale za ameriškimi oddelki, ki so se umikali ob Saari. Nemške čete so tako naglo in energično napadle, da so zavzele v Dillingenu vrsto postojank v zabetoniranih kleteh, še preden jih je mogel nasprotnik s pripravljenim razstrelivom pognati v zrak. Izpraznitev Dillingena se je pričela v petek zjutraj v varstvu močne megle in prvega snega. Američani so se umaknili najprej iz okraja Pachten in kasneje iz vseh mestnih delov. Nemške baterije so s silnim ognjem obstreljevale sovražnikov promet na Saari in potopile številne pontone. Nemci tudi močno obstreljujejo še poslednje ameriško predmostje ob Saari pri Saarlauternu in ceste zapadno od reke. Pri Ensdorfu so nemške napadalne skupine že prešle preko Saare ter prodrle do Liesdorfa. Izgube ameriške 3. armade niso prav nič manjše kakor v prejšnjih krvavih bojih za bunkerje.
Med Saaro in Renom so podvzeli Američani samo še severnovzhodno od Saarge-miinda nekaj krajevno omejenih napadov pri Utveilerju. Pri Bitsehu in na obeh straneh Weissenburške visoke ravani ter v gozdu pri Bienu so Nemci prav tako odbili njihove napade. Sovražnik se je omejeval na nepomembne napade napadalnih skupin in je moral v odseku Niederschlettenbach-Buschelberg zopet opustiti več bunkerjev, ki jih je dobil v poslednjih dneh z velikimi izgubami. Zaradi stalnih nemških protisun-kov se Američani korakoma umikajo.
•V gornji Alzaciji so bili v petek samo pozicijski boji. Na področju Kaysersberg-Orbey je izvedel sovražnik več brezuspešnih sunkov, medtem ko so dosegli nemški grenadirji s krajevnimi protisunki zboljšanja postojank.
Hrvatsko vojno poročilo
Zagreb, 23. dec. H vateko vojno poročilo navaja, da so bili v razjičnih odsekih bojišča odbiti krajevni sovražnikovi napadi, s topniškim ognjem re so sovražnikove premike z uspehom obstreljevali Iz Sre-
ma, posebno s področij pri Vinkovoih, javljajo o živahnem sovjetskem letalskem delovanju. V različnih odsekih hrvasskega bojnega področja so izgubili tolovaji nad 350 padlih. Pri Belem pq; ju na južnem dcilu Plitviških jezer so hudi boji z močn mi tolovajskimi skupinami. Edinice neke kozaške divizije so napadle v drznem sunku komunistične tolpe, ki so se utaboarUe na področju desnega brega Drave pri Klo-štarju, ter jih razbile. Boljševiki so izgubili 123 padcih, številne ujetnike m mnogo prebežnikOv. V južnozapadni Hrvatski so pod vzele nemške čete južno od Mostarja očiščevalno akcijo proti komunističnim tolpam, ki so izgubile 437 padlih. Ob Drini, Dunavu, Dravi in v Sremu ni priš.o, kakor javŠja dodatno hrvatska poročevalska agencija »Croatia«, do nobenih posebnih bojev.
V odseku ob Neretvi so bili tolovaji potisnjeni nazaj. Sovražnikov odpor severnozapadno od Karjovca je bil zlomljen. Pri Koreni so bili tolovaji pregnani v Južni smeri. Tolovajske čete severnozapadno od Bosnova so bile uničene. Odbiti so bili tolovajski napadi na neko oporišče, severno od Banjaluke. Med akcijami pri Mostar-skem blatu, Karlovcu, Crikvenici, Vore-nici in Novem so izgubili tolovaji 500 mož.
Dr. Gdbbelsov govor
na božični večer
Berlin, 23. dec. Minister dr. Goebbels bo govoril na sv. večer ob 21 po velikonem-škem radiu nemškemu narodu.
UNRRA Je tudi na Balkanu
oiirelda
Bern, 23. dec. Pomožna akcija UNRRE na Balkanu je bila popolnoma ponesrečena zadeva, ugotavlja po vesti »Exchange Talegrapha« kairski dopisnik »Nčwj Chro-nicla«. V Kairu čaka po tej vesti velik štab prostovoljskih pomočnikov, zdravnikov, bolničark in tehničnega osetra deloma že 9 mesecev, da bi jih uporabili. Čeprav vlada na obsežnih področjih Balkana nepojmljiva beda in bo v dalmatinskih gorah umrlo n. pr. skoraj 200.000 ljudi zaradi lakote, so zasidrane istočasno v Bariju in Egiptu ladje z živili, o katerih ni mogoče reči, kdaj bodo odpremljene v namembne pokrajine. V Bariju so se razbila dvomesečna pogajanja med zastopniki Tita in oblastmi UNRRE, ker je zahtevate UNRPA neomeieno število opazovalcev, dočim je bi1« Titovi vladi »nepristranska pomožna akcija nezaželena«. Ne giede na to bi bila dopustila le zelo omejeno število opazovalcev. katerim je hotela močno omejiti svobodo delovanja.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Sveti večer 1944
Globlji, človeku bližji in doumljivejši v vsej svoji preprostosti bo letos praznik tihega in blagoslovljenega svetega večera. Na letošnji dan in praznik Rojstva bo marsikdo od nevednih spoznal resnico in pomen besedi, ki oznanjajo in žele mir tistim na zemlji, ki so dobre volje...
Sebičnost m sovraštvo ljudi, zakrknjenih In s slepoto udarjenih človeških src, sta napotila Mater, da je šla noseča v mali, ljudem to svetu odmaknjeni hlevček, da v siromaštvu m izgnanstvu rodi Sina, ki bo postal Odrešenik. Gospodstvo in moč dobrote, ljubezni in blagoslovljene vere pa sta bili dokazani tisto noč. V hlev, ki so ga ogrevale živali, sta se prišla poklonit pastir in kralj. Ovčarska palica m kraljevsko žezlo sta praznovala ob dneh Rojstva svojo vdanost Bogu in vero Vanj. Brez deklaracij in brez konceptov je božji otrok razčistil in razjasnil pomen in izvor oblasti in v svojem življenju Sinu božjega je postavil zakone za človeka in svet, za ljudstva in narode.
Združeni v blagoslovu svetega večera bomo to noč praznovali rojstvo Kristovo, v znamenju naše odločnosti, očuvati to sveto noč velikega praznika ljudstev in krščanstva, velikega praznika v Bogu in veri združenih človeških src, narodov te zemlje, ki zaupajo v moč in dokončno zmago Dobrega in Resnice. Proti nam stoje ljudje, ki so se uprli Bogu, ki so zavrgli zakone, ki so v veke nenehanja sklepali v veliko harmonijo nebo in zemljo v neprestanem snovanju življenja in smrti v čudovitem stvarstvu roke božje. Ti mali ljudje duha so se uprli nebu, da po svoji lastni omejeni pameti, z vsemi sredstvi nasilja, laži in hi-navščine, ustvarijo nov svet in novega človeka. Njihovo delo in njihova sredstva v temnem delovanju so nas privedla v kaos in mrak, ki ju naš narod doživlja te dni svoje težke in skrbi polne zgodovine. V boju za človeške pravice in človeško svobodo je postal človek krivičen in nasilen proti človeku-bratu, suženj zlih instinktov in nagonov, plen in žrtev vsesplošnega trpljenja," bede, pomanjkanja in sovraštva.
Taka je usoda neprestano se ponavlju-joča v zgodovini, kadar so lucifersko navdahnjeni ljudje skušali ustvarjati svoje lastno angelsko kraljestvo. Zato je vsakemu, ki je v idealistični svetovni nazor zastavil vse svoje duhovne in fizične moči, vsa svoja pričakovanja, vse svoje račune do življenja m njegovega smisla, več ko dovolj jasna in očita zakonitost poti z Bogom. V tem našem prepričanju leži vsa življenjska resničnost, vsa njegova vrednost in ves njegov pomen. Brez te globoke vere in brez trdnega zaupanja bi bili tavajoča nesrečna bitja, z žalostno zavestjo, da morajo živeti. In v vseh predpripravah, v nemirnem to posebnem nastrojenju, v nenavadnem razpoloženju, ki ga vse človeško bistvo občuti ob bližanju noči, svete noči, o kateri so nam že v ranih dneh mladosti pripovedovali mati, nam globoko čustvo, ki objemlje vse srce in vso dušo in ju preveva s tistim neznanim in silnim nadahom resničnega miru, nam prav to čustvo daje veliko potrdilo in vso upravičenost naše vere.
Skozi naša razbičana slovenska srca bo kljub mrazu in sovraštvu, ki ga je nasilje rdeče tiranije razlilo čez zemljo naših očetov, zavel topel val živih in neumrljivih spominov, ko smo s kadilom blagoslavljali duri domačega ognjišča, molili pred malim otrokom božjim, spečim In ppčivajočim na slami, ko smo peli zahvalne pesmi o pokoju, miru in čudoviti, blaženi sreči spokojne noči, ko je vse stvarstvo prisluhnilo velikemu trenutku v brezprostorju — rojstvu človeka to Boga, ki je prišel, da ozdravi bolne, da nasiti lačne, napoji žejne in da vere malovernim. To noč, v letu groze in velikih odločitev, naj bo vsa naša velika slovenska družina zbrana okoli svojega razsutega ln razdejanega ognjišča, v našem skupnem domu slovenske matere domovine, matere tolikih sirot, to molitev priproš-njica naj gre skozi molek skrbi to preizkušenj v zaupanju v neskončno Previdnost, da nas bosta volja to vera v moč pravičnega boja povrnili v čase, ki smo si jih zapravili. V tiste čase, dragi bratje in sestre, ko smo v razpoloženju in zavedanju velike stvari, velikega to brezčasovnega pomena prihoda Odrešenikovega, šli v zimski mraz s toplimi in srečnimi srci, v noči tisočev belih zvezd božičnega snega, k polnočni maši, da ob orglah to svetonoč-nem pritajenem petju blažene noči pričakamo v naših dušah mir in blagoslov božiča.
Na velik dan in na velik večer, na velik praznik, občutiš srečo ali zlo usodo silneje ta mnogo globlje. Danes je ni med nami družine, ki ne bi teh besedi v noči današnjega božiča občutila, ne v sreči, ampak v jedki osti tihe to skrite bolečine. Skoro povsod v naših toplih izbah sameva prazen kot, ki v svoji praznini govori, da je nekdo, ki je pred leti ta večer z ostalimi čul pozno v noč, odšel in pustil bol za seboj. To noč nam je vsak, ki ga ni, dvakrat drag, njegova odsotnost težja in bolj boleča. In koliko je naših beguncev, koliko je naših kmetov, ki so tega dne pred časom sami šli v gozd, srečujoč le sledove divjadi, da poderejo jelko in izpod zamrzlega snega s skal odluščijo mahovja za hlevec božjega otroka, danes pa so pregnani z domov, postavljeni v pomanjkanje in mraz, s prežalostno resnico v turobnih mislih, da je premarsikoga dom samo še kup ožganih to strohnelih razbitin in da bo tam, kjer so včasi ob rožnem vencu in počitku končavali dolge večere po delu in znoju, na ta- sveti večer tulil le veter svojo nečloveško pesem o bratovski zlobi in slepem sovraštvu izgubljenega človeka. Ven-dar, bratje in sestre, kljub vsemu zlu in vsej bedi Cankarjevega ljudstva, naroda Prešernovega in rodu Gubčevega, Čim ve« je sovraštva in zlobe v oskrunjenem zelenju gozdov naše zemlje, naše s trpljenjem blagoslovljene slovenske grude, čim več razvalin ta pogorišč po naših vaseh, uničenih domov ta cerkva, toliko več pa naj bo ljubezni v naših srcih, toliko več trdne
Nadaljevanje na 2. strani

Tipavska dolina očiščena
Primorski stražarji in dobrovoljci uspešno razbijajo komunistična in badfiljevska krdela
■ omunističnim in badoljevskim »briga. c a« prede tudi na Primorskem vedno bolj tida Odkar so oddelki Slovenskega narodnega varnostnega zbora ustanovili svoje udarne elinice, j? boj proti komunizmu v vedno večjem razmahu, še prav posebno pa so bile poživljene protikomunistične akcije ob prihodu dobrovcljskih oddelkov, ki ramo ob rami z domobranci zasledujejo komunistična krdela in slede tudi v najza-kotnejše prelele in jih og-ažajo tudi tam, kjer so se komunisti dcslej počutili najbolj varne.
V torek. 19 decembra zgodaj zjutraj so se pričele večje očiščevalne operacije, katerih so se udeležili poleg nemških čet oddelki Slovenskega narodnega varnostnega zbora na Pr merskem in dcbrovoljske edinice Vreme ie bilo za operacije skrajno neugodno Močna burja je nosila leden iež. ki je bičal obaze vojakov, da je rezalo do kosti, vendar pa to ni prav nič >v>rs:o napreduiočih ed nic in ni zmanjševalo njihove udarne borbenosti, tako da so ?e morali komunisti neprestano v begu umikati iz kraja v kraj.
Operacije so se pričele istočasno iz Postoine in iz Idrije. Iz Post.ome so udarile čete najprej na Raz Trto. ki so ga takoj of^vojile. nato pa so na^aljpvVe pro-d'ranie preti vipavskemu št. Vidu. kjer so naletele na močnejši komunistični odpor Priš7o je do o?trih bo^ev. mi katerih je padlo veUko število komunistov, še več pa je bilo ranjenih Med drugimi so padli tud; poveljnik komunistične brigade. politkomisar brigale m triie **etni ko-mnnd:rji kar nam kaže na ostrino, s katero so se vodili boii m na naglioo. s katero so napadala pr-dl-all, kajti mano je da se komunistični »višji oficirji« držijo vedno le boli v ozadiu in tirajo v borbo p- e^v^pm prisilno mobilizirahce. Po zavzetju št. Vi!a in V'pave so napadalne edi-n ce obrnile pr^tl Aidovščini, katero so p-av tako zavze!e, Istočasno so pa idrijske izvidnice po zavzetju Godovrč* in črnega vrha napadle Col, kier so po spopadu na-žte1 68 padlih komunistov.
V dose^aniih operacijah. ki so trajale oi 19 do 22 decerob^a. narolni stražarji niso imel' izgub, dobrovolici pa so utrpeli dva mrtva in pet ranjencev Spočetka so S" k^munlfti še postavljali v bran ir se skvšaM upreti napadalcem ro težkih iz. gu^r>h ki -so jih merali doživeti. pa se lin ie polastilo vprav panično razpoloženje da nr- be°rn navadno odvržeio vse orožje in vso municijo. Poražene komunistične
in badcljevske »brigade« so 9* povečini skušale zateči v Trnovski gozl.
V	Vipavski dolini, ki so jo komunisti zadnje tedne posebno težko >itrahcvali in ki je morala v zadnjem *asu posebno trdo okusiti trdete komunistične »osvoboditve«, so ljudje povsod spejemali očiščevalne Čete z največjim veseljem. Po vsej dolini, ki se je z njihovim prihodom osvoboliia m"»-rečega ozračja komunistične starhovlade, sedaj vihrajo narodne zastave. V Ajdovščini in drugih večjih krajih so se ustanovile stalne stražarske posadke, ki boao poleg boja proti komunizmu skrbele tu-cu za kulturni dvig tamošnjega prebivalstva.
Komunisfšni paraz p?i Trebnjem
V	včerajšnji številki smo poročali o brezuspešnih poskusih komunističnih krdel, da bi likvidirala nove domobranske postojanke in v nekaterih drugih krajih Dolenjske — čeprav so zbrali komunisti za to akcijo kar sedem »brigad«. so bili odbiti in so doživeli le nov poraz jn nove izgube. Domobranske postojanke ki so komunistom po njihovem lastnem p- iznanju trn v peti, pa so ostale ne-omajane in čvrste. Iz nadaljnjih poročil, ki so nam medtem prispela, posnemamo še nekaj podatkov.
Glavno težo berbe je nosila Meničani-nova skupina, ki je s tem maščevala smrt svojega junaškega poveljnika, poleg nje pa u Tarna skupina. — V brju so do-mob anci zaplenili tudj mnogo munl-cije in tolovajskega orožja, med drugim več strojnic in brzostrelk ter en težki mi-nomet. Pri tej pribki ujeti komunisti pripovedujejo, da je bila na njihovi strani najhuje prizaleta X. brigada. Njen 3. bataljon je bil popolnoma razbit, 4. bataljon, ki so ga sestavljali po večini prisilni mobilizirane; s štajerskega, pa se je sam razbežal in se poskril po gozdovih, da ga politkomisarji in brigadirji niso mogli več zbrati. Mnogi od razpršenih mobilizirancev so se predali domobrancem, drugi pa so jo mahnili proti štajerski strani, da bi se prebili nazaj na svoje domove.
Udarna skupina je operirala v okolici Mirne in Trebnjega skoro 14 dni ter čistila teren okrog novih domobranskih postojank. Večje boje je skupina, imela pri Brezovici, pri Krušnem vrhu in pri Mali loki. Pri tem je pallo okrog 100 komunistov, domobranska udarna skupina pa je imela le enega mrtvega in 11 ranjenih.
Uganka okrog »V 2«
Ugotovitve o novem nemškem daljnostrelnem orožju — Sovražnik ne more motiti zanesljivosti zadetkov in izdelovanja
Berlin, 24. dec. Angleška in ameriška poročevalska služba razširjata vedno bolj vznemirljiva poročila o »V 2«. Čeprav nočejo še poročati o učinku tega novega povračilnega orožja, objavljajo vendar vsaj točna poročila o orožju samem.
Britanska poročevalska služba piše. da je »V 2« ogromna raketa, ki tehta 14 do 15 ton, je dolga 9 metrov in ima premer enega metra. Izstrelek ima obliko bom De jn ima ob koncu slične peruti kakor bomba. V notranjosti je zgrajena komplicirana turbina, ki ima ta namen, da lahko raketa leti preko zračne plasti ob zemlji. V ostalem pa si še niso na jasnem, kaj daje »V 2« izredno moč, da se lahko dvigne v stratosfero. Vedo samo, da drvi »V 2« % brzino 5000 km na uro. da znaša njen akcijski radij približno 380 km in da doseže višino 100 km. Nasprotna stran je zelo začudena, kako so mogli zgraditi Nemci izstrelek, ki ima večjo brzino kakor zvok .ter leti po stratosferi. Obenem tudi potrjujejo. da je obramba pred »V 2« nemož-na. Niti protiletalsko topništvo, niti iovci ali balonske zapore, niti motilne oddajne postaje ne morejo najmanj vplivati, kaj šel« obraniti polet »V 2«.
Na pristojnih nemških mestih nimajo k tem ugotovitvam ničesar prpomniti. dolgo pa Angloamer čani ne bodo več mogli preprečevati razširjanja poročil »V 2«
Agencija Reuter je pred kratkim objavila, da so našli 3 km od mesta udarca razbitine »V 2« in da ima »V 2« mnogo učinkovitejše strelivo kakor »V 1«. Nemci pa pripominjajo k temu samo: Nemška oboroževalna industrija ni samo pospeševala zgraditve »V 2« izstrelka, marveč ga izdeluje v velikih količinah na prostorih, ki niso dostopni sovražnikovemu posegu. Ze daleč je za nami dan, ko j« javil odgovorni poveljnik orožja »V 2« državnemu ministru za oborožitev in vojno pro zvod-njo Albertu Speeru, da je bil izstreljen tisoči izstrelek. Zgrajenih je bilo že mnogo izstreliš? odkoder izstreljujejo »V 2«, da se bo neprestano lahko nadaljeval ogenj »V 2« nad Anglijo tako, da se bo svet lahko prepričal o učinku tega novega nemškega daljnostrelnega orožja. Anglija pa si lahko medtem razbija glave, kako bo prestala stalne napade izstrelkov, »V 2«, ki jih ne more preprečiti.
Berlin, 24. dec dec. Fiihrer je podelil na predlog ministra za oboroževanje in vojne proizvodnje Alberta Speera, viteški križ vojnozaslužnega križa z meči 5 znanstvenikom in tehnikom, ki so s; pridobili neminljive zasluge za razvoj, izdelovanje in uporabo »V 2«. Njihova imena bodo kasneje sporočili javnosti. Po nalogu Fiihrer. ja jim je izročil minister Speer visoka odlikovanja na njihovem službenem mestu.
Navidezni sodni postopek proti bivšim bolgarskim ministrom
isfca potegavščina z denarjem
O nov« nesramni komunrtčni potegavščini ubgega kmetskega ljudstva poročajo te dni z Gorilkega Ker je pri ropanju tolovajev po gon ki deželi odpovedalo v zadnjem času tudi ž? nasi'je, so se strahovalci iz gozda opri eli sedaj — zvijače. Kakor poročajo z Banj.ške planote nad Gorico, ki je zaradi tolovajskega ropanja doslej najbolj trpela, so se po tamkajšnjih vaseh vršile pretekle tedne razne seje ki so med drugim vsejale tudi — novo posojilo za tolovaje Sklenili so, da mora krnel oddati ves denar »narodni vojski«. češ da bo sicer izgubil vso veljavo. Po vojni, ki je bo »kmalu« konec tnko zapelju-jeio ubogo ljudstvo, bodo imeli veljavo le — tolovajski boni Lire ne bo mogel nihče nikjer več menjati kajti tudi »goriške banke bodo kot ed'no veljavno plačilno sredstvo priznale le bone z rdečo zvezdo« ... Zato nai kmetje pohire in nai čim prej izroče ves sivoj demr »komsndam mesta«; ki mu bodo v zameno :zroči'e bone S tem. kakor pravijo tolovaji, bo kmet koristil ne le »narodni vojski«, k, bo tako poceni prišla do denarja, temveč tudi neno-redno samemu sebi. ker si bo zavaroval svoj kap:tal za povojni čas Pripovedujejo tudi. da ie denar »narodni vojski« potreben za nakup nove tiskarne, ki bo veiiala poldrugi milijon lir...
Kmetje seveda nro tako neumni, da bi tej zvijači nasedli, saj so imeli že neštetokrat priliko spoznati, ko iko so vredni tolovaj, ki boni »z zvezdo«. Tudi na Goriškem je že znana zgodba dolenjskega kmeta, ki je bogatemu domačemu terencu odgovoril na prigo-varjm e. nai za ukradene konje vendarle vzame tolovajske bone. ki da imajo .že sedaj večkratno vrednost: »Tovariš, kupčija je takoj sklenjena če mi ti za te bone z večkratno vrednostjo na licu mesta plačaš vsaj 80 odstotkov vrednosti« Bogati terenec, ki je doma skrbno varoval svoje tisočake v lirah, na kupčijo seveda ni prstal. češ. če imaš denar v gotovini, je pa že bolje, da ga obdržiš
V ctotrn im ..
Sveti veeer 1944
Nadaljevanje s 1. strani volje in odločnosti graditi in postavljati, toliko več sile in moči, ki naj nas vodita v ustvarjajoče obnavljanje sveta, ki so nam ga hoteli vzeti s smrtjo narodove duše. In prav sveti večer naj nas brate in sestre iste misli najde zbrane v isti veri v vstajenje naših ogroženih idealov, naših simbolov m na*ih ciljev, ki smo si jih postavili v življenja, nam in našemu narodu.
Ves blagoslov nekdanjih božičnih dni, ki so nam življenje in njegov smisel s svojo duhovno prazničnostjo višje in globlje ocenjevali. naj nam na ta vojni sveti večer podari in nakloni moči, da zahrepenimo znova doživeti čas ki nam v pravičnem in človeka vrednem redu dovoli dočakati blagoslovljeno polnoč ob kaailu in miru, daleč od front in daleč od smrti. Naj nas veliki praznik dobrote očisti, da bomo prežeti z dobrotljivo skromnostjo v dneh, kl sprte spravljajo in hudo blažijo, šli in pomagali pomoči potrebnim, pomagali z besedo in dejanjem, da nas bo simbolika velikega praznika enkrat v življenju našla v delu resničnih ljudi, ki so pomen in smisel svete noči doumeli.
Kot morda nikdar preje v življenju, pojdimo tokrat <z vso razpoložljivo duhovno močjo naših src. v praznik sam. poglobimo se vanj. vrnimo se v preteklost našega otroštva ln stopimo v duhu za nekaj bežnih hipev v majhen topel dom, gorak od ognja in dobrih src. v kadilu s hlevcem ln jelko, z zelenim mahom, kralji in pastirji, in vpraša naj se potem človek, kaj je dražje:
sveti večer ali krvava obzorja?
To ve kajpak tudi že vsak goriški kmet, ki ima & tolovajskimi boni enake izkušnje za-seboj Razen tega vidi na lastne oči vso beračijo tako zvane »narodno osvobod'i'ne vojske«. ki živi povsod le še od ropa. Tudi tako zvana »tekmovanja« za preskrbo vojske niso uspela, saj je tudi to le ena izmed tisočerih varljivih obli »zakonitega ropanja«, kakor temu zafrkljivo praviio kmetje, ki se morajo teh »tekmovanj« udeleževati.
Značilno je tudi kaj vse danes že rabi ta »narodna vojska«, o kateri so še pred kratkim trdili, da prejema »na tone raznega blaga« od Angležev. Na seznamu za »zakonito ropanje« v obliki »tekmovanj« je namreč nič manj kot 52 predmetov — od igle in gumba do kosov starih oblek Pa se še dobijo lahko-verneži, ki vidijo — v sanjah — korakati to-lovae » v sam:h novih angleških uniformah«. Poučeni nasprotno trdijo, da so slekli še tistih par. ki so jih imeli, odkar so ti angleški »zavezniki« podkurili njih grškim »tovarišem«, ki jim sedaj še na misel ne pride, da bi po Atenah paradirali v »elegantnih angleških krojih« ...
Dunaj, 23. dec. Sedaj so prispela prva točne jša poročila o pričetku navdeznega sodnega postopan;a proti bivšim bolgarskim m»-nisitrom, po&lancem in svetovalcem kralja, ki ga je pričela bo'garska vlada po nalogu sovjetskega poveljnlštva. Komun isfc so sodno razpravo zelo dobro pripravili in hočejo doseči z njo poleg političnega cilja uničenja enega sloja prebivalsitva. ki odklanja komunizem. še vel ko propagandno akcijo. To Izhaja že iz tega, da zahteva sofijski komunistični list »Rabotničesko delo« \ 6iovitem uvodniku smrtno obsodbo vseh obtožencev.
Razprava prot* številnim obtožencem sc je prčela prod divema sodiščema v sredo ob 8. zjutraj. Komunistični pristaši so napolnili prostor za občins+vo in kričali obtožencem ob vstopu v dvorano »Fuj, usmrtite jih«. Med prvimi obtoženci so ministri Mušanov, Gi-čev, Girgnov. Burov. Pavlov. Daskalov ln Krisito Popov. Ti obtoženci se b/an''jo na svobodi. Za njimi so ob 9.10 pripeljali nadaljnje obtožence, med njimi bivše mVrstre in kraljeve adjutante. Obečen1 go bili v jetni-ške hlače in civilne suknje. Ob 9.15 se je pojavil predsednik sodišča Petrov z ostalimi člani sodišča, ki obstoja po večini iz komun'-stov. V njem so tudi tri ženeke Po prečita-nju obtožnice 90 zasli"ali v sredo le obtoženca Grujeva. ki je bil noslank in šef tajne pisarne kralja Borisa. Njegove izave še niso objavili, vendar ie baje izpovedal, da odnosi med kraljem Borisom h princem Cirilom niso bili ugodni. Nadalje je baje prizna!, da je ob komun btičnem prevratu v Sofiji un;čil več dvorskih dokumentov.
Po njegovem zaslišanju eo razpravo preložili. Nasledn!ega dne je poudaril Grujev, da ni imel na~kra'jeve politične odločitve nika-ke^n vpliva. V poli'lčnih zadevah se kralj n' opi-al na svoje uradnike, temveč na svetovalca Sejova. Imenovanje princa Cirila za regenta ga je presenetilo, ker kralj in princ nista bila v preveč tesn;h odnosih. Po njegovem mnenju je vplivala na to imenovanje princesa Evdoksija. Na vprašanje glede Nem-č'»'i prijaznega razpoloženja v Bolgariji je dejal Grujev, da ga je podpirala zlasti priklju-
obrambni bop v srednji Italifi in na Madžarskem
Novi obrambni uspehi v Kurlandlf!
Berlin. 23. dec. V srednji Italiji ee nadaljuje borba kakor doslej za ozek odsek med Lamone em n Senijom. V zadnjih dneh 90 Britanci ponovno napadli iz Faenze n Via Emilije proti severovzhodu, da bi tukaj na široki črti prodri' do Senija. V zelo hudih napadih no napredovali v treh dneh le za dva kilometra ln pol. Pri tem so imeli tako občutne 'zgube. da je v četrtek občutno popustila sila njihovih sunkov, iz živahnega prometa vozi na cestah severnozapadno in severno so pričeli Britanci na obeh srtraneh Ba-gnacavalla krajevne, z oklopniki podprte sunke in se približal' Seniju južnovzhodno od Fuslgnana. Južno in južnovzhodno od tega mesta so nemške čete z uspehom branili- obsežna predmostja na vzhodnem bregu Senija
Tudi na Balkanu, kjer so nemoči grenadirji izvedli celo vrsto močn h protinapadov, je ostal položaj v splošnem nespremenjen. 2e nekaj tednov napadajo soviete&e čete v Sre-mu nemike zapahe med Savo in Dur.avom.
V severnem delu teh zapahov so *e pri Sotl-mu izjalovili ob nem*ki obrambi vsi scvraž-nkovi prebijalni poskusi, medtem ko so na nepreglednem gozdnem področju .'užnega odseka neipški grenadirji vrgli tamkaj se boreče komun i-t:čne tolpe proti vzhodu in osv<>-ii1! važna sovražnikova oporišča.
Na Madžarskem so ostala težišča bojev ■sta kakor v zadnjih dneh. Med Blatnim jezerom ln Dunavom so nadaljevali boljševiki prebijalni poskus, ki so ga pričeli prejšnjega dne na obeh straneh jezera Velencze, istočast-no pa je narasla tudi sala nemških prot udarcev Ti določajo potek bojev, v katerih je bilo uničenih 33 sovjetskih oklopnikov. boj-n letalci n lovci pa so uničili številna vozila in topove. Drugo težišče je bilo na gozdnem področju med lokom Dunava in 9lovaško lužno mejo Boljševki so tukaj skušali z napadi na pogorju Borszony m severnozapadno ,>d Ipolysaga doseč- dunavsko ot lino zapadno od spodnjega Grana Sovražnkovi c-sunk. v pogorju B6rszony so «e zlomili deloma v nemškem obrambnem ognju, deloma pa so jih onemogočili' protinapadi nemških ;n madžarskih oddelkov. Sovjetske čete. ki »o prodrle do Ipolvsaga in ki so i h podpirali številni oklopniki. so nemške čete ▼ sodelovanju z brzimi bojnimi letali odbi1e od Grana Ko so se delne sile nato obrnile »roti severu, »o sptva nekolko napredovale nate pa so s« morale obraniti ogorčenih protinapadov in
niso prišle več dalje. Tudi ob tretjem tež«.-šču, v dolini med zgornjim Eifiom -n zgornjim Sajom je -zostal sovražnikov nameravani proboj. Tukaj so napade sovjetske čete pri Szeczenyju proti vzhodu in južno od Steffelsdorfa proti zapadu. da. bi prerezale boj'«čni lok ob pogorju Marra in Uuefck. Nemško topništvo je razbilo s .vražn kove sile, pripravljene za sunek. Dalje vzhodno od juga in vzhoda proti Kožicam usmerjeni boljševiški napadi so obtičal, z velikimi izgubami, medtem kc so nemške čete d.jsegle p protinapadi krajevno zboljšanje bojišča. V letalskih bilkah na madžarskem področju je bito sestreljenih 17 sovjetski letal.
Med Karpati -n Kurlandijo so ge razvili le na vzhodnopruskem obmejnem p«xlročju krajevni obrambni boji. Na severa vzhodnega bojišča je pričel sovražnik, potem ko je mraz zadnjih dni utrdil ozemlje, s tretjo kurland-eko bitko. Čeprav so boljševiki v prv. n drugi obrambni bitki, ki je trajala po 12-dnevnem odmoru od 26. okt do 25. k>v., izgubili 760 oklopnikov b 273 letaL so ponovno posicus-li sedaj odst.-anHi z 20 divizijami, podprtimi z močnimi letalskimi oddelki nemško oporišče v Kur'andiji. Po poldiugournem neprestanem topniškem obstreljevanju, je pehotnim oddelkom, ki so jih podpirali številni oklopniki, uspelo prodreti v prvem navalu na nekem mestu 2 do 3 km v nemško bojno črto, nemSki grenadirji in napadalni oklopniki pa so v takojšnjem protlsunku urno za-pahnili vdor, ga zožili in delno popolnoma odstranili. Nadaljnji sovražnikovi napadalni sunki so bili odbiti. Že prvi dan tretje kur-landske btke je prinesel nemškim četam s tem pomembne obrambne uspehe. Uničenih je obtičalo 31 sovjetskih oklopnikov, medtem ko so nemški lovci in protiletalski topn čarji med obrambo proti eovražnfcov m bojnim letalom sestrelili 50 letal V točnih etalskih bo;;h nad srednjim odsek no vzhodnega bojišča so nemili lovci sestrelili še 6 nada'j-n;ib sovražnkovfc letal Boljševki so tako izgubili v zadnjih 24 urah na vzhxi -.eni boii ?ču skupno 73 letal.
Zatemnitveni čas
ca teden, U začne 25. XII. 1944 ta tofie do vitetega SI. XXL 1944, Je
od 17.15 do 7>2o
čitev južne Dobrudže Grujev je ob koncu zasl-šanja izjavil, da je nedolžen.
Za njim so zaslišali poslanika Hadžijeva. Tudi to zašli an je ni prineslo potrditve obtožbe. Hadži ev je izjavil, da je 'me! nalogo pred'agati kralju poročila Na kraljeve politične ukrepe ni imel nikakega vpliva. Kralja je sicer spremljal na števihrh potovanjih, vendar ga niso pritegnili k posvetovanjem.
Končno je bil na tem zasedanju zaslišan še legacijski svetnik Balan. Izjavil je, da je bila n egova naloga posredovanja zvez s fskovnim ravnateljstvom. Kralju ni sivetoval. ker je imel kralj Boris navado, da je samostojno odločal. Tudi Hadžijev in Balan sta poudari a, da nista kriva.
Istočasno je zasJI^alo drugo sodišče bivšega predsednica sobranja Logofetova. Logofetov je opravljal svoje posle v let;h 1940-41. O njegovih izpovedih so ob avili le to. da mu je mn. predsednik Filov dejal, da bo podpisa! na Dunaju pakt z Nemčijo, ker bo prinesel Bolgariji vel ke koristi.
Pravilno vlaganje prošenj za propisstnlce
Ponovno se opozarjajo prizadeti, da je treba prošnje za izstavitev propustni c predložiti najdalje en mesec pred zapadlostjo stare prepustnice, in sicer:
T notranjosti bloka pri pristojni policijski stražnici,
izven bloka pa pri pristojni občini.
Obrazci morajo biti v vsaki točki točno in pravilno v nemškem jeziku izpolnjeni Vse podatke je pod točke 13 podati izčrpno, podrobno in resnično in sicer tako, da je mogoče brez nadaljnjega povpraševanja ugotoviti, jeli potovanje potrebno in koliko potovanj pride v poštev v določenem roku. Zlasti je točno navesti kraje (ime in naslov), v katere oseba potuje, in za kakšen opravek gre.
V dokaz teh navedb je priložiti potrdila. Tudi v teh mora biti nujnost potovanja utemeljena. Priporočila splošnega značaja ne bodo upoštevana. Potrdila delodajalcev morajo biti overovljena po delavskemu uradu in Socialnem zavarovalnem društvu.
Prošnje, katere v nasprotju z omenjenimi določi1« vsebujejo samo splošne opombe (n. pr. »službeno«, »poslovno«, »nujne rodbinske zadeve«), pri katerih je cilj ta povod potovanja nejasen in katerim niso priložena zadostna potrdila, bodo brez na-daljnega zavrnjene.
Tvrdke in službena mesta vlagajo prošnje za svoje nameščence, napisane na znanih obrazcih, v dveh izvodih na pristojnih policijskih stražnicah, oziroma na pristojni občini
DurchlaQscheinstelle der Wehrmacht No. 64.
(frilher Prufstelle IX des OKH Nebenstelle B)
Der Dienststelleiter: Wolky e. IL Hauptmann
Slovenski javnosti
Zaradi vojnih razmer so utrpele knjižnice po naSih šo ah tako občutne izgube, da ne morejo mladine v zadostni meri oskrbovati z izvmšolsko auhovno hrano, ki hi ji bila zlasti spričo nerednega pouka potrebna kakor vsakdanji Kr ih Da se temu pomanjkanju vsaj deloma odpomore, se obrača prosvetni oddelek pokrajinske uprave do vseh prijateljev mladine s prošnjo, da ji darujejo »Za vojno božičnico 1944« po kako slovstveno delo, primerno za dopolnitev Šolskih knjižnic. Mislijo naj na to, da pomeni dar za posameznika razmeroma malenkostno žitev, da pa utegne celotna zbirka roditi obilne sadove ter .prinašati mladini velike koristi Prispevke sprejema pisarna prosvetnega oddelka. Bleiweisova cesta št. 1, pritličje. Iz pisarne prosvetnega oddelka.
Iz pisarne narodnih pionirjev
V zvezni pisarni narodnih pionirjev, Kolodvorska 22. naj dvignejo sledeči došla pisma: Kafal Angelca, Ciril Metodova 84 (paket). Blatnik Ignacij, Blatnik Jože. Be-nje Franc. Barin Beran Marija. Brenčič Fani, Brenčič Cecilija. Drmič Frančiška Darji Avgusta, Debevec Edo, Dežan Marija, Florjančič Ivanka, Fingust Roman, Gregorič Benan, Gačnik Ana, Grubar Frančiška. Grubar Janez. Grubar Marija Jakopič Andrej, Rupert Jelovšek. Gustin. Jereb Štefan, Jakulin Mici. Hamrla Poldi. Hočevar Jgrca, Štefka Hrvatec, Kmetska
Gospodarstvo
Zapora strešne lepenke in surovin za njeno izdelavo
Sef pokrajinske uprave je z razpisom VIII. št. 6873/1 odredil: Strešna lepenka ter vt~e surovine, ki «o potrebne za njeno izdelavo (surova lepenka, katran, bnumen itd.) kakor tudi vsi stranski proizvodi pri izdelovanju katrana (antracenovo olje, karbolinej itd.), se sta vi ja jo pod zaporo na razpolago šefu pokrajinske uprave.
Trgovci z označenim blagom, kakor tudi mestna plinarna, morajo prijaviti točno 6tanje zalog vsega tega mateiijala šefu pokrajinske uprave, oddelku VIII,, do vključno torka 2. januarja 1945., in sicer v 3 izvodih (1 v nemščini, 2 v slovenščini). Kolikor še niso dolžni vodili trgovske knjige, morajo vsako spremembo v zalogi blaga vpisovati v knj go o prejemu in oddaji blaga, ki mora biti vsak čas na vpog ed državnim kontrolnim organom.
Od dneva ve javnosti te odredbe, fe smejo gori omenjeni izdelki in surovine prodajati samo na nakaznice Združenja industriicev in obrtnikov, ki postavi razdelilni načrt za razdeljevanje tega materiala in ga predloži v odobritev šefu pokrajinske up: ave. odde ku VIII.
Opustitev ali zakasnitev prijave za'og, oddaja blaga brez mikaznice, opustitev ali napačno vp'sOvanie blagovnega prometa v knjigi o prejemu in oddaji blaga, se kaznuje, kolikor ni že kaznivo po r.aredbi vrhovnega komisarja o zaščiti go-podar?t\a z dne 30. decembra 1943. (Službeni list št. 17/5-1944). '
®feve$t!la »Ffeveda«
Delitev zaseke za bolnike in delavce
1.	Upravičenci, ki so prejeli od bolniškega odseka mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani nakazilo za trde maščobe za mesec december naj dvignejo zase-ko pri spodaj navedenih trgovcih.
2.	Upravičenci, ki so prejeli dodatno živilsko nakaznico »TD« ali »NTD« za mesec december, naj dvignejo dodatni delež maščob in sicer:
a)	na nakaznice s pretiskano črko »O« (Ljubljana znotraj varnostnega pasu) m na nakaznice s pretiskanima dvema vijoličastima črtama (zunanje občine):
100 g zaseke na odrezek »TD 10«
200 g zaseke na odrezek »NTD 19«
b)	na nakaznice s pretiskano eno vijoličasto črto (Ljubljana zunaj varnostnega pasu ter okoliške občine Ježlca, Polje, Do-brunje in Rudnik):
200 g zaseke na odrezek »TD 10« 320 g zaseke na odrezek »NTD IS«
Zaseko bodo delili od 27. do 30. t m. opoldne sledeči trgovci:
Kačar Franc (Vodnikova c. 87), Avsec Svetovid (Bežigrad 13), Svetina Ana (Kon. grešni trg 3), Kačar Franc (Sv. Petra 6y), Sarabon A. (Zaloška 1), Pengov Ozvald (Karlovška c. 19), Marolt Karel (Trnovska c. 13), Lunder Terezija (Rožna dolina, Cesta V, št. 26), Nabav, zadruga uslužbencev drž. železnic za svoje člane.
Našteti trgovci naj dvignejo zaseko 27. t. m, ob pol 8. uri v skladišču na klavnici.
Zbrane in nalepljene odrezke naj predložijo trgovci skupaj z ostalimi odrezki za prodana racionirana živila za mesec december Morebiti preo-teJo zaseko so dolžni vrniti v ponedeljek 2. januarja t. i
KINO MATICA
Telefon 22-41
Nedelja: Detektivska zgodba bistrega četvero-nožca
NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ i Harry Piel s svojem čudovitim kosmatincem.
Ponedeljek, torek in dalje:
Pikantna zakonska komedija:
KONCERT Harry Liedtke, Kathe Haack, Gustav Frohlich Predstave: v nedeljo, ponedeljek in torek ob 14., 16. in 18. uri.
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Danes posleanjič: SKRIVNOSTNA HIŠA z najboljšm francoskim karakternim igralcem Raimu-jem
Za božične praznike:
Krasen film iz dijaških let — njih zabave in skušnjave: MLADA SRCA Harald Holberg, Ingrid Lutz, Lisica Malbran. — Predstave ob 14., 16. in 18. uri.
KINO UNION	Telefon 22-21
Danes v nedeljo premiera moderne zakonske anekdote
TEBI NA LJUBO
Wlnnie Markus in Hans Holt Predstave danes in v praznikih ob 14., 16. in 18. uri.
K1.NO MOSTE Božično darilo naSim obiskovalcem — tfaš odlični spored: v nedeljo in na Božič ob 10.30, 14., 16. in 18. uri
CIGANSKA LJUBEZEN
Attila Horbiger, He demarie Hatheyer Na Štefanovo ob 10.30, 14., 16. in 18. ter naslednje delavnike ob 18.:
NORA
Odlična Ibsenova drama z Luize Ul-rich in Viktor Stahlom! Svojim obiskovalcem želimo srečne božične praznike!
posojilnica. Kešal Vincencija, Kravcar Nikolaj, Ančka Kucer. dr Viljem Krejči, Le-peša Rudi, Leben Franc. Lampert Andrej, Lakner Katarina. Malgaj Alojzij. Mevlje Ivana. Oblak Mariia Marjeta Petrič. Elizabeta Pozzetto, Peterka Jarmila, Polanc Marija. Potrebuješ Alojz, Reven Mici, Res-man. Weber Stanka. Poaržaj Terezija, Prašnikar Alojzija. Potrebuješ Francka, Srebot Marija. Smrekar Vida. Snoj Frančiška. Srebot Franc. Sagmeister Jože, Štele Marija. Supan Ana. Strumbe^ Jože. Sečnik Jože, Sturžičar Julijana. S+ern Milica, Svlnic Josipina. Trčič Miro. Trček Frančiška, Virant Jožica. Vodušek, Žužek Jožefe Zupušek Kristina.
;
/
Postojna, 20. decembra.
Brez snega in hude burje mineva letošnji adventni čas na Notranjskem. Prijazna, prizanesljiva jesen hoče mirno podati roko botri zimi, ki bo zagospodovala še ta teden. Notranjska priroda nudi prizore tihega, ubranega pokrajinskega ugodja. Kdaj pa kdaj se človeku zazdi, da gre že na pomlad in da že poganjajo sokovi v drevje. Po Postojni vsak večer srečuješ več ljudi, ki neso domov smrečico, da bo za praznike pričarala v topio sobo aii v vojašnico nekaj božične idile.
*
Popoldansko sonce mi je posijalo skozi okno, ko sem sedel za mizo, da napišem nekaj svežih vtisov iz notranjske deželice. Tako blizu morja smo! Le skok čez klance in že se strmečim očem odpre gladina Jadranskega morja. Toda bližina morja prinaša na Kras poleg blagih sap tudi jadranske muhavosti. Bog nas vari, da bi bili tudi ljudje tako prevrtljivi! Pa niso. Bogu hvala, da ne! Kraševci že ne. Se niso vrgli po muhavosti vetrov, marveč po stanovitnosti kraške skale.
Da jih spoznamo, je treba v nedeljo k njim v vas. Med tednom ne utegnejo, ne oni. Je kar od sile opravkov, preden bo zagospodarila zima. Ampak nedelja med Notranjci je prijetno piaciio za tegobe, ki
jih takole iz dneva v dan nanaša teden.
*
Notranjska nedelja, taka, da ostane v spominu, mora biti tudi na zunaj svetla, mirna, slovesna. Kdor je kdaj — kakor mi — videl vziti krvavo oblo nad Javornikom, ki ga je bil čez noč pobelil sneg, ne bo pozabil čudovitega tkiva, ki je kakor škrlatna preproga, prepolna iglic in biserov. Sončna luč se je prelivala skozi sveže ivje in zagrenjene vrhove starih jelk. Prizor je bil le kratek. Naglo se vzpne nebesni gospodar, da dostojanstveno poroma čez svod, zdaj po sami sinjini, zdaj skozi neštete zavese belih in sivih oblakov. Ves rdeče ožar-jen se drami Nanos, dalje Trnovski boršt, Črni vrh pa na južno stran primorski vrhovi vse tja do Učke, do domovine Velega Jože.
Nekje iz dolinske megle in tišine jesenskega jutra poje zvon. Poje in vabi: Kvišku srca! Nedelja je, notranjska nedelja, svečana in spokojna Ljudje hite v Postojno k maši. Zgovorni so, samozavestni na cesti, brez hlinjene pobežnosti v cerkvi. In postojnska farna cerkev je res pravi hram pobežnosti. S svojima dvema stolpoma in s prostornim obzidjem, ki tvori prav za prav jedro Postojne, gospoduje nad mestom in daleč nad pokrajino. Vsa poslikana, s širokimi spovednicami, ki jih krasijo spodobni originali, z lepo rezljanimi klopmi, ne preveč prostorna, vendar pa z vsem bogato napolnjena, nudi zanimivo sliko svoje farne srenje, sliko meščanske imovito-sti in po kraškem značaju samem danega, mirnega ponosa okoliških gospodarjev.
Kako živo je zdaj ob nedeljah dopoldne v Postojni!
♦
Pravila nam je postojnska gospa, da medsebojni družinski obiski tod niso v navadi, niti ob nedeljskih popoldnevih ne. Se v -hiši kar začudijo, če pride kdo nepovabljen na obisk, da se ni kaj hudega zgodilo? ... Stara pa je navada postojnskih meščanov, ki so čez teden dovolj v stiku s prirodo, bodi v gozdu, bodi na polju ali po kupčiji, da se v nedeljo popoldne shajajo v gostilni, kjer se pogovorijo o dogodkih, vržejo kvartt, prisluhnejo pomenku ali celo priljubljeni pesmi gostov. Zdaj jim družbe ne manjka. Vendar pa delovni svet, ki se je čez teden pošteno utrudil, rad stopi v nedeljo popoldne v okoiico, bodisi v gostilno ali pod kmečko streho. V Kazar-jih, kjer se odcepi cesta na Reko, je ob nedeljah popoldne gneča. Ko se je oni dan na večer že polegel hrum žejnih in lačnih in so se že razklenila omizja, tistih veselih, mladih ljudi, ki se venomer imajo radi, radi, radi — skratka, ko je obsedela v kuhinji le še peščica Ljubljančanov v družbi domačinov, smo si bolje pogledali v oči in je beseda dala besedo, kakor da nas je dolga leta ločil cel ocean, ne pa minljiva meja tam n-. kje pri Ravberkomandi. Notranjec pove svoje naravnost, ne izza ovinka. Vračamo. Predsodki padajo. Nezaupljivost splahnc nova vera vstaja. Notranjcu marsikaj ni všeč. Ampak dopovedati si da, buča trmoglava. Vse tisto kar je prestal, ga skoraj bahavo dviga nad Ljubljančana. Saj ima prav. Toda Ljubljana se pa zaradi par cafut, ki so se vlučile z badoljevščino, tudi ne da kar takole smoditi. Pa se dogovorimo, da bo le tako pošteno in prav, če se bomo samo po dobrem spoznavali in cenili. Ljubljana, srce našega naroda, mora tudi Nctranjcem utripati s polno in zdravo krvjo in jim mora sijati kot bela metropola našega kulturnega d aha in gospodarskega dela - Nam iz Ljubljane pa je naloženo, da z razumevanjem in ljubeznijo pozlatimo vso neprecenljivo klenost in železno vztrajnost, s katero je notranjski rod
I@tfanjskem
stopil iz svoje hiše spet na domači prag, zastrl oči, se zagledal v novi dan in si rekel: »Kakor da so bile sanje, mučne, črne
sanje.«
*
O da, ampak bilo je toliko krute resnice! Tole mi je tam v Kazarjih rekel prijatelj Ivan, mladi gospodar iz Matenje vasi: »Več kot šest let sem bil vojak. Dovolj sem videl, dovolj doživel. A kaj je bilo najhujše? Kadar koli sem se pokazal doma, že so prišli pome. Toliko železja, fant moj, kolikor sem ga jaz prenosil na rokah, ne dvigneš ti z obema rokama!«
Bilo — minilo. Človek rad pozablja grenkobo. Kar je lepega, ganljivega, pa trajno ostane v duši. S sedanjim rodom bodo morda umrli tudi spomini na doživljaje v
zadnjih letih, pesem pa bo ostaja. Notranjska , pesem, preprosta, samorasla, kakor brin na kraški samoti:
»Zbogom, dom predragi kraj, moje ljube dom! Bogve ali še kedaj tebe videl bom.
Zapuščam, ljubica, te jaz, obriši si solzč — in kadar meč ml pade iz rok v grob me položč .. .<
Star očanec, oprt ob pastirsko palico, Je
ždel za pečjo in netrpoma strmel v goste lz Ljubljane, kakor da jih s svojimi orljimi očmi razbira, ali so pravi ali ne. Gospodinja pa je stopila k podbojem ln skrivaj šla z roko pod oči. Nekaj vlažnega se ji je tam nabralo. Notranjska pesem je zvenela ubrano, zmagovito... Se bomo še videli ? še, Ivan iz Matenje vasi! Nemara celo za Božič! Srečno ga praznujte, Notranjcl! tr.
Peste otokolitve
Jurčičeva nagrada za pripovedništvo
»D o b r a knjiga« je ustanovila ob stoletnici rojstva slavnega sodelavca Narodne tiskarne, pisatelja Josipa Jurčiča »Jurčičevo nagrado za pripovedništvo« v znesku 6000 lir, Za prvo nagrado je dospelo do določenega roka premalo rokopisov, da bi moglo literarno razsodišče izbrati in nagraditi najboljše delo, zato nagrada letos ni bila podeljena.
»Dobra knjiga« se je odločila, da Jurčičevo nagrado razpiše za leto 1945. v višini
15.000 LIR.
Nagrada je namenjena izvirnemu slovenskemu romanu v obsegu 16 do 24 tiskovnih pol. Delo mora biti nesporne umetniške vrednosti ln tako, da bo razsodišče spoznalo v njem pomembno obogatitev naše slovstvene kulture.
Rokopisi za to nagrado, ki bo podeljena dne 1. oktobra 1945, se sprejemajo najpozneje do 1. septembra 1945. Razsodišče pa bo upoštevalo pri izbiranju najboljšega de-
la tudi izvirne romane, ki bodo že pred tem rokom izšli v »Dobri knjigi«. Pisatelji, ki Imajo svoja dela pripravljena ali jih še pišejo, lahko torej izroče rokopise čim prej mogoče. Anonimno in t geslom naj jih izroče samo tisti, ki se bodo držali zgoraj omenjenega roka.
Poleg nagrade prejme nagrajenec 8e običajni honorar. Le-ta bo za dela, Id izidejo v zbirki pred 1. septembrom 1945, Izplačan že ob izidu knjige. Založnica si torej pridržuje pravico, da — v sporazumu s piscem — vsak izvirni rokopis, ki ga bo prejela V zvezi z Jurčičevo nagrado in ki ustreza splošnim zahtevam »Dobre knjige«, objavi v svoji knjižni-zbirki še pred 1. oktobrom 1945.
V vsakem primeru je treba poslati rokopise v treh tipkanih Izvodih na naslov:
»Dobra knjig a«, knjižna zbirka Narodne tiskarne d. d. v Ljubljani; PucciniJeva ul. 5.
rižem po stvarstvu
Neka nedoumna, zagonetna prasila, vzvišena, nad časom, prest or cm in snovjo, vlada nad vesoljem. Ona je vzmet veličastnega stroja, ki ga nam razodevajo sve-tovja, a tudi njihovi najmanjši sestavni deli — atomi. Ona je srce vsemirja. Kakor iz nevidnega središča valovi po brez--danjem prostoru cd vekomaj in ko bi le za hip odnehala dejstvovati, bj bil konec vsega, vse bi se razblinilo. Na nedognan način je poniklo po njej tudi življenje. Ljubitelj prii ode jo zaznava na vsakem koraku to veličastno silo. Vsaka bilka ga spominja nanjo. Odkriva se mu v nebo stremečih planinah, v moria globinah, sleherna živalca jo očituje, šepet potoka mu jo zatrjuje, hrumenje viharja in pcdzemlska žarja mu jo izpričujeta, sončni vzpon in zaton mu jo vsakodnevno dokazujeta. Vedno ustvarjajoča, vse preoblikujoča in spreminjajoča, a povsod pričujoča veleoblost je ta sila, po kateri je vse nastalo. Bog so jo imenovali tudi naši poganski pradedje (Dažbog, Stri-bog, Bož č), v obliki svetobe, vede in toplote jim je bila izvor bogastva, saj brez nje bi ostali ubogi.
•
Da. vse spreminjajoča sila je. Ko se ozremo v davno megleno preteklcst naše oble, zagledamo, primerjajoč jo z današnjo, nekaj popolnoma tujega, druga morja in kopnina, d uge živali in rastline. Mnogo milijonov let pred današnjo dobo, torej v starem zemeljskem veku in to za časa karbonske ali premogovne tvorbe, nam blišči nasproti gladina razsp'"n?ea pramor. ja, ki cbkrožuje le en sam, zato pa velikanski otok, mestoma pokrit s plitkimi morji, po površini pa seve mnogo večji kakor vse današnje celine in otočja skupaj. Cez predel, ki ga nam pre Istavlja danes srednja Evropa, je tekel tedaj — lavnik, tečaja sta pa bila ob Havajskem otečju oziroma v južni Afriki. Na velemočvirjih ob ravniku je vroče sonce pričaralo silne goščave drevja. Drevesa so bila dokaj nenavadna, kakor drevesaste, dvajset do trideset metrov visoke praprotnice s štiri metre debelimi debli, zatem d-vevesaste, pre-sl'cam podobne rastline m tudi različne visoke praproti, kakor jih zmorejo le tropski vlažnotopli predeli.
V tej dobi je bila zemlja dokaj n-^riir-na. Bobnenje in grmenje neštetih ognjenikov se je razlegalo po vsej pracelmi. Od silnih potresov so zavaloveli zemeljski predeli zlaj tu zdaj tam, ponekod se je skorja dvigala, ponekod ugrezala. Marsikako plitko morje .fe usahnilo, p ej kopne predele je pa zalila voda. Tedaj s;, se začeli pogrezati tudi naši močvirni pragozdovi ter so se, ker so bili preplavljeni, podirali
na veliko. S sosednih kopnin so prinašale vode drobce rudnin ter jih z njimi zasipali. Na nasipinah so pa nastali novi gozdovi, ki so se zopet pogreznili in tako je v ml-lijonletnih dobah nastalo mestoma po sto. petdeset in več premogovnih plasti mel plitkimi sloji rudninskih usedlin (glina, pesek).
Pretežni del tedanjega živalstva je bil še v vodah, nižje živalstvo pa tudi vretenčarji, torej ribe, deloma še v močnih oklepih in pa ščitoglavcl, plazilcem podebni krkoni; v jačji meri so se začeli tedaj razvijati členonožci, pajkovcl in žuželke, ki so bili v predholni tvorbi še bolj redki. Nobenih kuščarjev, nobenih kač ne ptic ni bilo, da ne govorimo o sesavcih.
V izvestni dobi premogovne tvorbe so se začeli strnjevati, narivati in dvigati široki predelj na tedanjem ravniku, med njimi tudi naši pod zemljo poogleneli pragozdovi; nastala so lavnišlca, karbonska gorovja, ki zdaj dobavljajo človeštvu premog, kakor n. pr. ob Doncu, v šleziji, na Češkem, v Posarju, v Franciji, južni Angl!ji in tudi v severni Ameriki. Za poslednjo nam postane to šele cčito, če jo zasukamo v lego, ki jo je "pred ločitvijo od Evrope zavzemala na pracelini. Loči1 a se je namreč šele pred par milijoni let, koncem ter-cijara, njen severni del pa celo v kvarta-ru, torej p ed pol milijona do milijona let, kar je z ozlrom na starost zemlje, ki .11 prisojajo dve milijardi, zares malenkostna starost.
Ko primerjamo čas našega življenja z dobami zemeljske zgodovine, nam postane pa cčito, da smo ljudje skromne, brezpomembne enodnevnice. Z ozirom na to dejstvo bi bilo le v našo korist, da živimo to kratko življenje tako, da bo življenja vredno, kar bo le tedaj, ko bo prežet naš duh človeku dostojne m:5elnosti, ki jo po ajajo le plemeniti čuti, plemenito srce, ko bo to. rej prežet po kulturi srca. Ta zahteva brez dvoma ol'slehernika, da zatre v sebi vse one gone, ki ii nasprotujejo in ki so poniževalni za človeka kot višje bitje. Dolžan je pa tudi, da nastopi proti vsem dejanjem, ki ji nasprotujejo. Prepričan o tem, ne osebno, dosledno mora nastopati prot? njim, z vsemi sredstvi mora trebiti zlo, če hoče biti apostol srčne kultu'e. žal je ta, dasi edino sredstvo za izboljšanje žitia med ljulml in narodi, pastorče, človeštvo je šlo svojo pot mimo nje in baš to je postalo usodno. Zato nam mora biti jasno, če se vprašamo z besedami pesnika: ... kdo v bran se stavil bode sili jezni, kdo luč prinesel bratovske 1 jubesni ? ..., da bo to le kultura srca, torej njega <~<m'ka.
O. S.
»Ncues Wlener Tagblatt« objavlja lz peresa svojega berlinskega korespondenta naslednji članek:
Sovjeti so odkrili velike načrte v madžarskem prostoru. Ne omejujejo se le na en napadalni cilj, na pr. na Budimpešto, marveč izvajajo pritisk tudi na področje južno od Blatnega jezera do Drave. Podoba je, da se čutijo dovolj močne, da lahko na več mestih
poskusijo svojo ofenzivno srečo
ob.Istem času. Prav gotovo jih vabi položaj in razmere v jugozapadnem madžarskem bojiščnem prostoru, katerega bi radi izrabili z vsemi mogočimi prednostmi, nič manj pa jih ne mikajo smotri na vzhodni in južni strani Blatnega jezera ter na obeh straneh Budimpešte. Temeljna zahteva, ki ustvarja pogoje za takšno ofenzivo na široki fronti z več istočasnimi klini, pa je razpolaganje z močnimi silami.
Sovražni načrt razodeva, da bi Sovjeti radi z južne strani Blatnega jezera motili južnovzhodna mejna ozemlja nemškega Reicha ter bi z dvostranskim manevrom dvignili Budimpešto iz tečajev. Čelnega napada na Budimpešto si nasprotniki menda ne upajo podvzeti. Podoba je, da so prepričani, da bi takšen napad izzval težke poulične boje in borbe od hiše do hiše, kar bi terjalo od napadalca velike izgube, Sovjeti so vedno kazali
nekakšno operativno častihlepje ln niso prav nič skoparili z dalekosežnlml bojnimi kockami. To se kaže sedaj tudi na Madžarskem. Obsedla jih je misel, da bi Budimpešto ogrozili z južne in severovzhodne strani ter jo izločili iz boja, obenem pa bi se s takšno akcijo približali jugovzhodnemu mejnemu prostoru nemškega Reicha.
Razvoj za to ofenzivo je bil podan tedaj, ko je sovražnik napravil mostišče pri Batini in Apatinu, vendar je izprva še prikrival svojo namero. Hotel je zavesti Nemce, da bi izločili oborožene sile na odsekih, kjer so hoteli Sovjeti šele pozneje nastopiti. Vodstvo nemške vojske z generalom Friessnerjem na čelu je spregledalo to nakano. Odredilo je, da se imajo ob Blatnem jezeru sovjetske sile samo ustaviti. Rezerve so se na tem odseku bojišča do-
pri Budimpešti
vajale samo v tolikšni meri, kolikor Je nujno zahteval trenutni položaj.
Nemško vojaštvo v okolici Budimpešte pa je ostalo slej ko prej na svojem mestu in ga niso poslali na odseke, ki so se zdeli sicer ogroženi, a so imeli v operativnem pogledu manjši pomen. Z ničemer ne bi bilo Sovjetom na južnem odseku madžarskega bojišča bolj ustreženo, kakor če bi bili Nemci vrgli močne sile v bojni odsek pri Pečuhu. Sovražnik bi bil v tem primeru poskusil te čete obvladati ter mimo njih nastopiti pohod proti svojim ciljem na severu in zapadu. Nemško vojaško vodstvo je položaj bistro spregledalo in podvzelo le najpotrebnejše ukrepe. Na ta način se mu je posrečilo ustaviti sovražnika na južnem odseku Blatnega jezera in zapadno od Kapošvara na črti. ki sega od Balatona proti Barošu ob Dravi. Ta
zaporna črta ne dovoljuje boljševikom,
da bi izvedli prodor proti štajerski, obenem pa leži dovolj daleč od nemške državna meje, da popolnoma jamči za njeno varnost.
.Proti Budimpešti naperjeni obkoljevalni manever kaže še drugo težišče severno od Budimpešte, torej v prostoru med kolenom Donave pri Vaču, Hatmanu in Budimpešti. Tu se je nasprotniku nedvomno posrečil globlji vdor, vendar pa je obkoljevalni manever, Izvršen na zapadni strani Donave med Blatnim jezerom in otokom Cse-pel, le malo napredoval.
Gozdni boji na južnem delu gorovja Matra ter v Bukku se lahko smatrajo kot vzhodne konice poskusa obkolitve Budimpešte s te strani. Boji pri Miškolcu imajo samo pomen vezanja sil. Nasprotnik vidi v bitki, ki se je razvnela za Budimpešto, enovito podjetje, katerega skuša izkoristiti z močnimi silami. Nemško vojaško vodstvo se ne sme dati preslepiti ter mora videti v bitki le njene bistvene točke.
Bistvo vsega skupaj pa je onemogočiti obkolitev Budimpešte. Vsi drugi cilji so v primeri z navedenimi podrejenega pomena. Ozemeljske pridobitve Sovjetov med Donavo, Dravo in Blatnim jezerom je sicer obžalovati, vendar pa ne smemo pozabiti, da so v primeri z operativnimi cilji prav malo pomenljive.
Božična slika slikarja fIstra BraegMa
Bilo je v decembru leta 1565. Sloviti ho-landski slikar Pieter Brueghel se je že dolgo veselil bližajoče se zime, ko se je odločil za Izvedbo svojega načrta, da simbolično naslika posamezne mesece. Dotlej je izdelal že Poletje in Jesen, želel je naslikati še zimsko sliko: prikazati je hotel vso lepoto, notranji mir sveta v snegu in mesec december, iz katerega se je razcvel skrivnostni cvet božičnega časa.
V drugih mesecih Brueghel ni imel težav. Bežni sprehodi po polju, gozdu ln vaseh so mu nudili mnogo vtisov, s pomočjo katerih je v srečnem navdušenju s čudovito naglico lahko izgotovil slike.
To leto pa, ko se je Brueghel tako hrepeneče oziral za cvetno-belo, z neba padajočo, praznično obleko zemlje, je bil december, ki je druga leta sprejemal darilo bleščečega se snega, kakor osivel, čemeren človek, ki ga nobena stvar več ne veseli in ki zato tudi ne misli, kako bi drugega razveselil. Decembrski dnevi so naglo hiteli in še vedno ni bilo snega. Zemljo so pokrivali megla, mrzlo vlažni zrak, vreme tako mrko, kakor je mrka vezava knjige, v kateri so naslikane žalostne note maše zadušnice. Brueghel je preživljal žalostne decembrske dneve v mučnem razpoloženju. Ze se mu je zdelo, da izraža nemi pogled ljubljene žene prošnjo: »Veliki Pieter, kaj je s teboj? Pomisli vendar na našega malega Pietra!« Tedaj se je Brueghel oddahnil. Opazoval je svoje dremajoče dete, ki se je v spanju sladko smehljalo. »Kakšna sreča navdaja malčka!« je zašepetal. »Sreča, ki mora bivati v skriti notranjosti njegove mlade duše!« In Brueghel se je naglo dvignil; začutil je, da prihaja veselje iz lastne duše, predvsem božično veselje. Poljubil je svojo ženo in ji dejal:
»Zimo, po kateri hrepenim, si bom napravil sam! Na prvi božični dan ti bom pokazal svojo zimsko sliko. Ah, to bo mirna božična slika! Nato bomo praznovali božične praznike, ti, mali Pieter in jaz! Moja slika, moja že tako dolgo zaželena slika se bo v svitu sveč svetila kakor moja- najlepša slika! To vem za gotovo!«
Brueghel se je Zaprl v svojo slikarsko delavnico. Na jed in pijačo skoraj ni mislil, le nekaj ur je posvetil spanju: pograbilo ga je tako stvariteljsko veselje, kakršnega on, ki je bil tudi sicer vnet in marljiv slikar, še ni bil doživel. Zdelo se mu je, da mu nevidne roke pomagajo slikati. Kot silni pomočniki so mu stali ob strani spomin, hrepenenje in domišljija. Spomin: kako se je sam kot otrok z drugimi otroci podil po ledu; vrnitev lovcev, kakor jo je doživel kot otrok; zaledenele in zasnežene
gore ozadja, kakršne je videl v Alpah na svojem potovanju po Italiji. Hrepenenje: spokojna vas v pričakovanju glasov zvonov iž cerkvenega stolpa, naznanjaječih božični praznik in visoko v zimskem zraku kakor strelica hrepenenja plavajoča črna ptica. Domišljija: vse prestavljeno v čar v sanjah doživetega decembrskega dneva, nad katerega modro-sivim nebom je sijalo večno sonce, čeprav njegove zlate ekrogli-ne ni bilo več videti... Tako je naslikal Brueghel v nekaj dneh in nočeh svojo sliko decembra, medtem ko je pred zaprtimi okni valovila mrzla megla.
Pozno popoldne nekega decembrskega dne je potrkala njegova žena tiho na vrata. Brueghel se je dvignil kakor človek, ki se je pravkar prebudil. Odprl ji je. Tedaj je zagledal srebrno svetlobo veličastne zime. Na zemljo je plavalo na milijone snežink. Brueghel je objel svojo ženo in ji za-klical:
»Zima je tukaj in moja zimska slika je končana! Ne, prav nič mi ni treba spreminjati! Obe sta lepi, resnična in moja naslikana zima!... In sedaj, draga žena, se pripravimo za praznovanje svetega večera!«
To so bili Brueghelovi najlepši božični prazniki. Njegove oči so se vedno znova ustavljale na dokončani sliki, na zimski sliki njegovega notranjega obraza, na najlepši zimski sliki, ki jo je svet kdaj koli videl in kakršne lepše nikoli ne bo videti v vseh časih, ki bodo še prišli, slika, ki kakor nobena druga izžareva nevidni čar božiča, ker je ustvarjena iz navdahnjenja nevidne duše.
Griša Koritnik:
k Ipšafn...
Car in smisel premišljujem legendarne polnoči, dobri davni čas blagrujem ob nasprotju zdanjih dni.
Čredo gledam in pastirje, borni hlev in Rojstvo v njem, pa si mislim: tukaj vir je zemske sreče: Mir ljudem...
Pa se spet mi v misel vriva čuden dvom, da ni tako, da je vsa radost minljiva, da me vara tudi to.
Sanjski čar mi trga sproti zvitega Heroda gnev; g«is o miru in dobroti je le daljen, tih odmev...
Ada škerl:
tal' »	Ii — '-=>
Rezek mraz je silil skozi debele zimske plašče prav da kože Gosta megla se je brezobzirno zaganjala v zardela lica in vsiljivo silila v pljuča, da so ljudje bolno po-kašljevali
Na križiščih ccst so v razposajenem vetru trepetale viseče električne svetilke in s svojo močiio svet obo komaj predrle ozek kolobar nepreglednega meglenega oblaka.
Ceste so bile skoraj zapuščene. Samo včasih je udaril iz zakotne gostilne pijan glas, ki je takoj zamrl v sanjajoči mirnosti dremajočega mesta katero je tu pa tam nasilno prebudil zategli žvižg odhajajočega vlaka. Le za hip je osvetlil od časa do časa sivo cesto rumen šop svetlobnega žarkovja avtomobilskega žarometa.
V opekastordeči frančiškanski cerkvi so zadsneli s kora poslednji pobožni akordi. Se porazgubili. ^
Tema se je tihotapila iz kota v kot. Se piituljeno plazila mimo mračnih lesenih spovednic. iz katerih se je čulo pritajeno šepetanje. Lezla proti pobarvanemu stropu ln se umaknila ob prvem med'em žarku svetlobe.
Na rjavem od lesnih črvičkov navrtanem klečalniku. je klečal osmošolec Janez špl-nača. Glavo je imel zakopano v dlaneh.
Na sivorjavi sterji. od katere se je kru-šil omet. je na zarjavelem žeblju visela velika slika svete Terezike v pozlačenem okvirju.
»Sveta Terezika! Zaupno se obračam k tebi v strašni bolesti. Ne dopusti, da bi morala mama umreti, ko jo še tako potrebujem.
O, sveta devica! Ce moreS, odvrni od mene gorje, ki bi me zadelo z materino smrtjo. Vrni bolni materi izgubljeno zdravje!
Daj, da bo mama jutri, na sveti večer,
vsaj malo boljša.
»Oče naš ... daj nam ...«
Dolgo je molil.
Zadnji duhovniki so odhajali lz spovednic in drug za drugim stopali v zakristijo, da se je težka baržunasta zavesa pri vratih neprestano gubala.
Cerkev je bila prazna. Samo v zadnji klopi je sedela stara Izmozgana žena, ki sta ji starost in mraz stresovala suho telo.
Janez se je ozrl na podobo. Zdelo se mu je, da mu je svetnica pokimala. Se mu nasmehnila.
Olajšan je vstal. Plašno mu je sledila temna senca, ko je lahno upognjene glave stopal proti vratom. Pri kamnitem kropil-niku je omočil prste in se pokrižal. Pogledal je na glavni oltar, okoli katerega je plaval sladkobni vonj po kadilu. Ze'eni pla-menček večne luči je nemirno utripal in plapolajoče begal za zadnjo kapljico* olja.
Cvrk! Večna luč je ugasnila.
Janeza je »preletel grozničen srh.
Planil je na mokro cesto. Iz megle je rahlo rosilo. Mraz je ponehavaJ.
V cerkvi so se pa vnele izsušene ustne starke enolično premikale in debele rožne
pagode so počasi drsele po njenih koščenih prstih.
Temno, temno je bilo v Janezovi duši, ko je trudno štorkljal po umazanih vega-stih stopnicah proti svoji podstrešni sobici.
Dolgo ni mogel zaspati. Dušilo ga je pekoče ihtenje neizjokanih solz.
Zunaj je lilo izpod temačnega neba. Burja se je lovila s sajastim dimom, VI se je vil proti sivočrnemu nebu in se brez sledu razblinjal v njem.
Janezova mati je bila v bolnici. V tisti veliki pusti hiši, ob kateri se neprestano plazi smrt. Preži. Čaka.
Bolniško poslopje je bilo kot lzumrto. Težke deževne kaplje so, kakor koščeni prsti smrti, trkale na mlečna stekla velikih oken. Drsele po šipah in se združevale na pločevinastih okenskih policah v kristalne solze.
Prostorna bolniška soba. železne postelje. Vse enake.
Po večerji je, že tako zaspani, pogovor med bolnicami potihnil. Slišalo se je le pritajeno vzdihovanje in Sum odej. Nočna sestra je utrnila dvoje luči. Samo ena Je še žalostno razsvetljevala sobo.
Tišina. Prekinjale so jo samo drsajoče stopinje nočne sestre, ki je hodila po sobi.
Pri zidu je ležala Janezova mati. Njene vročične oči so brezizrazno strmele v polte-mo, lz katere so se odražali upadli obrazi bolnic kakor grozotne podobe. Potns roke so krčevito grabite odejo.
»Oh, boli... Pa ne smem Se umreti... Ne... Kaj bo otrok brez mene... o, Bogi... Sla bom stran od t<*» zidov in aa
bom pozdravila... Marija!... Sveta Terezika .. .€
Močan curek dežja se je zaletel v mokre šipe. Ječalo je po mestu, kot ob polnočni uri strahov.
»Sinko! MoJ Jani... bodi ... dober... so še zacepetale brezkrvne ustnic§.
Na mrzlem hodniku je na nosilnici ležalo izmučeno truplo.
V	zvoniku se je sprožila ura in treh zamolklih udarcev porušila nočno tišino. Oglasila se ji je druga. Oddrdrala tretja svojo hreščečo pesem v tričetrtinskem taktu.
V	sobi so plašno plahutale Črne smrtne sence...
Janez se je zgodaj zbudiL Pokril je starinsko posteljo z rdečo odejo, vso objedeno od moljev.	•
Nato je stopil k edinemu oknu,ki je pozabljeno samevalo med štirimi neprijaznimi stenami in bilo drobno posuto s starimi mušnjimi odpadki.
Iz kotov je zaudarjala plesnoba. Vsepovsod prah. Pajčevine, v katerih so viseli mrtvi pajki skrčenih suhih nožic.
Snežilo Je v gostih debelih kosmičih. Zdelo se je, kakor bi se puščobno zidovje na nasprotni strani dvigalo proti nebu. Višje. Vedno višje. Se nato zopet znižalo ln se ponovno dvignilo.
Po skromnem zajtrku je oblekel pono-Seno suknjo, edino dediščino tragično umrlega očeta. Privthal je ovratnik ln stopil na ulico. V čevljih mu Je klokalo ln drobni zračni mehurčki so se prikazovali izpod strganih podplatov.
Z zadnjim pristradanim denarjem je kupil malo smrečico* in jo okrasil. Popoldan jo je nesel bolni materi.
Omamen vonj po narkozi in zdravilih mu je legel na pljuča, ko je odprl steklena vrata bolniške sobe. Smehljaje je krenil proti materi.
»Mama! Božička sem ti prinesel!«
Onemel je. Postelja je bila prazna. Samo črna tabla je še vedno nosila napis:
»Terezija špinača, 49 let.«
Strašna slutnja se mu je zarezala v mozeg. V kri.
»Kje je moja mama?« je zakričal. \ Zaman je čakal na odgovor. Samo po sobi je odmevalo. Strahotno.
»Kje je moja mama ? .. .<
Cunjasto je naletavala bela snežena vata, ko je bolestno stisnjenih ustnic stal pri mrtvi mami v mrtvašnici. Blesk njegovih grenkih solz je bil večji od bledega soja belih sveč.
Ure so minevale.
Nočilo se je že, ko se je Ihte poslovil od matere.
Začulo se je mogočno potrkovanje velikih bronastih malikov iz zvonikov mestnih cerkva. Njihov zvok je radostno plaval nad pobeljenim mestom.
Sveti večer je bil.
Iz priprtega okna gosposke hiše Je sa-njavo zadrhtela pojoča violina:
»Rajske strune ...«
Janez se je naslonil na zasneženo plin« sko svetilko in neutolažljivo zajokal.
In srebrne zvezdice so mehko„naletovals ▼ molčečo sveto noč;..
Srečne bcžične praznike
toplo želi vsem svojim naročnikom in čitateljem, inserentom in sotrndnikom
»JUTRO«
*
Zaradi trodnevnega praznika bo izšla prihodnja številka »Slovenskega Naroda« v sredo zjutraj, prihodnja številka »Jutra« pa v četrtek zjutraj.
JHMJ
u— Naročnike in čitatelje, ki so našo prvo objavo prezrli, ponovno opozarjamo, da izhajata zaradi izključno nočnega dela v tiskarnah tudi »Jutro« in »Slovenski Narod« v jutranjih urah in ne več zvečer, kakor sta izhajala doslej. Storili smo vse, da se oba lista dostavljata naročnikom aa dom kar najbolj redno in čim prej zjutraj.
u— Novi grobovi. Dne 4. novembra je umrl v starosti 33 ]et g. mg. Anton Mieha-liček. Za njim žaluje neutolažljiva mati, Marija Michaliček, ter ostalo sorodstvo.
—	Za vedno je zapustila svojce, mati, babica, teta, svakinja in tršča gospa Elizabeta Zore, rojena Kos. Sv. maša zadušnica za pdkojnico se bo brala dne 2. januarja ob 7. zjutraj v Ljubljani, v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Za pokojnico žalujejo rodbine Kos, Osojnik in Počsk. — V cvetu mladosti je smrt pokosila 22-letno g ,č. Jožico Majaron. Za njo žalujejo oče Joiko, sestra Mara, Angelca ter Ankica in dvgo sorodstvo. Pogreb bo v ponedeljek 25. t.m. ob pol 4. popoldne z Zal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. — V zavetišču sv. Jožefa je umni gosp. Anton Knez, policijski tajnik v pok. Pokopali ga bodo v ponedeljek, 25. t. m ob pol 3 pop. z Zal, kapelica sv. Antona, k Sv Križu. — Dne 30. oktobra je umrl po daljšem trpljenju 33. letni Jakob Seme, viš. polici.ski stražmojster v p. Za njim žalujejo bata, sestre in sorodniki. Maše zadušnice za pokojnikom bedo v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 30. t m. in v*e petke v januarju 1345, vsakokrat ob 7. uri, slovesni rekvijem pa bo 19. januarja 1945 ob 7. zj.
—	V Ljubljani je po da'jši boleznj umrfia v soboto ob 14 30 vdova po sodnem nad-svetriku ga. Pavla Oblakova. Pokopali jo bodo med prazniki, dan in ura pogreba pa bosta šele določena. Pogreb bo z Z 1 na pokopališče k Sv. Križu. Za pokojno blago gospo žalujejo globoko prizadeti otroci, snaha in zet je, vnučki in drugo sorodstvo.
—	Pokojnikrm bodi ohranjen blag spomin, preostalim izrekamo tudi naše sožalje.
u— Poroka. Dne 25. novembra sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Ivan He'ler, bančni uradnik, in gdčna špel-ca Černe, uradnica iz št. Vida. Priči sta bila nevestin brat g. Anže černe in g. Vital Seunig, trgovec iz Ljubljane. Mnogo sreče!
u— Slovenske božične radijske oddaje. Poslušalce ljubljanske radijske postaje opozarjajo prireditelji na naslednje slovenske božične o 1 daje: Dne 24. t. iti. (Sveti večer) od 14.15—16.00: Slovenska Slivnica. Svetoncčni običaji v besedi, pesni' m glasbi. Sodelujejo: Člani radijske igralske družine, deželam, mladinski zbor, tercet sester1 Finkovih. Prevcrškov sekstet, He-bein s citrami in koledniki. Vodstvo: prof. Jože Peterlin. — Od 22 15—23: »Glej zvezdice božje«. Ra lijaki orkester, vodi D. M. šijanec, sodeluje komorni zbor. — Dne
25. t. m. (božič) od 20.15—21.30: »Henrik — Gobavi vitez«. — Zvočna igira po istoimenskem misteriju, napisal Ksaver Meško. Izvajajo člani radijske igralske družine. Vodstvo inž. Ivan Pengov.
u— Evangeljske službe božje v božičnih praznikih se bodo vršile 24. decembra ob 15 in 25. decembra tudi ob 15 v zakurjeni cerkvi.
u— Pošta Kočovje vrši od 22. decembra tudi paketno službo. — Poštna direkcija v Ljubljani.
u— Denarni in zavarovalni zavodi Ljubljanske pokrr.jine na praznik sv. Štefana 26. decembra ne poslujejo. — Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine.
u— Veterinarska ambulanta društva Mali gospodar na Gallusovem nabrežju 33 posluje od sedaj naprej samo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15 do 16.
u— Vabilo beguncem m njihovim prijateljem. Na praznik sv. Štefana, 26. t. m., priredi Odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce v Ljubljani ob 15. popoldne v uršullnski dvorani na Kongresnem trgu (vhol v dvorano je iz Nunske ulice skozi zunanjo šolo) igro »Vrnitev-:. Pred pričetkom igre bo podal predsednik Odbora pcTočilo o delu odbora v letu 1944. Vabljeni so vsi begunci in tisti, ki sočustvujejo z njimi. Prodaja vstopnic je v Kmečki pisarni in eno uro pred predstavo v dvorani. Cisti dobiček je namenjen za begunske družine. V primeru a'a.rma se bo predstava začela pol ui. e po končanem alarmu.
u— Naval na razdalje valnlce božičnih dodatkov je v soboto nekoliko ponehal. Deloma zarali tega. ker so »g abežljivci« na žganje že prejšnje dni prišli do svojih .deležev deloma tudi zavoHo tega, ker so gospodinje zadnji da.n pred prazniki imele opraviti s peko in kuho. Tudi mladina je prišla več ali mani na svoj račun. V soboto je v nekaterih mlekarnah še lobila orehe, ki jih je prejšnje dni zmanjkalo.
u— Današnji živilski trg je bil zadnji pred božičnimi prazniki. Na trgu ie bilo še največ naprodaj smrečja in mahu. Prodajali so ga na Vodnikovem trgu, na stojnicah na Pogačarjevem trgu in pri tri-mostiu. Ljubljančani so ga kupovali z vnemo. tako da je bila zlasti pri trimostju prava gneča pred prodajnimi mizicami. Takih, ki so si omislili kar ce1© drevo pa je bilo v primeri z lanskim letom znatno manj. Večinoma ao se kupci zalovoljili s posameznimi vejicami smrečia, drugi pa z veiacami omela. ki naj v stanovanja pričarajo med prazniki vsaj nekaj božičnega razpoloženja.. Za kislo zelje je na trgu vedno dovolj kupovalk Dobava je redna, vendar premajhna. Kakor pri vseh drugih delitvah, bi bilo tudi nri kislem *elju prav, če bi ga prodaiolo več prolaialcev. Prodaja zelja je sedaj tako urejena, da ga prodaiai". razen na osrednjem trgu sa. mo še na dveh. treh krajih Prebivalstvo nekaterih predmestnih o k' a. lev mora hoditi. če si hoče nakupiti kislega zelja, prav na glavni trg. Pri tem zamudi mnogo dragocenega časa. pogosto pa. mnoge gospodinje ostanejo brez nje^a.
u— Vsi bomo za božič brali knjigo xBr-zonožec in puščica«!
Ci+oite in skrbno snslodujte opozorila tn navodila o zaščit? pred letalskimi napadi, ki Izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite '»a te objave ter se točno ravnajte po njih!
i B UJJULUJUU111 ii n um 11 ii IIJJU
Dr. Robert Klavaty
specijalist zobozdravnik ordinira od 22. decembra dalje od 8. do 12. are dopoldne LJUBLJANA, Ulica 3. maja 4 {pasaža)
u— Božični sejem za stolnico je letos privabil skromno število prodajalcev. Poleg raznih drobnarij ponujajo prodajalci i le ;azne izdelke za božične praznike: jaslice. papirnate okraske in svečke
u— Za Socialno pomoč je darovala trgovina Ožvald Pengov 300 lir namesto cvetja na grob pok. g. Alojzija Meserka, svojega dolgoletnega poslovodje. — Občina Log je darovala 2090 lir namesto cvetja na grob pok. dekana in župnika na Brezovici g. Andreja Lavriča. — Darovalcem iskrena zahvala.
SF0BTNO DBUŽTVO IZTOK
želi vsem svojim dobrotnikom in simpati-zerjem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
u— Obvestilo Slov. Rdečega križa. Ga.
Marija Jakil. Za Gradom 11, je darovala Slov. Rdečemu križu 500 lir namesto venca na krsto sorodnika Karla Koviča; neimenovana 100 lir. Prisrčna hvala!
u— Rodbina Habjan, Sv. Peter na Krasu, daruje 1000 lir Rdečemu križu in 1000 lir Zimski pomoči kot božičnico.
Vodoravno: 1. napaden z modernim orožjem, 7. vas na pragu Ljubljane, 10. naravna dolžinska merska enota, 11. cvetlica, 13. začetek gmote. 14. gora na Sp. štajerskem, 17. ogrožajo ob viharju ladje, 19. barva igralnih kart, 22. nedoločni zaimek, 23. italijanski spolnik, 24. pritok Volge, 25. število, 27. predlog, 28. pleme, pokolenje, rasa, 29. ptič kazi i ar, 32. nezačinjen, plehek, 33. osebni zaimek. 34. mesto v Srbiji, 35. oziralni zaimek, 36. vrsta ptic, 39. italijanski spolnik, 41. dva enaka soglasnika, 42. vrstilni števnik, 45. vesoljstvo, 48. dva samoglasnika, 49. utrta sled, pot, del proge, 50. latinski veznik, 51. italijanski spolnik, 52. v lucerni, 53. vrste, krogi, 55. ni na tako slabem glasu kakor mačeha, 57. začetek abecede, 58. osebni zaimek, 59. ka-zalni zaimek, 61. povratno-osebni zaimek, 62. mesto v Vojvodini, 64. arabski žrebec, 65. vzročni vezntk, 66. roman Arcibaševa, 68. tuja kratica za približno, 69. egipčanski sončni bog, 70. nadavek, plačilo, ki šteje v kupnino, 71. kvartaški izraz, 74. v licih, 75. naglo in nemirno prestopati, udarjati z nogami, 80. grška boginja, 81. oblika pomožnega glagola, 82. živi v nekem evropskem glavnem mestu, 83. postaja na progi Ljubljana—Trst, 85. vzklik, 86. oblika pomožnega glagola, 88. kozaški poveljnik, 90. podredni veznik, 91. hrapava, ne gladka, 92, žensko imet 93. sgor, nesoglasje,
Navpično: 1. evropsko velemesto, ki je sedaj v ospredju zanimanja, 2. kratica na receptih, 3. število, 4. žensko ime, 5. svetopisemska oseba, 6. nerabljen, 7. egipčanski sončni bog, 8. vas pri Ljubljani, 9.
kmečko strokovno glasilo, ki je nedavno
prenehalo izhajati, 12. pripadniki stranke, ki je nastopala v Parizu v dobi francoske revolucije, 14. glasbeni instrument, 15. predlog, 16. podredni veznik, 18. okrajšano tuje žensko ime, 19. jamči s svojim premoženjem, 20. sveta podoba, 21. v času, ko, .26. dva samoglasnika, 27. podredni veznik, 30. osebni zaimek, 31. nevarna in neprijetna spremljevalka ljudi, ki žive po taboriščih in
v nerednih razmerah, 36. vzklik, 37. nauk o nravnem življenju, 38. vrsta premikanja, 40. francoski spolnik, 41. slovensko žensko ime (Amalija), 43. prednašanje, deklami-ranje, 44. uporaba, upotreba, 45. trajen, brez konca, 46. živalski glas, 47. veznik, 54. pritok Rodana, 55. nadležna žuželka, 56. otok med Anglijo in Irsko, 57. arabski žrebec, 58. mesto ob Dravi, 60. norec, 63. uslužbenec gostinske stroke, 67. najbolj znana zagrebška ulica, 71. francoski de-partma, 72. oče, 73. reka na Nizozemskem, 76. grška črka, 77. sorodnice, 78. pokrajina v Zadnji Indiji, 79. naravno obrambno, sredstvo, 84. moško ime, 87. kratica za evangelij, 89. pisemska kratica (vrstni red črk zamenjan)..
u— Za božični priboJjSek v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici je ga. Fani Ciuha, vdova m. pis. ravnatelja, podarila 500 lir. Mestno županstvo izreka dobrosrčni gospe najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih ter prosi vse prebivalstvo, naj praznuje božič z obdarovanjem podpore potrebnih.
u— Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je Siemens d. d., tehnična pisarna v Ljubljani, podarila 200 lir v počastitev spomina pok. g. Adelfa šusteršiča. Mestno županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
PISALNE STROJE, RAČUNSKE STROJE, radio aparate, nalivna peresa, register blagajne, gramofone i. t. d. — Hitro, precizno. in solidno popravlja specialna precizna delavnica
»EVEREST SERVI S«, LJUBL-JANA, PreSernova ulica 44 — Telefon štev. 26-36
u— Emerik in Hermina Ferlinc darujeta 300 lir za stare in onemogle v mestnem zavetišču namesto cvetja na krsto blagopo-kojni ge. Tereziji Fridrich.
u— V počastitev spomina pok. ge. Milko-vič Katarine daruje rodbina Milkovič-Mul-ler 300 lir za onemogle v Japljevi ulici in 300 lir za Dom slepih.
u— podpornemu društvu za gluhonemo mladino so poklonili gospa Inka Strcjan-šek 1000 lir, gospa Šarabouova 1000 lir, gospa Anica Janeševa 500 lir in gospa Treo Terezija 100 lir — vse zneske kot božično darilo. Gospod prof. dr. Stanko Gogola pa je poklonil namesto cvetja na grob blagopokojnega g. Martina Oblaka znesek 300 lir. Vsem blagim darovalcem se društvo najsrčnejše zahvaljuje.
u— Podpornemu Društvu za gluhonemo mladino daruje gospa N. N. 100 lir v počastitev spomina pokojnega dijaka Martina Kotnika.
u— Za »lepo mladino, nastanjeno v glu-honemnici, je gospa Minka šarabonova poklonila 1000 lir kot božično darilo. Blagi dobrctnici se vodstvo zavoda slepih najsrčnejše zahvaljuje. Namesto cvetja na grob blagopokojne sorodnice ge. Mire Premkove je darovala za slepo mladino družina Dobcvšek 200 lir.
u— Za društvo slepih darujejo namesto cvetja na grob pok. Mih. Rozmanu stanovalci hiše Kersnikova 5, lir 300.
u— V počastitev spomina pokojne mame je daroval neimenovan 500 lir Društvu sle-
i pih-
u— Namesto venca za pokojno Nežo Zobec je daroval njen nečak 200 lir Društvu slepih.
u— Za Društvo slepih je daroval g. dr. Anton švigelj, odvetnik v Ljubljani, 200 lir namesto božičnih in novoletnih vošči! sorodnikom in prijateljem. Posnemajte! — Denar hrani uprava »Jutra«.
u— Namesto cvetja na grob svojega dragega profesorja dr. Blaža Svetelja daruje lanski D/, letnik trgovske akademije 600 lir neki begunski družini.
u— Radio aparate, gramofone ali posamezne dele, kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič. Prešernova 44
u— Bobič. Slovenska slovnica s pravopisom je edina za ljudske šole in edina od oblasti odobrena. Služi za meščansko šolo in dom. Cena 12 lir. Založba Kleinmayr et Bamberg, Miklošičeva 16.
u— Pouk za dijake srednjih Sol se vrši dnevno v »korepeStorijn«, Mestni trg 17 I. Razlaga, izpraševanje, ponavljanje! Posebn oddelki za privatiste! Informacije dnevno!
u— Pisalne in računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44.
u— Vse dijake, dijakinje opozarjamo na instrukcije srednješolskih predmetov in tujih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specialne instrukcije, Kongresni trg 2, n.
u— Goste, ki pridejo za božične praznike po vino k nam, vljudno prosimo, da prinesejo steklenice s seboj. Gostilna Lovšin, Gradišče št. 13.
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekarnah.
u— Vaše perilo lepo ln hitro popravimo.
Popravljalnica nogavic Debeljak, Kopitarjeva, pri Zmajskem mostu.
u— Srečne božične praznike želi vsem cenjenim gostom gostilna »Lovšin«, Gra-4IŽŽS & 13.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 24. DECEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10— 8.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro. — 8.00—8.15: Prenos orgelske glasbe iz osrednjega nemškega sporeda. 8.15—8.30: Versko prelavanje. 8.30—8.50: Praznična glasba. — 9.50—9.00: Poročila v slovenščini.
—	9.00—10.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. — 10.00—10.15: Poročila v nemščini. — 10.15—11.00: Naša zakladnica. — 11.00—11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. — 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: opoldanski koncert. — 12.30—12.40: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.40—14.00: Nemški ljulsui koncert. — 14.00—14.15: Poročila v nemščini in kratek pregled sporeda prihodnjega tedna. — 14.15—16.00: Slovenska slikanica — Božič v besedi, pesmi in glasbi
—	vodsvo prof. Jože Peterlin. 16 00- 17 30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Velik božični koncert s solisti, orkestri m zbori: zborne in solistične pesmi, 'epe orkestralne skladbe, komorna in orgelska glasba, — vmes 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.30—19 30: Prenos ostednjoga nemškega sporeda: Božič v nemških okrožjih — skupna oldaja vseh nemških radijskih postaj z ljudsko glasbo m prispevki nemških pesnikov. — 19.30—20.00: Božič na bojšču. — 20.00— 20.15: Božične pesmi. — 2015—22 00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. — 22 00—2215: Poročila v nemščini in napoved sporeda. — 22.15—23 00: »Glej zvezdice božje« — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec, sodeluje kom'mi zbor. — 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega spore 1 a.
PONEDELJEK, 25. DECEMBRA
7.-7.10: Poročila v nernšč-nl 7.10—8.:' Jutranji koncert 8.—3.40: Prenos siužbe božje iz stolnice. 8.40—8.50: Glasbena med-igra. 8.50—9.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Poj in proslavljaj božični slav-ček: Jutranji koncert Dunajsk h dečkov pevcev, igralske družine Hitlerjeve mladine, komornega orkestra in drugih sodelavcev, 9.—10.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: lz naše zakladnice. 10.—10.15: Poročila v nemščini 10.15—11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda 11 30—lz.. Slovenska ljudska oddaja. 12.—12.30: Na. poved sporeda — nato: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 12.30—12.40: Poročila v nemščini (eventualno poročilo o položaju; in poročila v slovenščini. 12.40—14.: prenos osrednjega nemškega sporeda: Opoldanski koncert z najboljšimi nemškimi or. kestri. 14.—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: »Janko in Metka«. 15—16 : Božična idila — sodelujejo: Truda Kellner, recitacije, Jelka Stanič, violina, Cenda Se-dlbauer, čelo, Slavko Korošec, flav a, Dul-ka Dubravska, harfa, Marjan LipovšeK, klavir in Marjan Viher, violina. 16.—18.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: To si želijo vojaki 18.—19.: Prenos osrednje, ga nemškega sporeda: Nesmrtna glasba nemških skladateljev: Bachov božični oxa-torij. 19.—20.: Prenos osrednjega nemške, ga sporeda: Glasbene slike, dirigira Otto Dobrindt. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.30: »Henrik, Gobavi vitez« — zvočna Igra po istoimenskem minerju — napisal Kisa ver Mcško. izvajajo član' Radijske igralske družine; vodstvo inž. Ivan Pengov. 21.30—22.: Drobni napevi. 22. do 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.:prenos osrednjega nemškega sporeda.
TOREK, 26. DECEMBR A
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 8.50: Jutranji koncert. 8.50—9.00: Po cči.a v slovenščini. 9.00—10.00: Prenos os e nie<;a nemškega sporeda. 10.00—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—11.00: Praznična g:a»ba. 11.00—11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 11.30—12.00: Slov. ljudska oddaja. 12.00—12.30: Napoved sporeda — ratc: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini (ev. poročilo o položaju) in o -ročila v slovenščini. 12.45—14.00- Koncert Radijskega orkestra, vedi D M. Šilanec 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14J5 do 15.00: Prenos osrednjega nemškega sDore-da. 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 17.—18.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Zvočni mozaik. — 18.—19.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Koncert dunajskih fžlharmonikov: Griegov koncert v A-molu in Schubeitova simfonija v h-molu (Nedokončana); dirigent Kari Boehm — solist Fri drich Wuehr.r. — 19.00—19.45: Sramel »Štirje fantje«. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.15: Za konec praznikov. — Rad j ki orkester vodi D. M. Šijanec — sodeluje Komorni zbor. 21.15—22.00: Dunai pozdravlja Ljubljano. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Plesni orkester vodi M. Vodonivec. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sooreda (glas ba).
SPOR T »
Drobiž p2 sveta
Nogometni sodniki poslujeta že 60 let. Nogometni sodnik ima po nogome nih pravilih pravico do samostojnega odločanja v vseh spornih vprašanjih med igro na zelenem polju. Njegove odločitve na igrišču so dandanes nesporne in nespremenljive. Toda to ni bilo zmerom tako... Trajalo je več desetletij in potrebnih je bilo mnogo izkustev, preden so sodniku priznali tako odgovornost. V prvih letih nogometne igre sploh niso poznali sodnika, Vodji moštev sta odiločili pri sporih sporazumno, kar pa je razmere na igriščih &amo poslabšalo, in tako je prišlo do uvedbe sodnika. To je bilo leta 1884., torej pred 60 leti. Vsako moštvo je odredilo po enega sodnika, obe pa sta si izbrali vrhovnega sodnika, ki pa je odločal le o napakah in na ugovore enega obeh sodnikov Toda leta 1891. so že uvideli nesmiselnost te ureditve. Iz obeh sodnikov so ustvarili oba stranska sodnika, iz vrhovnega sodnika pa pravega sodnika. Ta sodnik je smel poseči ▼ igro le. če je to zahteval eden izmed vodij moštev. Sele nekaj let pozneje je bila uvedena sodniška funkcij«, kakršna je v navadi že dandan«.
Odbor SK Ljubljana želi viserrru članstva kakor tudi vsem prijateljem in dobrotnikom prijetne božične praznike in srečno ^ojte jjgfaal
Beleinica
KOLEDAR Nedelja, 24. dec.: Adam in Eva, Hermina Ponedeljek, 25. dec.: Božič Torek, 26 dec.: Štefan Sreda: 27. dec.: Janez Evangelist
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Njegov najboljši prijatelj Kino Sloga; skrivnostna hiša. Kino Union: Tebi na ljubo Kino M^te: Ciganska ljubezen.
PRIREDITVE na BOZlC in ŠTEFANOVO K>no Matica: Koncert Kino Sloga; Mlada srca Kino Union: Tebi na ljubo Kino Moste: Nora.
DEŽURNE LEKARNE Nedelja; Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 91 Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murma-yer, Sv. Peti a cesta 78. Ponedejjek: Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia. GOtsposvetska cesta 4; Bohinec ded., Cesfa 29. oktobra 31. Torek: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Ba-hovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Sreda: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; Hočevar, CeWška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo vršil mestni zdravnik dr. Vladimir Orel, Giaselijeva ul. 18. telefon 24-15 Ravnikar Fran. L'rhartova ul.).
V	ponedeljek, dne 25. XII bo višil dežur-
no službo mestni zdravnik dr. Fran Vizjak. Tržaška cesta 42, telefon 26-81
V	torek, d^e 26. XII. pa bo vršil dežurno
službo mestni zdravstveni svetnik dr. Fran Ciber, Štefanova ul. 7,
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA:
Nedelja. 24. dec.: zaprto. Ponedeljek. 25. dec.: ob 14.: dramska predstava: Življenje je iepo. Izven. Cene od 40 lir navzdol.
ob 17. operira predstava: La Boheme. Izven- Cene od 60 lir navzdo. Torek, 26. dec. ob 14. operna predstava: Princeska in zmaj. Izven. Mladinska predstava. Obisk Božička. — Cene od 60 lir navzdol;
ob 17. dramska pre cistama: Pcs!ednji mož. Izven. Cene ud 40 lir navzdol. Sreda, 27. dec. ob 16.30 operna predstava: Thais. Red Sreda.
Predaja vstopnic za vse predstave o božičnih praznikih bo dar.es v nedesjo od 9. do 12.30 v Operi. Popoldne bo blagajna zaprta. Od ponedeljka d£jje posluje blagajna spet v normalnem času, t. j. od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. B agajm bosta ločeni, za Dramo in Opero.
Na b°žič, dne 25. decembra bo v Op°ri uprizorjena popoldne ob 14. optimistična komedija v treh dejanjih »Življenje je lepo«, ki jo je spisal M. Achard. Zvečer ob 17. bodo igrali G. Puccinijevo »La Boheme«, opero v štirih slikah. Po p.izorih iz H. Murgerjeve La vie de Boheme. —
Na Štefanovo, dne 26. t. m bo prvič v letošnji sezoni izvajana otroška ba ka P-Golovina in J. Gregorca »Princeska in zmaj«, v treh dejanjih, (pjtih slikah). To predstavo bo obiskal Božiček z angei i"Ui. — Zvečer ob 17. bodo igrali veseloigro v treh dejanjih »Poslednji mol«, ki jo je spisal Fr. Ks. Svoboda. — Poslovenil Fr. Govekar.
Po daljši težki bolezni je danes, 23. t. m. ob 14.30 umrla naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa
Obisk Pavk
roj. Deisinger vdova po sodnem nadsvetniku
Pogreb pokojne bo z žal na pokopališče k Sv. Križu. Dan in ura bosta določena naknadno.
Ljubljana, dne 23. decembra 1944.
MARINKA, hčerka, v imenu bratov in sester.
V globoki žalosti sporočamo, da nam je umrla naša draga mama, babica, teta, svakinja in tašča, gospa
roj. Kos
K večnemu počitku so jo polo-ž li na mestnem pokopališču v Sternbergu pri Frankfurtu na Odri. Sv. maša zadušnica se bo brala v Ljubljani dne 2. jan. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Brežice. 22. dec. 1944.
Žalujoče rodbine: IVAN KOS, OSOJNIK. POCEK in ostalo sorodstvo.
V neizmerni bolesti sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 4. novembra umrl moj edini otrok, sin, gospod
Ing. Anton Michaliček
v najlepši starosti 33 let. Bog mu bodi milostijiv.
Neutolažljiva mati MARIJA MICHALIČEK ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Praga, 24. XIL 1944.
&do> i&toe (lož bo, plača sa rsako besedo L ».30. najmanjši znesek sa te oglase Je L 10.— Za ienitve in dopisovanja Je plačati za vsako be*edo L 2—, za vse drage oglase L 1.— sa besedo, vendar pa plačajo posredo-valcl L 1.50 za besedo Najmanjši iznos ca te oglasa je L 19^-
£* vsaS oglas )e creDa plačau dri inprof takso L 1.6i). sa dajanje naslova ah Šifre pa L l—
POSTREŽNICO pošteno, urno — sprej meni. Pogoji ugodni. Na slov v ogl. odd. Jutra.
34439 la
PO STREŽNICO
Pc-Steno. sprejm&.t.. O ta !o po dogovoru. Mleltar na Rr.niigaj, šmart,n.-ka C. 24 .	34629-la
POSTREŽNICO
Išoera zi cPc^anske ur«. Nasiov v og!. odd Jn tra.	34622 la
POSTREŽNICO Za 2 krat tedensko, najraje z Bežgrada. sprejmem z-B. ves dan s hra. no. Naslov v ogl o<3d. Jutru.	34606-la
£OBAR'CO spretno, zdravo. iSCem za bo'J5o družino. Ponudbe z npVedbo ftp.ro sti in dosedanjih siužo ni og!. cdd Jutra pod 'Lepo li&am 630-.
34355-la
PO TENO DI".KLE
z.-nssijivo. pridno, s trgovsko lzobnaafoo. išče službo v trgovini. S h:a Tio ali brez Ponudbe na cgl odd. Jutra DCd >Tr govina«.	34528 1
GOSPODIČNA t"govsko nobražena — išče kakršne kol' p.ST-ni.šk0 zapo .litev. Ponud be na Og'.. odd. Jutra Pad »Pisarn.ška
34009 1
SI.UŽBO IŠČE
restavracijska blagajničarka, ki zna tucil krhati in razna kuhinjska dela. Gre tudi v kavarno. Con), ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in poštena«.
34736-1 HIŠNA POMOČNICA (z malo telesno napako), ki zna dobro kuhati in r^rurae vsa hišna dela. želi službo z novim letom. Nasiov in informacije pri »Fototebniki«, Dunajska c. 15.	34830-1
KUHARICA gospodinja, srednijh let, išče mesto pri eni osebi ali majhni družim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Samostojna«
34661-1
VAJENCA
sprejme večja špecerijska trgov na Ponudbe na oglasni odd. Jutr„ pod »Pl-LČa*.	34538 4-1
KLUČ. VAJENCA sprejmem t.-.koj. MegUč. Tesarska 5. 34525 44
UČENKA Seli premeniti mesto v kakršno koli trgovino. Nasiov v ogl. odd. Jutra.
34732-44
feHf-is ^sp^svniBHBk
, pERILO trpim, grem na dom.
Nvlov puiti;l v ogl. od del. Jutra ped >Po do govoru«.	34453-3
NEKAJ DEL krznarskih, oddam na dom. Na^ov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Privatno«.
34786-3
KLAVIR. HARMONIKO poučuje gospa v man;5ih skupinah v sredini mesta. Informacije vsako dopoU dr.e od 9—14 ure. Začetek tečajev ob novem letu. Naclov v ogi. odd. jutra.
34795-3
PRIDNO DEKLICO
14—15 letno, res zanesliivo, sprejmem takoi k dvcietne-rnu fantku. Pojasnila med 13 in 15. uro. I. M., Trsti-. kova 3. 34265-la
I OTOGR\FA(-INJO) dob cga operaterja ln re tuše rj i lš.:e za stalno Foto Stud o Potrč, še lenfeurgcvi 6 34586 la
PiiEVAJALCA veš ega nemškega m ?Io ven tega jez ku v govo ru in pisavi. Iščemo. Pri j-ve sprejemamo dnevno med uradni Ti urami v pisarni Bleiweisova c. 13-I1I.	34721 la
PRIDNO DEKLK poštena z znanjem ne kaj kuhe. iščemo za ta toj Naslov v ogl. odd. Jutra	34435-la
DEKLICO pridno m polteno ki Vma veselje do kuhinje in gospodinjstva, sprejme v služoio hotei »Bellevue«, Ljubljana.
34568 1
DEKLO
za kmetefca ln gospodinjska dela. sprejrem. Po. nudbe na goetiln0 in trgovino Angelca, Ježica 6 pri LJubljani 34551-1 a
PEKOV. POMOČNIK dober delavec, dobi službo. Ponudbe z navedbo dosedanje zapo litve na cgl. odd. Jutra ped »Bo. Ž.č«.	34522-la
Dobrosrčno DEKLE, pošteno, preprosto in snaž-qo, razumno in pripravno za meščanska hišna opravila, sprejme dobra gospa za pomoč v gospodlin-stvu dveh oseb. Tudi možnost za postranski zaslužek. — Vprašati popoldne. Reslje-va 1S-H. desno. 34760-la
POSTREŽNICO Za dva dni tedensko, ali par ur dnevno, sprejmem. Tgodn pogoji. — Nasiov v ogi. c'd Jutra.	34868 la
G. FtirtroiHIer:
Kigsc princese
ŠKORNJE
mo&ke, črne, St. 42. dobro ohranjene, prodam. Nael0v v ogl. odd. Jutra.
34592-6
RADIO
ln elektro gramofon — prodam. Gajeva 9. vrata 4.	34543 6
ELEG KOŽUH
Je ugodno naprodaj pri kro'aču Bizjaku Vegova 12	34621 6 BLAGO
zia možko obleko sivo. lepo, ter visoke črne čev ije št 43. ugodno Pro dam. Celovška 49-1.
34511e MOŠKO SUKNJO črno. dobro ohranjeno, prodam Naslov v oglas, odd. Jutra.	34544 6
I-OSTELJICE otroške, nove — poceni prodam. Ogled v mizar ski delavn.ci Artnak Jo sip. Jenkova ui- 7. vsak dan od 9. ure zjutral do 4.30 ponoidne 34542-6
RADIO Kornyphon 4 cevni »n gramofon (Columoia) s 40 ploičaml, prodam. Na ogled Jučuf Mehmetl — Stari trg 8.	34619-6
KUHARICO
k trčlansk družin! — iš^em Vpia"ati: Jivnnis, Cesta na Rožnik 9.
34844-la
HLAPCA ali DSKLO
k en: kravi, in za !r>žja oolj-ka dela 5p"e1~em. Naslov v ogl. odd. Jutra.
34334 la
HLAPCA
k piru konj za voSnje v irestu, sprejmemo. — Naslov V ogl. ofl-i Jutra.	34833-1 a
BLAGO za moško športno oble : ko ali pomladanski po i vršn'k. ugodno prort m ' čemetova 9-L 34510-6
BLAGO za damski plašč aH ko ftu-n, črne barve ter za mo'k: pomlad. povrŠDik ,11 športno obleko, zelo lepo prodam. Celovška C. 49-1.	34513 6
MIŠI PODGANE
in ščurke zanesljivo pokončate s ftrupom ki ea dob:ts v drofferili — Anton Kane. Židovska 1
34423-6
SPALNICO
moderno, še ne plesfca,-no za.rreniam a-i pro" ctom. Mzarstvo Lončarlč Voda kova 116 Slika.
34389 6
KOLESA
za gUTji diro, komplet na ? sprednjo ln zadnj0 osjo. ugodno proda Mer kur Puharjeva 6.
34356 6
BLAGO
(kočevsko* za moško ob teko damsK, kostum ali plašč, ugodno prodam. Nsslov v ogl. odd Ju tra.	34357 6
OTRO?Kl trcikeljčkl » 1 do 3 let stare, ugodno napr0 daj. Merkur. Puharjeva 6	34360-6
STRUŽNICA dobro ohranjena za 28 tisoč lir in 2 vrtalna stroja naprodaj. Merkur Puharjeva 6. 34361-6
PRODAM »Marki tn MetalVb.iuka. sten« št. 4 ln 4a. Lepo božično dar-lo za dora ščajoče otroke. Sedlar, Igriška ul. 3-1.
34382 6
2 ELEK KUHALNIKA
nova po 1000 W. 220 V. zamenjam za flanelo. za pidžamo. Naslov v ogi. cdd. Jutra. 34724-6
PARKET k- ga je kupil gosp. lz D. M. v Po.ju naj istega r 3 dceh dvigne, drugače ni več njegov.
34726-6
ŠEPING STROJ, 500 mra skobelne dolžine, in vrtalni stroi do 50 mm, skoraj nova, naimcdernejša, proda Iiers.č, Rimska 13. Tel. 37-55.	34110-6
BUKOVI PLOHI 10 cm in 1 Par konjske vprege (šr.), naprodaj. Infor.racije v gost ini »Pri B-da.ku« Ha Brdu pri V.ču	34589-6
ČEVELJČKE št. 24, prodam. Makovec, Poljanska 25-1.
34583 6 PRIMERNO DARILO sa gospoda, prodam. Ponudbe z navedbo cene na cgl. odd. Jutra pod »švicarski izdelek »Ome ga<.	3456;-6
PREPFOGO »Argam.7i.nc. volneno, kot novo. 2.5X4 m. prodam. Le resne ponudbe « cen0 na cgl. odd. odd. Jutra pod »Volna«. 34566-6 PEČ
Premier, št. 20 ln železno posteljo, urodam. Poizve Fe v trafiki Sv. Fe-tra lissip 23 34550-6
OPERNO KUKALO in druga darila prodam ali zrmenjam. Bezlaj — Aleševčeva 16. 34546 6
BLAGO za moško obleko, fino. predvojno, kupln. Na »lov v ogl. odd. Jutra.
34545-6
ŠKORNJE
elegantne, mrlo rabljene št 43, zamenjam za večje št. 44—45. Istotam prodam drsalke št. 30. Plrnat Franc.Verstov^ko-va št. 9 priti. „ 34539-6
KOŽUŠČEK bel, v odličnem stanju, zamenjam Za protivred nost Naslov v ogl ^dd. Jutra.	34535-6
BELO KRZNO dobro ohranjeno, prodam Groharjeva 21 — Mirje.	34529-6
ofsTirjTE
edino pri naših
BEL KOŽUŠČEK
8 mufom od 3—6 let.
beJ krznen ovratnik, dežno pelerino, skoraj novo predvojno blago ln škornje, črne. aa 6 let staro deklico, zamenjam za protivrednost v naravi. Naslov v ogl. oddei. Jutm.	34523^
PREDMETE gospodinjsko važne zamenjam aaradl selitve Za dežni plašč ali silčno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toplota«.
34515-6
RADIO
5 cevm, pooenl prodam
aH zamenjr-m z-, protivrednost. Cena 9003 lir. Sv. Marka 35. II. vrata, levo.	34508-6
GRAMOFON v omarici s plo&i-fciv, damski plašč, moški suknilč. hiače, prodam. Lozar Rimska C. 23. dvor šče. levo. 34509-6
ŽENSKE SNEŽKE ln čevlje št. 40. 38 — -orke galcSe ln čevlje št 41, 43 — deSke čev Ije št. 34 in po=te!jno pregrinlalo, prodam. Lo. -ar Rimska c. 23 dvo-r-šče, levo.	34502-6
2	ZT!VSKI SUKNTI (predvojni. brezh.bnl). za 15 ln 18-letnegi fanta predam. Naslov v ogl odd. Jut-a 34489-6
TEL;CO SEKO enc leto staro, zame-ntain za voz. 1000 kg aH več nos lnosti. Naslov v ogl. odd. Jutra.
34403 6
PRODAM
ali zamenjsm bele volnene smučarke damske hiače. Ponudba na ogl-odd. Jutra pod »čista volna«.	34329-6
DAMSKE ČEVLJE rj..ve, št. 38. dobro ohranjene — zamenjain m plašč za 16 let nogi dečka. Štil goJ Trdinova 8. podpritličje.	34315-6
PROD\M
ali zamenjam: plenice, rjuhe, d mske obleke in čevlje 38 ter otroški mu fek ln kapice. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34314-6
PRODAM ali zameniam: zaveso (Store) usnjen toovčeg. snežke št. 36—38. in dve beli zdrav, halji. Naslov v cgl. odd. Jutra.
34313-6
BANJO
vel; ko, leseno. ploSčevi-nast lonec 201 in 4 litrsko koaco vse staro, v dobrem stanju, prodam. Lepcdvorska 30.
34311-6
ŽIMNICO
prodam ali zamenjam. Nsslov v ogl. odd. Jutra	34300-6
MOŠKO SUKNJO lz predvojnega blaga — primemo predelavo prodam po nizk: ceni. Šiška, PaVšičeVa 8.
34418-6 DAMSKO PUPO \ z normalno postavo Vn plinsko poč z 9 grelci, prodam. Rožna dol.. O. X, št. 1. oddaljeno 5 minut od restavrae je Katre«.	34419-6
3	LEPA DARILA primerna za Božič, prodam. Ogled samo v nedeljo! Knezova 18 H levo, d ©sna Vrata. 34476-6
ZIMSKI PLAŠČ krznen, črn, aa višjo moško postavo, ovratnik vidra, podloga — bizam, dobro ohranjen, prodam. Jurčičev trg 2-II.
34435 6
NOVE IGRAČE
šrrarbni voziček aa punčko ln dvokoliCo za ae čka. predam. Og'ed Po. lakova 11, Šiška.
34600-6 PLINSKI RESO n«, 2 pismena, raoljen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34595-6
ŠIVALI« STROJ entlarico. rabljeno, ie dobro ohranjeno pro, dam. Resi Jeva 3». podpritličje.	34627-6
DVIGALO
sa skladišča n* lOtal pogon ali tud« posebej 4o-ieaje (pal^aeto ln kotno) ter posebej stroi • kolesjem, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvigalo«.
34631-6 GLAZBENO OMARO tov. novo z 10 cevnimi vdelanim radioaparatera, električni gramofon in ojačevalcem prodam sa 46.000 lir. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ugodila prilika«.
34614-6
BLAGO za damski plaK, rjav ln črno ugodil n proda-m. Naslov Sv. Petra c. 78 H.
34613-6
USNJEN PLAŠČ
fcričetrt:nski g krznenim ovratnikom in žepi. ter šest velikh frotilrk Kamenjam ali prodam. — Ogled do pol 10. ure v Muzejski tU 3. pritličje levo	34612-6
VOLNO neizpredeno. prodam ali zamenjam. Naelov v cgl. odd. Jutrra. 34633-6
ŽFT EZNO PEČ »H 105', s koral nov0 — prodam. Naslov v ogL odd Jutra. Ogled v popoldanskih urah. 34635-6 KAUČ
dobro ohranlen, lz predvojnega blaga, prodam po ugodni ceni. Naslov V ogl. odd. Jutra.
34040-6
VEČJO PEČ n» žapanje. prodam ali
rrimerjim. m feganj«. Rožna dol. C. H, št. 29
34656 6 PISALNI STROJ dobr0 ohranjen, kupim. Delno zamenjam. Ponudbe z navedbo zntrrke in cene m ogl. odd. Jutra pod »Skoro nov«.
34650-6
OMARO
s predali, dobro ohranjeno. orehov les. ter kratek kožuh (suknjič) — prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Prehrana«.	34660-6
DAMSKE SNEŽKE št. 39. s srednio vvoko peto. prodam aH zamenjam. Društvena 6 Ud mat.	34862-6
MOŠKO SUKNJO zimsko (žel. uniformo), prodam Vodnlkova 35a. Šiška, priti., leVo.
34664 6
GO-TZER'CE moške, predvojne. St. 42. zamenjam za Senske št. 37. Ogled od 12. do 2-Jurčičev trg 2-m.
34666-6
MOŠKE ČEVLJE črne boks. št. 42 ln fne žke, zamenjam bi otroške močne št. 33—34. V hiši Jager, volna. Dvomi trg 2, nadstropje, levo.
34669 6 DAMSKO DARILO dragoceno, predam. — Rožna dolina, C. TT 8t 18.	34671-6
GLOBOK VOZIČEK pleten zelo lep dobro ohranjen, predvojni material. prodam. Albanska 6-1.	34430 8
STRUŽNICO skoraj novo, moderno. 200X1500 mm, x Norton vodilnim in povlačnm vretenom, z električnim motorjem in vsemi w> Vamlšklmi pritik!ina/xi. prodam, Ileršlč Rimska e. 13. Telefon37-55.'
34112-6
VENECIJ ANKO
moderno. skoraj novo, na dve ojnici, kot poi-nojarmen k, proda Ileršlč, Rimska c. 13. Telefon 37 55.	841U-6
CIGARETE podarim tistemu, ki ml posodi ključ k angleški »lov. niči Gaspey-Sauer 1942. — Javite naslov na ogl. odd. Jutra pod »Cigarete«.
34688-6
Par DAMSK IH ČEVLJEV št. 37, dobro ohranjene, prodam. Poizve te: Ivan Judež, Dunajska 23.
M689-6
Otroft« CEVBIJCKB
It. 25. močne, prodam. — Gregorinova 12/1. 34690-6
HARMONIKO Settimo Soprani, 24 basov, prodam Gregorinova 12/1, Vi«.	34691-6
ŠPORTNI VOZIČEK, avtomodel. tapeciran, delno kroma rt, nerabljen, prodam. šiJVa, Brej čeva 8.
34693-6
2 PREPROGI,
pirotski, predposteljnaka, prodam. Turenšek, Medvedova 14 podpritličje, levo.
34694-6
LEPO DARILO
za gospoda prodan. Interesenti naj javijo sto) naslov na oel. odd. Jutra pod »Schaffhausen«.
34597-6
PISALNI STROJ »Everest«. srednje velik, ▼ fcovčegn, skoraj nov, prodam naibojijemu ponudniku. Ponudite ceno na ojrl. odd Jutra pod »Samo do 31. decembra«. 34704-6
OPREMA ra trgovino: prodajna miza. kredenc«, police, t-el-kf M?d:lna o-na-ra, velii:'	posne-
malnik, 5t'ri rr.irice s stolčki m drugo, narrodai. Ponudbe na ogl. odd. Tu-rta ntvl »24«. 34712-6
ŽAKET s telovnikom in hlačami orodam. Natlačenova 16/1. levo.	34717-6
5KOPNJE St. 43 •'n ženski dres prodam. — Natlačenova 16/1 levo.
M718-6 OTROŠKI PT.AS<"EK ta do enega leta starosti ugodno prodam. Zameniam
moške polčevlje !(t. 42 za •^av take ?t. 43. Most*. R^nišks 27/1. 34720-6
ZdmvniSko HALJO, damsko. novo, iz belera predvoinega gradelna. m nredvoini sukanec prodam.
dnevno od 17 do 18. Cigaletova 11II, desno.
34725-6
ŽENSKI PLASC, črn. prmeren za predelavo •nnflto suknie. ter nekoliko oblek in žen skesa perila "rodam ali zameniam. brrra 21 (pri rimn«riii>.	54727-6
ŠIVALNI STROT. skoraj nov, pogrcl-iv okrogel čol-iiček. pth«ko kolo Purh. glavo km;a?ke-«»a stroi* Singer. mo?ko obleko. č-no, nredvoino b!i-en. iti kos Ms ca m mo?Vo obleko, prodam K*mni?ks ulica 13, pritličje, levo.
34728^5
SPPVIS za črno kavo, če?ki porcelan, d?mske črne nizke snežke za visoko peto. St. 37, in telovadne eopste, usnjene St. 37, prodam. OHr.!-, uri	»4738-6
USNJEN SUKNJIČ a teplo podlogo, v zelo do-Krem staniu prodam. Naslov t oglas, odd Tutra.
M743-6 PISALNE STO OJE ima naprod«! Promet, b«-sproti k rižanske cerkve
34746-6 Novoletna DARILA t slike (orginalne in druee), razne umetnin/-. starine, porcelan in stekienine, vaze, svetilke. .. - . .
_ činke. fotelie. st^!e, knjige itd. prod/ gosnodsr-*ka pisarna Tribuč rad f'orj?nsko cerkvijo 34755-6
PRODAM ali zamenjam rjav plalč, kuhinjsko tehtnico, pol-goj«rje, gamaše, Škornje št. 43. Nasiov ▼ ogl. odd. Jutra.	34758-6
Železno POSTELJO in posteljne omarice * marmorno ploščo proda Hinko Privšek. Gradišče 7.
34763-6
ELEKTRIČNI
kuhalnik, rešo ia likalnike proda Hinko Priviek, Gradišče 7.	3476-1-6 JOPE,
plišaste in volnene, proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
34765-6
GLASBILA: gosli. čelo. citre, mandoline. klavirske harmonike, diatonične in kromatične, gramofone in radioaparate proda Hinko Privšek, Gradišče 7.	34766«
' KRZNENE BOB,
ovratnike in mufe proda Hinko Privide. Gradišče 7.
34767-6 RADIO APARATI
novo došli, dobrih znamk, na razpolago pri Hinko Privšek, Gradišče 7.
34768-6
APARAT za trajno ooduladjo. proda Hinko Privšek, Gradišče 7.	34769-6
ČAJNI SERVIS pristno japonski, krasen izdelek, proda Hinko Privšek. Gradišče 7 . 34770-6
VODOMER kompletni, proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
34771-6
MOŠKE OBLEKE razne barve, proda Hinko Privšek. Gradišče 7.
34772-6
DOUBL BLAGO za zimsko suknjo, proda Hinko Privšek, Gradišče št. 7.	34773-6
INH.UENC STROJ električni, za razne eksperimente. pripraven v študijske »vrhe, proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
34774-6
POSTELJICO, otroška, medeninasta. v najboljšem staniu, prod? Hinko Privšek, Gradišče 7.
34775-6 MREŽASTE VLOŽKE
p-oseljne, proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
34776-6 ZIMSKE SUKNJE
moške, proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
34777-6
TEHTNICO
lekarniško, proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
34778-6
ŽELEZNA PEČ
mala. ob'ižetia, nova. naprodaj. Medarna, Židovska nt. 6.	34780-6 VRV
h najboliše konopnine, 7 mm debelo in 40 do 50 m dolgo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
34784-6 MOŠKO SUKNJO za srednjo postavo. Ime barve, prodam Naslov v ogt. odd. Jutra. 34*R4-6
PRODAM UGODNO: lepo rumeno lisico, črno svileno obleko za srednio postavo, črn plašč in veliko ovalno ogledalo (za kopalnico). Železnikarieva 16/1. levo.	34678-6
VOLNO. vel kg, lepe, sa preio, ugodno prodam. Vinšek, Dunajska 6, dvorišče
3-K79-6
ŽTMNICO. trodelno z mortko travo, nova, predvojna roba, ugodno prodam. Vinšek, Dunajska 6, dvorišče.
34«80-6 PLATNENE RJUHB
3 kom., in mesoreznico, št. 8, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
34681-6
VOLNO temno modro, zameniam za dobro ohra;ene gojzer-ie St. 43. Ob Zeleni hmi St. 1. pritličje. 34683-6
SUKNJIČ usnjeni in suknji? iz blaga, moška, za srednjo postavo, dobro ohranjena, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	34787-6
OTOMANO dobro ohran	Zisto,
prodam. Naslov v ogt. odd. Jutru.	34738-6
MOŠKO OBLEKO temno, prodam ali »menjam. Naslov v ogl. cdd. Jutra.	34791-6
OVČJO VOLNO belo, fino. za prejo, več kg. prodam. Poljanski nasip 14/11 desno. 34792-6
PLAGO vseh vrst, maeufakturno, kupuje »Promet« (nasproti k rižanske cerkve).
54800-6
PLIS
rjav, 3.25 m. prodam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3480R-6
1 PIROT PREPROGO 3 X 4 m, senički 3 x 2 m, argamair 2 x 3 m, prodam. Ogleda te tudi v nedeljo dopoldne, Sv. Petra 7. trgovina z zelenjavo.
34fiO"i <
HARMONIKO, kromatično, »Scandalli«, t 120 basi in 6 registri, popolnoma novo, prodam. Drofenik Konrad, Parmo-va 41.	34807-6
PEČICO in cevi, prodam. Tržaška 54.	34810-6
STRUŽNICO 260 x 3000 mm z Norton in tremi vreteni, z vdelanim motorjem, teža cca. 3000 kg. skoro novo, takoj prodam. Ileršič, Ljubljana, Rimska 13,v telefon 37-55. 34811-6
RADIO 4-cevni. prodam. Vrhovče-va ul. 14.	34814-6
PEČICO in cevi, novo, pripravno za hitro ogrevanje, prodam. Regent, Kriievniška 5'II.
34816-6
BIAGO za trenčkot. S« predvojno
in za moške obleirti temn, modro, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34817-6 KOLO
moško, lepo, štrapacno, zamenjam za isto tako, ta-mo Iažii tip in doplačam. Fototehnika. Dunajska 15.
34819-6
SVILO za haljo, Iep*j temno modro ali črno. boljše blago ln 6 m etramlna ali sifona batista, ku R 31. NailOV r ogl. Odd Jutr*.	34565-7
PREPROGO, perzijsko »li pirotsko. dobro ohranjeno, manišo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
34065-7
BELE SNEŽKE
št. 24 kupim ali vzamem v zameno. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Bele snežke«
34316-7
KTANTAPTCE in druge steklenice kupuje gostilna Lovšin, Gradišče št. 13.	34286-7
RADIO manjše oblike. noveiSi mode!. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 34285-7
VREČE različne, iuts od ambala-že. stalno kupuiem Pod-bevšek Filip. Obirska 4 (Šiško.	33170-T
ZOBNO ORDINACIJO kompletno aH tudi dele ter lnštrumentarij — kupim po dobri ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zobna o-d!. nacija«	33381 T
RADIO klavir. Leloo, Retlno. Rolle.f!ex ali illčni fo toaparat. kup mo. Mer kur. Puharjeva 6.
S4S53 7 KOLESA — VOZILA moška dam«ka, otroška, tr cltle za otroke, otroš ke globoke ln športne vozčk«. kupm. Hinko Prlvšei, Ljubljana. Gra dlšče 7. n&spcot. dram gkega gledališča 34562-7
RJUHE, KAPNE raznovrstno perilo «tm sko, letno. br*sače. za store, tekače pevzijske preproge, pirotake, bosanske, llnolej preproge ln llnolej tekače, razna moška. Senska ta otrofl. ka oblačila, kupi vsako količino, plača dobro — Hinko Privšek, Ljubi ja na Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča.
34580 7
OGLJB karbid, vreče, letezne so
de, kupimo. Plačamo ze lo dobro. Merkur, P;ihar leva 6.	34359 7
MOŠKO KOLO Italijanske znamke dobro ohranjeno, kupim. Ponudba »a ogl. oddel. Jutra »Dober material«.
34616 7 SPANSKo STENO čedno, kupim. IvanMč. Pljateljeva 1A-IH. Prule.
34676 7
PREPROGO
pirotsko ali bosansko —
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plrot«.
34533 7
JCUPIMO: 2 gumi diri, nosilnost 4 do 5 ton; 1 betonski mešalec in 1 tricikel, nosilnost 300 do 400 kg — vse v novem ali uporabljivem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačamo«.	34097-7
ŠTEDILNIK železen. manJM — dobro ohranjen — kupim. Ponudbe na ogi- odd. Jutra pod »Ohranjen štedilnik«.	34637-7
PREPROGO sarajevsko ali splitsko vozlano, dobro ohranje no, rabim Za takoj. Po nudbe na oŠ1- odd. Ju. tra pod »Sarajevska preproga«.	34585-7
PERZIJ. PREPROGO manjšo, dobro ohranje no kupim Ponudbe na ogf. odd. Jutra pod »Do ber plačnik«. 34584-7
SPALNICO nov0 ali dobro ohranjeno, kupim. Pcnudbe na oglasni odd. Jutra pod »Spaln!ca«.	34562-7
PREPROGO pirotsko, sarajevsko »H drugačno kupim. — Po. nudbe na cgl. odd. Jutra pod »Preproga«.
34532 7
ZBRANE SPISE
Pinžrrar I—XII, Stritar I do VH Detela I. n. IV ln Gregorčič — Poezije I—IV. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Marko«.	34525-7
PREJICO in volno (tudi ntfc. ostanke, raznobarvno svilo za umetno pletenje, par metrov rjave konte-ntae in blago za letn0 irožk-> pižamo, kupim. Ponudbe z navedbo cene Pod »S« lahko pere«.
34520 7
GLASBILA
Radio aparate, nove, rab ljene. gramofone harmonike Scandalli. klavir, ske d.atonične, krora-tlčne harmonke go-li. citre. kitare, glasovirje. plan.ne. tamburce itd. kupi ln prevzame v komisijsko prodajo Hnko PrVšek. LJubljana. Gradišče 7. nasproti drarn skegi gledališka 34578 7
TAMBURAŠKI lnštrumentarii za kompleten tamburaški orkester ln posamezne komade. kupi, plača dobro: Hinko Privšek. LJvblja na Gradišče 7, nasprot: dramskega gledalL'ča.
34579-7
DAMSKI PLAŠČ
volnen predvojni, nov aH malo rabljen, za visoko postavo, kupim ell zamenjam Naslov v ogl. odd. Jutra. 34514-7
BLAGO Zla spomladanski moški plašč, predvrjno blago kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti-vtrolnost«.	34501*7
VOZ
na gumijastih kcle»fh, ■
nosilnostjo nad 1005 kg kupm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voz«.
31396 7 DRAGOCEN KRIŽEC n« ' tanki verižici, ku-pm. Naslov Y ogl. odd. Jutra.	343187
BLAGO Za zimski p1 aR, temno, modro, kupim, tor brl-salke, kuh. brisače in 'blago Za moške spodnJe hlače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vse predvojno«.	34317-7
BLOKA ZA RADIo X Po 8 M? 500 V in 1 upor 2000 n 4 wat.. ku pin. Ponudbe na og'is. odd. Jutra pod »Navest. ceno«.	344117
STEKLENICE raz lčnih vrst kupujemo. Dobr0 plačamo. Na Vaš0 željo jih prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2. J-313 N-7
SLOVENSKO in tuje leposlovje ter ostale Izvirne knjige in prevode kupuje Janez Dolžan knjigama. Stritarjeva ulica.	407-7
GRAMOFON
ln otomano, kupim. Pe-temei, Cankarjevo ullna
7, Kodeijevo. 34505-7
KRZNENE PLAŠČE bele kožuščke. lls»čje. dihur je ve, kunje boe, dobro ohranjen« in kože domačih živali, kupuje Bot krznarstvo, Mestni to« 3 4017
STARE NOVCE ln nurruzir.atično literaturo. fcuplra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stari novci«. 34456-7 KOLO
žensko m moško tud« t slabem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kolo«.
34632-7
ZNAMKE
vsakovrstne, tudi pokrajinske. kup m. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Poštne znamke«.
34028-T
fOTELJ
visok naslanjač, kupim ali zamenjam za protivrednost. Pcnudbe ni ogl. oddelek Jutra ped »Udoben«	34623-7
ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mamac mleka B. Guštin Vodnikov tri 2.	J-426-7
VIOLINO kitaro, citre ln trambu-rioo kupim. Naslov V ogl odd. Jutra. 31641-7
MOHOR. KNJIGE stare ali nove. kupm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zbiratelj«.
34639-7
SARAJEVSKI PERZER
dobrQ ohranjen, v velikosti 2X3 kv. m ali 3.5 X 2.5 kv. m. kup!m takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »35 do 45.000«.	34650-7
ZiMSKI PLA9Č za 17-letno. kupim ali zamenjana. Naslov v o?l. Odd Jutra.	34652-7
TRANSFORMATOR za zvonec, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »220 W-5.
34663-7
PIDŽAMO
novo ali dob.-© ohranjeno za večjo sroško Postavo kupim. Ma'gijeva 6 1 leVo.	34S65-7
VREČE in železne pode, kupimo. Plača mo zelo dobro. — Merkur: Puharjeva 6.
34358-7 Moške GOJZARJE št. 42 kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kadilci javite«.
34698-7
KNJIGE: slovenske in nemšVe pripovedne. Pleteršnik: Slovcn-sko-nemški slovar, Me'ik: Slovenija, Sa!r.'kov: Patološka anatomija, nemške znanstvene, in sicer tehnične in mcdicinske, najnovejše dobe. kupi knjigarna Kleinm-,yr et Bam-berg, Miklošičeva 16.
34458-7
Mayerjev Le^ikcn 6. ali 7. izdajo iz leta 1910 Die Wunder der Welt; Kahn: Das Le-ben des Menschen in Dr. Mag-nus Hersch-feldova dela kupi Belec, trgovina Jurčič, palača banke Slavija.
če copate
acjcl
KUPIM
dve plošči b"noleja 90X70 in dve preprogi 60X70, oboje v rjavi barvi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Linolej-preproga«.
34729-7
ŽENSKO KOLO.
še dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjeno kolo«.
34730-7
SPALNICO, lepo, moderno, iz orehove korenine, kupim. Naslov v oel. odd Jutra. 34741-7
DAMSKO KOLO kupim. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod »Damsko«.
34747-7
HARMONIKO za učenje kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod: »Plačnik«.	34748-7
ŠIVALNI STROJ, boljši, pogrezljiv. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nov«. 34749-7
JEDILNE SERVISE, kavne servise, skodelice, krožnike, kozarce kupuje st?'no Hinko Privšek. Gradišče 7.	34761-7
DAMSKE PLAŠČE, zimske, v modernih barvah, samo dobro ohranjene, kupi Hinko Privšek, Gradišče 7. ' 34762-7
PRIEOR, kompleten, za 12 oseb. rje prost, kupim. Naslov ▼ ogi. odd. Jutra. 34781-7
BIAGO. poletno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34782-7 SLOVENSKIH KNJIG
večje število, boljših,- ku-kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenec«	34779-7
ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. še v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupec«.____34798-7
širite
„JUTRO"
B^man
Mfirlena Rolbejsva je z iztegnjenimi rokami stopi'a proti nJemu. Prsi 60 se ji dvigale -d nag'ega dihanja.
»O n je storilec, nihče drug ne more biti.« je rekla. Oči so ji po-letele k Ama-rinemu bronastemu kipu.
Helbing je opazi] ta pogled, ki si ga ni znal razložiti, in vstal.
»Do takšn;h umetnin 'mam posebno nagnjenje,« je dejaj ter pokazal na postavo egiptov-ke princese. »Če bi se nemara odločili, da prodaste ta kip, bi ga jako rad kupi7.«
»Tega kipa ne prodam--rfko'i za
nič ne,« ie zaklicala, in val krvi ji je žarko pordeči! obraz.
Komisar se dozdevno ni zmenil za njen nepričakovani vzkip.
»Ne? Zelo je škoda--gotovo ete pifc
čali zanj vi-oko ceno?«
»Da, vL-ciko ceno sem morala plačati zani.«
Ko se Je vozil nezaj, je Helbing razmišljal o uspehu tega razgovora.
»Vijem Nordmarn da je bil torej ob kritičnem ča<=u pri P'Mh~iu? S^hmitt z vse odločnostjo trdi, da je imel obiskov alge
svetle črne lase, Nordmann pa je baje rjavolas. In potem tisti nenavadni roženi naočniki na osem vogalov. Razen tega mora Schmitt Nordmanna osebno poznati, ko je bil nastavljenec tovarne. Torej ne more biti ta, ampak 6amo kak tujec tisti, ki ga je sluga videl. Ko bi ie vedel, kako je s to AmarC'? Ta reč mora imeti poseben pomen. Ko bi bija slavna osebnost, kakor kua'jica Nofrerteta, bi še razumal, da je gospa Rothejeva ponosna na to pridobitev, ali ta princeska s svojim slovesom menda ni kdo ve kako obremenjevala dinastije. Nu, pa bc>mo tudi to uganko razvoziaji, če je potreba!«
Na meji vzhodnih okrajev Dunaja, kjer se morje hiš izgublja v posamezne manjše stavbe, stoji dokaj zase na koncu neke ulice nizka hiša. Prednjo stran je zob časa že močno oglodal, stopnice, ki vodijo v ptrvo im edino nadstropje, so izhojene. Na ozkem hodniku je le malo vrat, počrnelih od starosti. Ne-katere teh čumnat aluzijo za skladišča. Samo ena, več ko preprosto opravljena soba ima stanovalca.
Mali laboratorij, ki je nameščen v kotu pri cknu, kaže tej okolici dokaj čudno lice. Pri mizi, ki stoji pred oknom se mlad mož ukvarja z eiksiikatorjem. Zraven njega leže zračna sesalka na vodni curok in kje-za talilnike.
»Spet ise noče po*rečW — — ne dane*
ne drugič,« maloduSno in razočarano za-mrmra mladi človelk. z vzdiihom. odloži tehtalni kozarec in kovinsko pincetO. Njegova ozka postava se mahoma zamaje kakor trs v vetru. Nenadna slabost ga je napadla. Telo ni kos naporom, ki si jih je naložil. V tem nekdo rahlo potrka na vrata. Mladi mož ne dvigne oči, niti potem ne, ko postane trkanje še bojj nujno.
Ko se ni ndhče oglasi] in zaiklioal »Noter!« so se vrata odprla. Pokazala se je temna ženska glava z gladko se prilega-jočimi Pasmi S skoraj neslišnimi gibi je stopila v sobo. Njen pametni, mični obraz je bij bled in razburjen. Dekle je sOpto naglo in neenakomerno. Oči so se ji nekam prestrašeno in vprašujoče upirale v moža.
»Viljem!« Položila mu Je roko na ramo in z desnico dvignila njegovo glavo k sebi. »Viljem!«
»Ti, Lizalota?« Vstali je in jo prijel aa roko. »Kako si prišla eem? Mislij sem, da imai v laboratoriju nočno alužbo?«
»Lora Stiibkenova me nadomeatuje,« je zasoplo spravila iz sebe. »Morala sem takoj do tebe... moj Bog, Viljem... Tak izpregovori že! Reci ž«, da ni res, da ti tega nisi storil!«
»AH, dekle, saj si vsa zbrana! Kaj se je zgodilo? Kaj naj b* b'' s^rT?«
Se vedno ga je gŠ' * i.	.
,jio kakor prej.
»Kje si bii snoči?t
»Snoči? Beračit sem šel, pa nisem nič opravil,« je trpko detfal.
Njene oči so se mu zavrtale v obraz.
»Ti---- kje si bil?« Je ponovila vprašanja
»Pri Valentinu ROtheju,« je mirno odvrnil.
Za hip ji Je sapo zastala.
»Ali mar ne veš, kaa se je snoči zgodilo pri Rothejevih?«
»Ne. Vobče je fetPo naključje, da sem mogel govoriti z Rothejem. Da je bil v predsobju kak sluga, bj me bil vsekako zavrnil. Ker pa ni bilo nikogar, da bi me prijavil, sem žel kratko in malo noter.«
»Zakaj misliš, da te ne bi bil sprejel?«
»Odkar se z mojjirm raziskavanji, o katerih trdi, da nikamor ne vodijo, ne soglaša, noče ničesar več slišati o meni. Pra-
vi, da sem trmoglavec, posebnjak in gluh za dobre svete. In ker sem rekel, da ne odneham, ampak bom dosegel svoj namen, pa najsi bi trajalo leta in leta, mi j« izjavil, da ne misli metati svoj denar skozi Okno. Naj gledam, kako bom opravil brez njegove pomoči. Sad gre tudi tako — ker ni drugače — aH---Za svoje poskuse potrebujem neko pripravo, brie katere jih ne morem nadaljevati, in tako sem »e odpravil k njemu, da ga rpraSam. ali mi ne bi hotej ie enkrat pomagati. Skoda Je b'1o poti — TBfii je poetal skopuh!«
Stopila je prav do njefa, tako tesno, da
je na licu začuti-l njeno vročo sapo.
»Viljem--Valentin Rothe je mrtev!«
Nordmann je poskočiL
»Kaj? Rathe mrtev?«
»Da. mrtev, umorjen! V laboratoriju sem zvedela. Tudi v vseh listih je že. Viljem --ali--si mar--?«
Gledal jo je, kakor da ne razume, šele čez nekaj sekund se mu je zasvitajo, na kaj misli.
»Lizalota!« je zavpil, in glas mu je jek-ni] v sobo kakor udarec z bičem. »Lizalota — ~ ti misliš--da — — sem
---ga--- Umolknil je in se obrnil-
Skrči' je pesti in jih porinil v žepe, kakor bi se bal, da se ne bi spozabil nad njo.
»Našli so ga ustreljenega,« je pOročala z ubitim glasom »Pri padcu se je dotaknil alarmne sirene in s tem sklica! vso tovarno. Bila je baš premena posadov.«
Negibno 1e obstal pri oknu, kakor da vobče ne bi bil slišal njenih besed.
»Viljem,« Je zaprosila. »Daj, izpregovori že — reci že kaj!« >
»Nič drugega ne morem reči kakor to, da sva se ločile v jezi. Hudo *va se spoprijela. On mi je rekel, d« je naveličan za prav'jati svoj denar za prismodarije in da naj rajši postanem dober delavec kakor kemik t brezupnimi zamisjimi. In ko sem ostal' neomajen, mi Je pokasal v**Uu«
Srečne, zadovoljne in biagGfiovljgne Mene praznike želim sut?jmt cenjenim odjemalcem
A< laser
tovarna žime m Seetk LJUBLJANA — FUŽINE
ANGORA VOLNO,
svetlosivo, kupim. Naslov pustite ▼ ogl. odd. Jutra pod »Andora«. 34672-7
BLAGO predvojno, za moško pi-džamo ali že narejeno, za večjo postavo, kupim. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Moška pidžama«.
34673-7 ODEJO (velbl. dlaka) kupim. Naslov v ogi. odd. Jutra.	34677-7
RADIOAPARAT bol;ši, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri-ma«.	34686-7
KRAVO dobro miekarico, po teletu, kupim. Iv. Kane. Lj^ hartova 5.	3-179™
2 DAMSKI KOI ESI novi ali skoro novi, lahki, italiiansk: znamke, kupim. Naslov v ogl. odd. lutra.
34793-7
MOŠKO KOLO
novo 2ii skoro novo. italijanske znamke, kupim. Naslov v oel. odd. lutra.
34794-7
KOLO
žensko in mošk«, kupim. Por.ucibr n o?!, odd. [u tra prd --Ohranjeno«.
34796-7
Cm AČTT.A vseb vrst. debro ok ran'ena kur - tvrdka »Promet« (ta.* rti k'iŽ2r;s::e cer':ve).
T 4797-7 KP/VFNE Pt A*rE kaipn e tvrdka »Promet^ i u ,proti križan?ke crrkve) 34799-7
HA"MO>nKO
d'>toničn.-> ali klavirsko, kuoim. Ponudbe na oel. odd jutra pod »Učenec«.
34801-7
KUPIMO: ■»s^h ~rst šivalne in razne drutre st-ire. kolesa eo-spodiniske, gosoodareke in športne rotrebščine glasbila itd. Kom:si:s!:a trgovina »Promet«. Napoleonov trg 7 f nasproti križanske cer-lcv-t	V1S07-7
BT.AGO 7.A PID2AMO barhend. za domačo obleko in b\*gn za moško iu-tranio hn!:o. vse pr-Hvoi-ik) blago kriorm. Naslov v ogl. odd. Jutra.
347? 3-7
fnosobno
etanevanje c-am v aarr« no tistemu, ki bi m delaj na -rtu in žena go
st>Of'inji!a pri men'. — Upoko'src; '.majo p?ed-noet. Celovška c. 80. — Aloiz Arhar. 34667-21
2-SORKO stanr-v-nj«, zatr.en.1am b š-Sotakim blizu centra. F nudbe ogl. odd. J tra '»d »Lepa lega«.
34330-21
»T* | /1 - i j ■ 2
'-^s^msumaatsi
STANOVANJE
p-az.-<> ali opremljeno — vzs»Tem v podnajem. N slov t ogl odd. Jutra-	3447S 21a
SOSTANOVALKO sprejme samostojna gospa Hrenova 12-1.
34572-23 OPREMLJENO S "BO s posebnim vhcdrm — oddam solidni stranki s 1. januarjem 1945 na Vodnikovi .cest: št. 1S5 I.
34670-23
OPHEI.ILJENO SOBO lepo. komfortno, z loče nlm vbodom ssmo v strogem .cenfu. lššs go spod.čna ves dan odsotna. Ponudbe na oga-'-cdd. Jutra pod »Državna uradn:02< 34564 23a
SVETLO SOBO išeem Za t s hoj ali 1. ja nuar lahko brez opre me. 'Lojze Perko akad. a!:kar. Galerija Obersnei — Gosposvefcka cesta.
34634 23a OPREMLJENO SOBO išče preko celega dneva zaposlena gdi. ^a takoi ali s 1. Januarjem Najraje v bližini bolnice. — Odeja in perilo m važno Ponudbe ogl. oddel. Jutffa pod. »čista«.
34658 23a PRAZNO SOBO Po možnosti z štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ta-kaj nagradac. 34668-23a SOBO
išče boljši gospod za protivrednost. Ponndbe na ogl odd. Jutra pod »Mirna«.	34789-23a SOBO
v centru, z vhMom s stopnišča. iščem. Plačam delno v naturalijah. Ponudbe na Ogl odd. Jutra pod »Januar«.	34806-23a
S050
išče v centru mesta ve5 dan odsoten gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«.	34812-23«
LOKAL NA CESTO,
r bližini magistrata, oddam s 1. januarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista in snažna obrt«.
34739-17
ZEMLJIŠČE
parcel.rano. ležeče tik Linhartove ceste. ca. 700 kv. m prodam ozir. del nQ zamenjam Ponudbe Ha ogl. odd. Jutra pod »Kmetovalec« 34560 20
URO HODA iz Ljubljane pi-odam fcra eno in dobičkanomo po eestvn z gospodarskimi poslopji hišami. vilo. aer IjlSčV in parcelami. Priprav^ sa letovišče. Teč Jo obrt aH industrijo Ponudbe na ogl. cdd. Jutra P°d »Edlstvena prilika.«	34645-20
HIŠO
trgov-ko-stanotonjsko. v centru mest«, aamenjam aa vilo Z vrtera NaJrmJ-i» Mir Je. Vrtača. Pod Božnikom ali Prole. Po mudbe na ogl- odd. Juta pod »Južna lega.
34647»
PARCELO
manjšo vrtno ali dvo-1 rlščno v Ljubljan',. .kupim. — Tudi dvoriščno stavbo. Ponudoe na ogi. odd. Jutra pod »Dvorišče«.	34646 20
KOMPLEKS 13.500 kv. m. travnik, v Mestnem logu, prodam. — Priprave*n za manjšo kmetijo. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »Manjša kmetija«.
31700-20 KINO-PODJETJE kompletno in dobčka-nosno v centru mesta, prodam. Event. se sprejme tudj k-mpanjona. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kino porjei je<.	34618-20
VILO
najraje enodružinsko al! hišo. na lepem prostoru — kup m.* Posredc-v.ilci nagrajeni. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod »Vi-la-Januar«.	34651 20
"STAVBNO PARCELO zia enonadstropnioo pr: Žabh. p;o:U:ri. Naslov v gl. 0dd Jutra. 34653-20 PAKCELO.
bližini Sv. Kijža prodam brezpogojno. Naslov sporoč-te na ctrl. odd. lutra pod »Zelo lepa«.
34699-20
HJf A
v Koieziii. dvostanovanj->ka. z obsežnim vrtom, je naprodaj za 1.500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortna«.
34701-20
HIŠO.
blizu kemične tovarne, enodružinsko, krasno stanovale in lepo urejen vrt. D-o^im. Interesenti n^i se iaviio ra ogl. odd. Jutra pod »Enodružinska«.
34702-20
HIŠO,
pri novi cerkvi v Šiški, tri-etanovanisko. primerno tudi za manišn de'avnico. prodam. Ponudbe na oel. odd. lutra pod »Utrod-a prilika«.	34703-20
PARCET.O v šški ali v bližini Mirja, ev. v Rožni dolini, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dota«. 34705-20 HTSO.
primerno za delavnico, v predmest;u, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarstvo«.	34706-20
HTSO ali VILO. bolišo, kolikor mogoče v mestu, kupim za cca 800 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo zase«.	34707-20
TRAVNIK, kjer koli. za košnio. do cca. 200.000 lir, kupim. Ponudite na ogl. odd. Jutra rod »Košnia«. 34708-20
KOMPLEKS 10—15 tisoč kv. m, proti Fužinam ali drugje na gramoznem terenu, kupim takoj v industrijske svrhe. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fabrika«. 34709-20 VILO.
enodružinsko, moderno zidano. s krasnim, zelo obsežnim vrtom, zamenjam za par parcel v bližini mesta. Ponudbe na oH. odd. Jutra pod »Idilična«.
34710-20
PARCELO blizu Zaloške ceste, za str-nien sistem, prodam po 1800 lir kv. m. Ponudbe na oel. cdd Jutra pod: »Sv. Peter«.	34711-20
HTSO
v notraniosti blok«, nairai-ši v Rožni dolini. Vič ali Mirie. „ kupim od 300 do 400 tisoč lir. Ponudbe na oel. odd Tutra pod »Nakup hiše«. *	34722-20
PRODAM hišo z gospodarskim po-s'opiem na lepi legi glavne ceste r Ljubljani. Pripravno z-* gostilno ali trgovino Ponvdbe na oglas. o-?d Jutra ped »FTšo kr,-pim«.	34734 2C
ZFMT HSCE 5680 kv. m. prvovrstni »ramoz. mivka, pesek, voda. elektrika na zerr.liišču. prodam pogoiro brez posredovani. Ponudbe ns oel. odd. Tutra pod »Bližina Ljubliane«. 34785-20
STANOVANJE ali ce'o et-^žo, z rsem komfortom. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Et^ža«. 34644-20
ZEMLJIŠČE 2000 do 30f>0 Vv. m, r.a neriferiii Liubliar.e, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večja obrt«.
34803-20
SFTNANITI SF TFLT
50 letnik 6 prep sto dirf>rcs!'5»-> go^po^tino, zaradi ženitve. Ponudbe z nvlbvcm j« poslati «a ogl. odd. Jutra pod »Strogi tajnost*
' 34500 25 POSTEN FANT
s stalno službo trezen '»n mirnega značaja želi spoznati zaradi kasnejše ženitve dobrosrčno in simpatično gospod:čno čiste preteklosti do 19 let starosti. Najraje šiviljo iz skromne in poštene družine. Samo res ne ponudbe aaželjene e sliko, katera se vrne. — Diskrecija popolnoma za. jamčena. Dop se na ogl. odd. Jut-a pod »Skupni pomoč v življenju*.
34538-25
BTT.AD GOSPOD
s sijajno bodočnostjo — išče sebi primemo družico. »taro do 22 let. — Slika rože! j ena. Dopse na ogl. odd. Jutr.a pod »Pagat ultlmo«. 34605 25
KATERI dobrosrčen gospod sred njih let. bi hotel poro čiti nepremožno gospo dično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Moja dota: zvesto srce in prid ne roke«.	34642-25
ŽELIM
si ljubezni ia ji U Via tudi srečno poročena. Dopisi n* ogl. odd. Jutra pod »Zvestob««.	54759-25
GOSPODIČNA srednjih ltt, žeti poročiti dobrosrčnega plemenitega gospod«. Vdovci mjo izključeni. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Srečen dom«.	34809-25
MLADA DAMA
lepe zunanjosti, zelo lepe postave, globoke duševno ti širše naobraže na dobr0 s tuirana, bi v sluieju harmonije poro čila akademsko ali slično višje izobr-.ženerrg gospode senio takesr.. k. bi poleg njene zuru~JO;t znal cenit. tud. njen značai ln d-uAeTnost. — Re^ne ponudbe n3- ogl. odd Jutra pod '»Nsvsf.k danja.	34593 35
Vse denarne in trj;ovskf posle
izvršim ttitrr. cooar 1 -101 retn«. Pnp<>j«r>č» *
RUDOLF ZORE ljubl.iana,
uleda-liška ulica U: fei
IND. l»ODJETJE
majhno, zelo zaposleno prodamo, ev. damo v na jem. Potreben kapital najmanj 300.000 lir fo. nudbe na ogl. odd- Ju tra pod »Lepa bodoč noet«	34354 37
OSEBA, ki se je nahajala v so boto 10 dec. p0 alarmu v mojem stanovanju in vzeia včji znesek, katerega številke serij Imam zabeležne. je poznana in to pozivam, da odda vsaj dtini snezss na gotovo me-to. kster0 naj označi anonimno da se izogne strogemu zakonu in ne ©nesreči sebe in druž.no. Kristaji Franc, meh delavnica. Ciril Metodova 54. 34504-37
VAŠE ROKAVICE io usnjene čevlje, vse lz delke iz usnja barvamQ in femiš čevlje čfstimo Po najnižji cen, Džemai ifciruia. Mestni trg 11.
J 343 N-37
LASTNIKI
glisovirjev! Poslužujte se telefonske štev !Ke 29-23 k. pokliče špeciel-rio tvrdko za ugla.Sevanje ter popravila giaso-virjev in hannon'jev. — Jura^ek. Zrinskega 7-U. Ljubljana.	J 337-37
""paOŠNJE
38 potovanja, nabav racioniranih predme tov, posredovanja 11 vse informacije van oskrbi komercijaln. pisarna Z a j c Lojze (»ledališka aSica
KLAVIRJE
stroko vn j aško popraVlJr in uglašuje Prva kranj ska. izdelovalnica klavirjev, Ljubljana. Pri voz 10. Tel. 33 40. J 402-37
NAOČNIKE sen našel. 2elezn'ik*r —
Marijin trg. 34597-37 □□□□□□□□□□□□□□
VSEH VELIKOSTI PRODAJA
ČERNE
2ELEZNINA CELOVŠKA C. ŠT. 59
2 GOSPODA
ali gospodični, sprejmem n® domačo hrano s 1. J« ntiarjem ako 'a, delno pri-pevail v živežu. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
34611-37
DENARNICO z nekaj denarja, dvema malima ključema in kontrolnimi listki št. 516 sem izgubila. Najditelj se lepo prosi, da odda naslov ali vrne denarnico t ogl. odd. Jutra proti nagradi.
34715-37
DRU2ABNICO
za trgovino m pletilstvo sprejmem tako). Lep traien zaslužek. Trgovke in gostil-ničarke prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Bodočnost«.	34735-37
• POZIV!
Na videz znanega goapo-da, ki je 16. novembra med 4. in 5. uro v javnem kopališču »Slon« vzel z rn,-2icc nož s 24 različnim orodiem, naprošam, naj istega v izogib nada'j-njim korakom do četrtka ineognito vrne pri 'blagajni kopališča. 34804-37
MOŠKI PRSTAN zlat, z vinsko rdečim kamnom. sem izgubil od Tavčarjeve do promenade ali v kavarni Slon. Poštenega naiditelia prosim, da ga odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 34813-37
ČEPICO modro-rdečo. pleteno, ie izgubila revna diiakinia od policije do pošte in prosi naiditelia. da io vrne * trafiki Prešernova ul. '4.
34815-37
KUHARICO
ki Ima v središču mesta svojo kuhinjo in Je d:lno sobo. iščejo štiri boljše osebe. Živila bl nabavili sami. Dogovor: ns ogl. odd. Jutra pod »Polena ln snažna kuharica«.	34854 37
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije in posredovanja
»SERVIS BIRO« % t Šeienburgova ul. 4,
telefon št. 21-09 j
S težko bolestjo naznanjamo, da je brez svojih dragih 30. oktobra 1944 ob 9. uri zjutraj po daljšem trpljenju umrl 38 let star dobri naš brat, stric itd., gospod
Jakob šeme
višji polic, stražmojster v pok.
Silna je bolečina, toda Gospod je pravičen in usmiljen.
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Mar. Oznanjenja 30. t. m. in vse petke v januarju 1945, vsakokrat ob 7. uri. Slovesni Requiem bo 19. januarja 1945 ob 7. uri.
Ljubljana, Polica, Bos. Brod,
Judenburg itd., 23. decembra 1944.
BEATA LN SESTRE S SORODNIKI.
NAGRADO 1000 LIR
izplačam najditelju 16. t. m. pobegle psičke lox-terrierke mlade, še brez znamke, bele, z rjavo pego okrog očesa, sliši na ime »Naša*. Naslov v ogl. odd. Jutra.
34853 37 USNJENO ROKAVICO moško, sem izgubil v petek pred pekarno V d-mar, Rimska c- Najditelj nai jo odda na ogl. oddel. Jutra proti nagra<il 100 lir.	34346-37
KLJUČAVNICA 40 mm dolga, prevlečena z gumijem. zelene bar-ve. se Je izgubila 17. XU. 1944 od Bukavc mimo gostilne Zabar d« Vnaj-nih goric. Pošten najditelj naj 1o odda proti dobri nagradi Detelova 6 — Bežigrad — Turš,č.
34837-37 POLNILNO PERO sem izgubila 21. dec. — Pero Je zelene barve znamka Montblanc. Prosim najditelja, da ga odda proti dobri nagradi v trgovini I. L Naglas, Novi trg 6. 34823-37
ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTILA V CVETU MLADOSTI 22 LET NAŠA NADVSE DOBRA, ZLATA HČERKA IN SESTRICA
MAJARON JOŽICA
ZAČASNO JO POLOŽIMO K VEČNEMU POČITKU NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. POGREB BO V PONEDELJEK, DNE 25. DECEMBRA 1944 OB POL 4. URI POPOLDNE Z ŽAL, KAPELE SV. NIKOLAJA.
BOROVNICA, LJUBLJANA,
DNE 23. DECEMBRA 1944.
GLOBOKO ŽALUJOČI:
JOŠKO — OČE; MARA POR. SMOLE, ANGELCA, ANKICA — SESTRE IN OSTALO SORODSTVO.
t I I » I H I I I 18 I I I Ijjuuuujuul< I »lj Srečen Božič Novo leto želi
Božič Vladfca
frtaenki salon LJUBLJANA	Tavčarjem 4
HHHM*"1"1'1'18'11''1''11118'111'"81111 SREČNO NOVO LETO želi
ZIDAR ALOJZ kova&ki in podkovski mojster
LJUBLJANA Jegličeva ulica 15
Tlt 8 H M M I M « M M II 1 « M II B a M H B-ll I « g H? I I B I H H I II B II » fl II -mi II tm i II 11» B I II H
i b ii 11 h u m i» b 11 ii 111 m »a nn i n i!
jl_l b h i ii hjulh h 1 h 1 h h_h h itjjlju milil
y Srečne božične praznike in Novo leto n y	želi tvrdka	g
p Maks Jeras §
P LJUBLJANA, Miklošičeva cesta St. 34 ~ t	Telefon 38-36	□
§ ČOKOLADA — BONBONI — KEKSI P
□_ _ _ _□
□ma innrh-TnrTTrirTTrinnrii um mrt
JI JLI PJDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD
STRUŽNICO
FISCHER, 200X1500 z NORTON IN MOTORJEM
VRTALNI CTROJ
□	DO 50 MM z VGRAJENIM MOTORJEM
S H A P I N G
550 MM SKOBELNE DOLŽINE
VSE SKORAJ NOVO PRODA:
ILERŠlC
g RIMSKA CESTA ŠT. 13
□	TELEFON ŠTEV. «7-55 ti h b b b ii h ilojljuulp-juui ii li ii HJUJUL
y imimiiimniiniiiiiimii
Nelalia
9V
trgovina s tehničnimi
LJUBLJANA,
j Gosposvetska e. 16 — Tel. 32-88
plačuje vsakovrstne predmete, kovi-3 ne, stroje, steklenice, pločevinaste sode, tekstil!je — po najvišjih dnevnih cenah.
m 111 a ii nu ii b h y ii n n n u n n ium_q
»j i a i g H mm h n« h h ii h n» h inmnrn □ □
H	VESEL BOŽIČ	H
g IN SREČNO NOVO LETO	□
Q AVGUST KOBILICA g
tapet nik in dekorater	R
LJUBLJANA Dunajska cesta 36 H
nim luuaDaDoanDaiDaDnDocDGa
ocojulujuddddca ii ii jj hjdcxcoxi3
□
Rrivski in damski česalni salon □
OJUD AIEKSANDEB
LJUBLJANA
Kongresni trg 6 □
M II I II II HJCIJLOJ^JaUULlJLkJIIDCO^a acunm 11»tLOTTTTTrrrmDDaicn
mm,
Srečne in zdrave božične praznike in prav tako srečno □
novo teto 1945
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA
SLAŠČIČARNA F
Wol£$va 14 - Miklošičeva, ssaspratl Uulena
i n 1 a g«M» h a IH b «M MI g» 5 g H MU B a 1111 IH m a 11 a b n n 11 n 11 m »n nmrTTT
□ □ □
n □
□ □ □ □
n □
n □
□
numriGi
jrVTrTTTTTT-PHTTTTrTTTTTlTrTTrTTI H II i u U HJTinrTTmrH II II N II
IŠČEMO
PROSTORE
ZA MALO OBRT, Z ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO, VODO IN PLINOM; po možnosti v središču mesta. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »NA DVORIŠČU«.
oxEanomnDooannoaDi3raxoDcm


KLOR1TČARNA
WP A K14
Vam strokovno osnaži, preoblika to prebarva Vaš klobuk, da l^sgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
rudolf p a 5 r, ljubljana,
SV. PBTRA CEST \ ST 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 8T, SS (Nasproti hotela Union)
Umrl je v Zavetišču sv. Jožefa gospod
Knez Anton
polic, tajnik v p.
Pogreb bo v ponedeljek, 25. t. m. ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 23. decembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALL
BOKAL ANTON
DOBAVA IN POLAGANJE PARKETOV RESLJEVA 23 — TELEFON ST. 35-56
£?H vsem svojim cettf. naročnikom f blagoslovljene božične praznike " in mimo NOVO LETO
tuhhiiii inrrttttrtrtnnnnrtrtrrrrt
ŽELIM SREČEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO -
_ □
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1, levo dvorišče »FIgovec« D
vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
JOŽE KLANJŠČEK
Telefon št. 27-32 zaloga nsnja na debelo
ULIULIJUUUUUUULLJU^^	lili HJULIULi.
-rannnnnnrinnnnt u n it ff-nnnnrrTnnry-rrTnnn^^
□ SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO U	ŽELI TVRDKA
MLADEM. '
prof OLUP J. st mamifaktiga ln konSefcci|a LJUBLJANA	Star! trg St. 2
f» n n g I H g I » U H B g g » li M M H-LJUUUUI II II H H t II H » H H II II H itttt
ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE želita vsem cenjenim odjemalcem
IVAN In FRANČIŠKA JAVORNSK
mesarija
Domobranska ceste 7 LJUBLJANA
i B B B II B II H h B H g H
Woifova nlica 12 □ _ _ □
iiimmmim mniCTnmm
mmtmmi gjuuuuuuuaDCiac E	VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
□	vsem svojim cenjenem strankam želi
TVRDKA „PROMET"
(Nasproti k rižansko cerkve)
□
n □
□ □ □ □ □ □ □ □
<»■ ■»IB B a g h B B a B a g g b u t ii g binnrxmnmannnnn
ifHHHHHP" "«"""'n™ H ■ 11 mnmnmi mnamimii
Vesele božične praznike
in srečna Sovo teto želi vsem svojim odjemt&cem
SAD, družba z o. z.
veletrgovina s sadjem in zelenjavo
LJUBLJANA, Pogacarjev trg
Telefon štev. 30-49, 36-10
im.....Ml » IIII Ul III I I » » I H IIII I III LUJUUUL
Zaloga krznenih plaščev
Nakup kož divjačine in domačih živali.
L« ROT, Mestni trg 5
.....H M B B B B B B B B g H U B B g M a imoDDaaDamrTTTTTTnDn
RESTAVRACIJA INEXPRESS „SLON" §
□
ctit.t VSEM SVOJIM CENJENIM GOSTOM ZADOVOLJNE □
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! g
□
□
.....................................nnnmnro
Velika Izbira
KLAVIRSKIH HARMONIK
STANKO KARLOVŠEK, Ljubljana
Knaflfeva nfica Stev. 8 (Dvoržakova)
Sdvtftletter — Urejuj«- MIlan Zadnefe —
Pil; das Eonsortiam »Jutro« ate Verlag tlakamarjai Fran Jeraa — Fttr
Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.«
DrocfcsteOe — Za »Narodno tiskarno d.4«M