RAZGLABLJANJA
Mateja Habinc___
ŽENSKA - DOJENJE - MATI
Na prvem obisku po prijateljičinem porodu mi je bilo dano vedeti, da njena tašča ni preveč srečna, ker je A, rodila deklico. Tašča naj bi ji prav tako večkrat očitala, češ da A. deklice ne cloji dovolj pogosto. A. je z a nekaj časa mleko "izgubila", prsi so ji Ujplahnile in se povesile. Bila je nesrečna in živčna, ker ni mogla dojiti svoje prvorojenke, poleg tega pa naj bi zbledel tudi "nekajtedenski ponos, ko je imela prvič v življenju običajno velike prsi in se je zaradi tega počutila boljše", kot je dejala sama.
/...tašča ni zadovoljna, sreča zaradi "običajno" velikih prsi.../
Približno v istem času: Prav tako dobra prijateljicami piše, da ji je mama v jezi in prepiru (čeprav naj bi A. vedela, da tega ni mislila resno) prepovedala uporabo skupne kopalnice in WC-ja, ker bi "kot kurba, mati otroka, čigar očeta starši ne poznajo," lahko prenašala kakšne spolne bolezni.
/...samohranilka, nečista... /
V istem času pa v prispevku iz Dela1 beremo o tečaju dojenja, o prevodu priročnika za spodbujanje dojenja, o simpoziju o dojenju, o ponatisu knjižice Uspešno dojenje -dobro zdravje otrok in mater, ki jo "brezplačno prejmejo vse nove mamice, da bi se natančno seznanile s prednostmi tega najbolj naravnega in za novorojenčka najboljšega možnega načina hranjenja,"2 o načrtih Unicefovega nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja v letu 1997.
Vse je brez dvoma povezano s sodobnimi težnjami povrnitvi k dojenju oziroma z "navijanjem zanj". Kompleksnost vprašanj, ki so se kazala, so zapletale tudi misli, povezane s poletno šolo o ženskih Študijih,3 na kateri so se pojavljala vprašanja, če pod splošnimi in "ničposebnimi" izkušnjami dojenja (o katerih npr. pišejo t. i. ženski časopisi) ne obstajajo tudi osebni toni. Ali se morda ženska v obdobju dojenja in obenem "nastajanja" matere v tej vlogi (še) ne more povsem doumeti, saj v zvezi z njo obstajajo določena družbena pričakovanja (materinstvo kot nekaj zgolj nežnega in lepega, čeprav občasno tudi utrujajoČega; materinstvo kot izpolnitev vseh ženskih sanj in želja; materinstvo kot sama po sebi umevna stoodstotna nega otroka, kakor jo opisujejo priročniki)? Poleg tega pa se na materinih - ženskih prsih otrok prehranjuje na enak način, kot to delajo živali. In občutki, ko lahko dojenček polovico svojega dneva, naj sesa ali ne, preždi na materinih prsih, sicer tako erotiziranem objektu, ki se ga običajno lahko dotikajo le posvečeni? Kako
in zakaj se (če se) (tudi) v obdobju dojenja mentalno spremeniš iz ženske v žensko - mater?
Do nekaterih izmed vrednot, povezanih s temi ugankami, sem skušala priti s pomočjo pogovorov za elaborat,4 ki sem si ga zastavila kot sondažni pregled možnosti etnološkega raziskovanja sodobnega načina življenja matere vobdobju dojenja. Odločila sem se prikazati življenje dveh znank, ki v geografskem in socialnem pogledu izvirata iz različnih okolij, a sta približno enako stari in živita v Študentskem domu v Ljubljani.
Prva je iz vasi iz severne Slovenije in končuje študij sociologije, doma je iz družine s sedmimi otroki, starša pa delata doma na kmetiji. V osnovno in srednjo šolo se je vsak dan vozila, na brate in sestre je še zdaj precej navezana in imajo pogoste stike, pristnejši odnos pa ima, kot je sama dejala, z očetom. V srednji šoli je prav tako imela točno določeno družbo, a je z njo večinoma zgubila stike, ko je odšla v Ljubljano. Med študijem je (bila) od staršev večinoma finančno neodvisna, s fantom, s katerim skupaj skrbita za skoraj triletno hčer, pa živi štiri leta.
Druga sogovornica študira ekonomijo na višješolski stopnji, prihaja pa iz manjšega mesta na jugu Slovenije. Starša sta uradnika s srednješolsko izobrazbo. Ima še starejšo sestro, s katero pa si, kot je dejala sama, nista bili nikoli preveč blizu. V osnovno in srednjo šolo je hodila v domačem kraju, nikoli ni imela trdno določene družbe, s starši se večinoma ni razumela. Je samohranilka, starši ji finančno ne pomagajo, njen otrok pa je star nekaj mesecev več kot dve leti.
v prispevku želim predstaviti predvsem izbrano možnost etnološkega raziskovanja tovrstega področja. Poudariti skušam skupne odzive sogovornic na določeno vprašanje, zaradi njunega specifičnega (ekonomskega) položaja in osebnostnih razlik pa tudi razlike v njunih pogledih. Morebitni širši interes za tovrstno tematiko bi z opisi in razbiranje»1 vrednot, pogledov in mnenj po mojem mnenju lahko pri' kazal splošnejši, generacijski, krajevni idr. odnos do spe* cifičnega obdobja v načinu življenja matere - ženske, povezan bodisi ožje z dojenjem ali pa širše z materinstvom. Ob vsem tem pa gre še vedno le za tematski in tudi metodološki poskus.
ženska
A. in H. nasvetov in informacij v zvezi z nosečnostjo, porodom, nego in vzgojo otroka večinoma nista iskali načrtno pri starših, sorodnikih in znancih: "Ker je brež zveze, ker vsaka ženska to drugače doživi". Ravnali sta se
1	Diana Zajec, llnicef se ni pustil ujeti. V: Delo, 14. 2. 1997, sir. 2.
2	Diana Zajec, n d
3	Wometi'SStudies ftx>m Multicultural and Irifgmisciplinary Perspectives. Utrecht, 15.-30. avgusta 1996.
4	Elaborat (Dojiti? Saj je bilo lepo..,) za predmet Način življenja - Struktura in viri pri prof. Slavku KremenŠku in ob pomoči Irene RozvUi" v Študijskem letu 1996/97.
5	Več podatkov o sogovornicah je navedenih v omenjenem elahnratu.
6	S prispevkom želim predvsem pokazati, kar me je kot študentko etnologije in kulturne antropologije zanimalo v zvezi z dojenjem, -",0 ne pojasnjujem Časovne, omejitve obdobja dojenja, izbire in odnosa do sogovornic, metodoloških izhodišč in tudi ne razlagam, V cel" so mi viri in literatura pomagali pri izostritvi zastavljene tematike, temveč jih na koncu le navajam.
18
GLASNIK SED 37/1997, št. ^
RAZGLABLJANJA
"pO lastni pameti", a kot je dejala A., ki je kot pomembno Enačila tudi svojo prijateljico, ki je že rodila, je "bila med nosečnostjo odprta za vse informacije". V nasprotju z njenim fantom je bila H. pozornejša na dogajanje v svojem telesu, po porodu ji je bilo pomembnejše, da bi bil otrok zdrav. Fant pa naj bi bolj prebirat informacije iz knjig in revij. Dva meseca pred porodom sta obe hodili na brezplačen materinski tečaj, ki jima je bil zelo všeč: "Pridobišzelo veliko znanja, vsipa so tudi zelo prijazni," A'ega telesa se med nosečnostjo skoraj ni spremenila. H. se je poleg za obe običajnega vsakodnevnega tuširanja (brez Uporabe mleka za telo) po trebuhu, stegnili in prsih do poroda mazala tudi s kremo proti strijam - "ko ti koza nabrekne, da ti ne popoka". Posebnih nedrčkov med nosečnostjo nista uporabljali, H, je nosila večje in med dojenjem uporabljala temu prilagojene, pri katerih se btago Srianie aii pripne.
Med nosečnostjo in dojenjem sta obe tudi redno telovadili " "da se nezaležiša sta Z aerobičnimi vajami zaradi šivov PO porodu morali prenehati za nekaj dni.
Med nosečnostjo in dva meseca po porodu so se eni izmed njiju po obrazu in po hrbtu pojavile akne, zdaj pa, pravi: "hnani takšno kožo, boljšo kot kdajkoli prej. Vse se mi je sčistilo brez kakršne koli posebne nege, samo od sebe". H. se je V devetih mesecih zredita za štirinajst kilogramov, in sJcer zaradi "mamine filozofije, da je treba jesti za dva". Težo je po tem obdobju normalno pridobivala, "a tisti kilo-Srami so ostali" in prenašala jih je vedno težje: zadnji mesec nosečnosti si je samo še želela, da bi hitro rodila in da tisti trebuh gre".
iJroti otrdi i ni ("buli"), "taki kot pri živali, pri eni kravi recimo" ki se je med dojenjem pojavila za nekaj dni pri H. Zaradi sesirjenega mleka, je uporabljala neko posebno kremo, ki ji jo je predpisala njena zdravnica. H. takrat ni kila "blaznopanična", a ni ji bilo vseeno, če bi ji zmanjkalo ■nleka. Tega ni omenjala nikomur, razen fantu, ker se ji ni zdelo vredno, da bi druge "obremenjevala z lastnimi stvarmi. To je šlo tako mimo mene.." II. je Imela med dojenjem nekaj dni tudi razpokane bradavice in je uporabljala Predpisano mazilo, A., ki seji kaj podobnega ni zgodilo, pa meni, da bi mazilo verjetno uporabljala, če bi ga morala.
pant, ki se tudi sicer, kot je dejala H., zanima za vse v zvezi s telesom, je prvi opazil, da je H. noseča, saj ji je rekel, "naj Sl Pogleda 'jaške'", podobno ji je dejal tudi neki drugi 'noški. Spremembe na prsih je H., v nasprotju zA., kivzvezi ® Prsmi vse do poroda ni opažala nič neobičajnega, začutila '-ezelo kmalu: "Je čisto drugačen občutek, kot pa ga imaš Prt menstruaciji; v prsih predvsem čutiš neko težo, na radavicipa še kot neko dodatno, manjšo bradavico." Povečane prsi so motile obe, H.-jinemu fantu pa so bite sPrvavšeč, prav velike pa ne več: "ne da bi rekel, dasogroz-ne> ampak, vedel je, da niso naravno takšne." A, so se prsi P° dojenju povesile tri takrat je zaradi njihovega "ople-tanja" začutila, da rabi nedrček, ki ga prej nikoli ni nosila, ;S,l) 2a to po njenem mnenju ni bilo potrebe. Zaradi prsi pa V nasprotju s H. ni nikoli telovadila, Alkohol mi med nosečnostjo niti ni več toliko pasal"', ' a ga ni skoraj nikoli, "izginil je iz zavesti," je v zvezi s P°svečano pozornostjo glede hrane, pijače in različnih med nosečnostjo dejala A. Kadita je še vedno, a 1 manj, ker ji "tudi to ni toliko 'pasalo"', občasno je tudi kaken joint - na splošno se cigaretam nikoli 1 odrekla. V zgodnji nosečnosti je tudi zbolela za bronhi-• za katerega je A. prepričana, da si ga je pozdravila s
pitjem lastnega urina, kar ji je priporočil znanec. Pcskusila je tudi s posebno masažo, ki pa jo je opustila, ker naj bi obstajala majhna možnost, da z njo "vzburiš energetske silnice v telesu, ki se lahko križajo z otrokovimi, saj naj bi med nosečnostjo imel silnice malo drugače razporejene". Pitje urina vidi A, ko: del procesa, ko "proti bolezni vklopiš vse mehanizme, si rečeš: nebom več jedel mesa, dihal bom svež zrak, fizično bom delal in se preznojil /.../ potem je to to"
H. med nosečnostjo ni kadila, pila kave in alkohola. Jedla je precej sad, a in zelenjave, 11določena hrana se nitje tudi 'zagabla'". Po porodu in med dojenjem "pač moraš paziti na hrano, ne smeš jesti začinjeno, saj vse to preko mleka vpliva na otroka. Kar ti poješ, poje tudi otrok." Pozna pa dosti mater, kot je dejala, ki so med nosečnostjo kadile ali pile alkohol,11ampak jaz mislim, da je najboljše nič." Ko ji je po porodu za en dan zmanjkalo mleka, je pila brezalkoholno pivo Uni, saj naj bi pivo, kot so ji dejali znanci, spodbujalo nastajanje mleka.
mati
H. in A, sta rodili v ljubljanski porodniŠnfM,porod pa sta obe opisali bolj ali manj kot izkušnjo, s katero izgine vsak sram. "Porod je največji šok, ko se začnejo dogajati tudi primitivne, živalske stvari - izsesavanje mleka s 'pumpico' je ena taka. Že pomisliš, a ti ni težko pomisliti, ni ti hudo zaradi tega. Takšno paralelo z živalskostjo pač vidiš. Ni ti pa hudo zaradi tega. Prej pač o vsem tem ne razmišljaš. To so izkušnje, ki ti dajo o tem misliti." H. je bito poleg tega že "kakšen teden pred porodom grozno, ker bom morala iti v bolnišnico." Fant ji je tudi rekel, da ne žeti prisostvovati porodu, ker bi mu postalo slabo, ona pa se je s tem strinjala. Zdaj pa ve, da tega ne bi rekla nikoli več: "Bilo mi je blazno žal, da ni bilo mojega zraven, ker v bistvu ti je tam dolgčas. Premetavaš se z levega boka na desni, dihati ne smeš preveč globoko, da se ne utrudiš, zdravniki pa se sprehajajo mimo tebe. Menije bilo zoprno, da je zraven mene rojevala Še neka druga ženska." Zdaj je H. vseeno, a takrat "ona vriska od bolečin, tebe vse boli, tam si res kot ena številka, vso te pustijo odgmjeno..."
dojenje
Dojiti sta obe začeli prvo jutro po porodu, v prvih dveh ali treh dneh tudi z tnlezivom, ki jima je v spominu ostalo kot razredčeno mleko. O njem sta obe prvič slišali na tečaju, kjer so dejali, da gre za prvo tekočino, ki nastane pred mlekom in nahrani dojenčka, da gre za najbolj nežno substanco, prilagojeno novorojenčku: "S tem otroka dojiš; narava že poskrbi, daje vse, kot treba". II. pa je še dodala: "V bistvu nisi niti imel izbire. kaj, če bi bil kdo proti dojenju z tnlezivom?"
Položaj pri dojenju sta najprej videli pri soporodnicah, a zanju "pravilnega" (obema so po njunem prvem porodu zašili nožnico) jima je pokazala medicinska sestra. A, je sprva po zgledu žensk v isti porodniški sobi skušala sedeti "po turško" (s prekrižanimi nogami), a jo je zaradi Šivov takšno dojenje bolelo. Ko jo je v takšnem položaju videla medicinska sestra, ji je pokazala, da mora ležati z blazino pod glavo, in ji namestila otroka na roke, prsno bradavico pa v njegova usta. Medicinske sestre so po mnenju A, "sprakticirane in vidijo, kdo rabi pomoč pri dojenju: takoj
glasnik sed 37/1997, št. 4
19
RAZGLABLJANJA
te spoznajo in preberejo."
Na začetku, prva dva do tri mesece, so ju bradavice bolele, a ne tako zelo, da bi se tega močno spominjali: "Bolijo te, če se jih bolj dotikaš, sicer pa ne."
O količini in kakovosti mleka, vplivu materinih čustev, razpoloženja na mleko A. in II, nista veliko premišljali. Dopuščata možnost, da čustva vplivajo na otrokov psihični razvoj, toda "zelo težko si rečeš, zdaj bom pa jaz dobre volje, če ponoči ne spiš in si utrujen". Materino razpoloženje pa po njunem mnenju opazno vpliva na količino mleka."To je zelo pomembno, videla sem pri sebi - če si utrujen, ti dejansko manjka mleka, ker ti ga največ nastaja ponoči, ko ti počivaš." Skušali sta predvsem upoštevati napotke, za katere sta izvedeli na materinskem tečaju: mleko je lahko različnih okusov, a vse naj bi bilo odvisno od tega, kakšno hrano mati poje (pekočo, ribe.,,). Količina naj bi bila odvisna tudi od količine pijače, a hkrati naj bi bilo treba tudi dosti jesti. A. meni, da žajbelj, ki na žleze deluje zaviralno, zmanjšuje količino mleka, znanka pa ji je tudi povedala, da je za mleko treba jesti precej Čebule. Toda A. sama tega ni preverila, opazila pa je, da ima dosti mleka po polenti. "Vse takšne sluzaste stvari naj bi spodbujale delovanje žlez, tudi teb, ki delajo mleko." Obe tudi verjameta, da na materino mleko vplivajo povišana telesna temperatura in zdravila za različne bolezni, saj naj bi dojenje v teh primerih po bolnišnicah odsvetovali. Tabel, ki predpisujejo primerno količino mleka otrokovi starosti, nista upoštevali.
Obema je vsaj za en dan med dojenjem tudi zmanjkalo mleka, po mnenju obeh zaradi psihičnih razlogov. Pri A. se je to zgodilo, ko so jo "starši sekirali zaradi otrokovega očeta." Dodala je: "V istem obdobju sem izgubila stanovanje v Ljubljani in nisem vedela, kam bom šla. Imaš otroka, nimaš avta, zima je, spakirati moraš vse stvari, kar jih prernoreš, nimaš pa strehe nad glavo." Ko je odšla od doma in se je vsakih nekaj dni selila od znanke k znanki, je prav tako imela zelo malo mleka. Takrat je poskusila nadomeščati svoje mleko s kupljenim, a to ni trajalo dolgo, ker je bilo po njenem mnenju pametneje, da sama več je in ima mleko. "Otrok se hitro navadi na stekleničko, tebi pa mleko tudi hitro izgine. Zaradi povsem finančnih razlogov - da bi kupovala drugo hrano - in najbolj, da otrok ne bi bil bolan, bi si bolj težko privoščila, da ne bi dojila."
11. pa je bila najbrž "precej utrujena in zato mleka za en dan ni bilo." Kupila je nadomestek, a ga ni uporabila, ker je hčerka takrat že jedla tudi gosto hrano in mleka "očitno takrat ni pogrešala." O tem se ni pogovarjala z nikomer razen s fantom in po telefonu tudi z mamo, ki ji je svetovala, naj pije dosti tekočine. "Nihče najbrž ne bi delal tragedije, Če mleka ne bi imela dlje časa; hi pač šla na umetno hrano."
Pokvarjeno mleko je po njunem mnenju sesirjeno mleko, tisto, ki izsesano iz prsi predolgo stoji - največ naj bi lahko stalo en dan. V prsih je lahko slabo le zaradi hrane in pijače, ki jo je zaužila mati, npr. zdravil, hormonov.,., a "majhna količina vsake snovi ni škodljiva. Samo od sebe mleko v telesu ne more hiti pokvarjeno." Mleko prav tako ni pokvarjeno, če ima mati vročino, razen če je zelo visoka.
O pripomočkih in ukrepih ob težavah pri dojenju sta bili obe poučeni na materinskem tečaju, uporabljala pa jih je le A,, ki si je že v porodnišnici zaradi zaužite hormonske
tablete za mleko to izsesala z električno "pumpico" (pri sebi pa je imela tudi navadno). "Mlekaje bilo zelo veliko, toliko, da mi je teklo po prsih in takrat sem uporabila 'pumpico'." Teta pa ji je ob obisku v porodnišnici kupila tudi nastavek za prsi (da otrok ne bi poškodoval bradavic), a ga ni nikoli uporabila.
H. ni imela nobenih pripomočkov, niti "pumpice". Če hčerka ni spila vsega mleka, si ga je izsesala "na roke". Ker pripomočkov ni potrebovala, tudi ni nikoli pomislila, da bi si jih npr, za vsak primer kupila. Pozna številne druge ženske, ki so si večinoma ročno iztisnile ostanek mleka iz prst. ga shranile v hladilnik in ponoči dale otroku.
dojenje - mati
Otrok se zbudi, pogleda okoli sebe, postane nemiren, začne "emihat in nabirat", nato pa plane v jok. Že preden se je to "emihanje" začelo, sta A. in H. običajno otroka, ki sta na začetku le jedla in spala, začeli dojiti. "Najprej nimaš ravno občutka, če je otrok lačen ali če si samo želi biti na prsih zato, da se pomiri." Kasneje pa se je H. po posvetu ^ znankami in zdravnico odločila, da bo dojila na vsake tri ure, v nekem ritmu, in se je tega tudi dosledno držala, A. pa na uro oziroma navedeno pravilo nikoli ni dala nič, znaki, da je otrok lačen, so ji bili različni: da je začel kaj iskati, ko pa je že hodil, je stegoval roke proti prsim, ji skušal sleči majico. Vsako posamično hranjenje je trajalo različno dolgo, v grobem povprečju pri obeh pol ure. Nasvetov, kaj naj bi bili morebitni znaki, da je otrok lačen, se ne spomnita. "najbrž okolica misli, da mama že ve, kdaj je otrok lačen"
Ker sta A. in H. različno dolgo dojili oziroma je bilo njuno mleko edina otrokova hrana različno dolgo (ena je dojila pet mesecev, druga šestnajst, enemu otroku je bilo mleko edina hrana tri mesece, drugemu pet), sta bila otroka različno navezana na prsi. A., ki je dojila šestnajst mesecev, je deček "nenehno hotel biti na prsih". V nasprotju s H.-jino deklico, ki je že v porodnišnici takoj sprejela dudo, A.-jit1 sin nikoli ni imel dude, jo je zavračal, "zato pa je hotel prsno bradavico v ustih". Pri drugih ženskah otroka nikoli nista iskala prsi, imela naj bi občutek, kdo je mama. Včasih sta na prsih zaspala, ko pa je bil A.-jin sin že nekaj mesecev star, mu je kaj pokazala, mu rekla, da ima že dosti dojenja, občasno je uporabila tudi kakšne trike, da je sina odvrnila od prsi.' Običajno je skušala bradavico vzeti iz njegovih ust -že na tečaju so jim namreč povedali, kako naj bi matere to naredile: otroku naj bi skupaj stisnile nosnici (zamašile) ("malo kruto", meni A.). To je pri A. včasih pomagalo, nt pa vedno: "Lahko mu potegneš bradavico iz ust, nevarnost pa je, da te bo otrok ugriznit", kar se je A. zgodilo nekajkrat, a nikoli do krvi.
Otrok se je občasno tudi igral z njenimi prsmi, ni mu p-1 pustila nič bolečega - da jo je npr. grizel za bradavice al* vlekel za lase: "Kdaj sem mu že kaj rekla, povzdigneš ali kaj takšnega." Otrok ima prsi zdaj sicer rad, A. jih pred njim ne skriva. Ko se npr. preoblači, govori sin "zize, zi~e ; tudi pogleda ji kdaj pod majico, ji da prsi iz nedrčka ip<'' Zdaj, ko ne doji več, je nekoč otroku pokazala na svoje prsi ter mu namignila, če bi pil, a ta "ni vedel za kaj gre. Povsetf je pozabil Ostala muje vizualna podoba prsi, je raznežefh
7 Oh tem je sogovornica povedala, da si je njena stara mama kot trik za odvajanje od dojenja prsi namazala s sajami, "da niso hilei& dobre", sajjeA.-jino mamo dojila štiri leta in naj bi bila ta nanje kot zadnji otrvk v družini zelo navezana,
20
GLASNIK SED 37/1997, št. ^
RAZGLABLJANJA
ko jih vidi, rad jih tudi boža." A. mu to dovoli, ll.-jina hčerka je prsi"imela rada, včasih je jedla tako hlastno, da ni utegnila dihati, saj je zraven mleka popila tudi veliko zraka". Zdaj se deklica "zizanja" najbrž ne spominja več, Pa tudi stika z novorojenčki nima, tla bi videla dojenje, zaradi česar ji to ni znano, sklepa H. Če prsi ali nedrček vidi, reče "ziziki" ati "modre", jih opazi, jih pa ne boža, "niti ne bi jmstla, ker to lahko tudi kam vodi".
Mleka sta po porodu imeli obe toliko, da sta si ga črpali, Sa shranili, skuhali in z njim ponoči hranili otroka. Obe prav tako menita, da je to mleko najbolj kakovostno, ne le za °troka. Zaradi radovednosti in sklepanja, da če oi rok lahko to mleko pije, ga lahko tudi drugi, pa ga je pila nekaj dni le H. pa ga nikoli ni niti hotela poizkusiti: 'Samo enkrat sem ga dobila na jezik in mije zelo zasmrdelo. Nisem ga Poizkusila. Se mi je ga... Mi ni bilo do tega". VA.-)ini okolici ga drugi prav tako niso marali. Njena mama naj bi se nad Samo mislijo zelo zgražala, "začel seji 'obračat želodec'ie °b misli na to, da bi to mleko pila. Fizično tega ne zmore, čeprav gre verjetno za podzavestne predsodke', meni A. °ce k A.-jinemu mleku v hladilniku "ni imel komentarja, ° njeni ni hotel nič reči, le psu gaje zlil, ko seje pokvarilo" v tistem obdobju pa naj bi bil njen oče po drugi strani pono-Stn, koliko ima hči mleka, "da ga še v lončku branimo v hladilniku".
],oleg materinega mleka sta otroka prvih nekaj mesecev Pila še vodo, čaje, sokove, gosto hrano pa sta jima začeli Ponujati različno hitro, sprva frutkove kašice, jogurt, čoko-Üno, juhe in podobno "mehko brano", kot je npr. s p as ¡ra no sadje (najpogosteje jabolka in banane). S takšno hrano sta običajno nadomestili en dnevni obrok. A je po šestem mesecu v otrokovo prehrano vpeljala kravje mleko, v ponvi brez maščobe pa mu je pripravljala tudi porumenjeno moko, prelito z vodo ali mlekom. Zamisel ji je nekoč po naključju sredi mesta dala neznana starejša gospa. Drugih receptov se A. ni spomnila, a predvideva, da so si sostanovalci v študentskem domu izmen-l^vali informacije. Spomnila se je tudi, da je otroka hranila 8 špinačo, pire krompirjem, za grizljat mu je dala korenček.
H je v petem mesecu hčerko v štirinajstih dneh odvadila wl dojenja in jo navadila na stekleničko, iz katere je pila naiprej materino ali sojino mleko, nato mesec dni le sled-n)ega, kmalu pa ji je začela dajati tudi kravje mleko.
Hrane, namenjene otroku, sami nista nikoli najprejpr&f-l'ečUi, sta jo pa shladili, popihati in preizkusili: "Malo Popihaš, daš v usta, da vidiš, kakšno je, potem pa otroku." vedno sta jedla skupaj le mati in otrok, redko se je zgodilo, da bi "od očeta hčerka hotela jesti, ker je bila name precej "avezana, pa tudi, ko je bila kje na počitnicah (npr. pri starih starših), je bolj slabo jedla kot z mano" Navzočnost drugih naj niti matere niti otrok ne bi motila, materi sta za otrokoma običajno tudi pojedli ostanke, a H. ne, če ji niso bili dobri.
E>obruhanja je prišlo le, ko je bi! A.-jin otrok bolan, sicer Pa zaradi mleka nobeden od otrok nikoli ni bruhal, le "poli-l'a[a' sta po dojenju: "podrla sta kupček, zraven zraka pa Je slo še malo tekočine". Če otrokoma kakšna hrana ni bila Viec> iü z rijo nista silili-, če sta imeli kaj drugega na izbiro, to ponudili, "ne pa da bi ga silil v smislu 'zdajpa ne etn kaj, Če ne boš jedel'." Nikoli ju tudi nista želeli prepričevati, da bi jedla, tako da bi mati dala najprej malo sebi ' »sia in nato malo otroku.
sin imc*l osem mesecev trebušne krče. bil je emiren', nenehno je hotel piti mleko iz prsi: "Nekaj je
^ASÑÍTsED 37/1997, št. 4
moral početi, kar bi bilo močnejše od krčev," razlaga A., ki ji je to "šlo že 'blazno na jetra"'. V mleko ali na žličko mu je dajala neko zdravilo, če pa ga ni imela pri sebi (npr, ko se je selila), "je bila potem vedno "kriza' nekaj ur."
Otroka sta bila različno navajena na hranjenje ponoči-. obema je bilo materi. 10 mleko ponoči edina hrana, a vsaj med dvanajsto in šesto uro zjutraj je A,-jin otrok, ko je bil star nekaj mesecev, že spal in ga ni več dojila, M.-jina hči pa se je najkasneje odvadila piti s prsi ravno ponoči. "Gre za prehod iz obdobja, ko otrok ne loči dneva od noči, ko sta tudi tebi to dva povsem enaka pojma, v obdobje, ko se ta razlika začne kazati" meni A. Na materinskem tečaju "so učili, naj otroke ponoči ne previjamo niti naj ne gledamo, če so 'pokakani ali polidani', saj naj bi tudi s tem začeli ti spoznavati, da gre za noč. Podnevi lahko otrok zaspi kjerkoli (v vozičku ipd.), ponoči pa je novorojenčka treba zaviti na poseben način v odejo, ga dati na zmeraj isto mesto... Pomembno je, da ponavljaš rituale: ugasneš luči, zastreš zavese... otrok pa opazi razliko," je pojasnila A. H. pa je bilo ponoči lažje dojiti kot vstajati in pogrevati mleko, hčerka pa je potem pri njej pogosto tudi zaspala. Mislila si je, da "ko bom dala otroka tudi ponoči od sebe, bo 'fajn'-jazbom spala, fant jo bo pa hranit. Ampak se zbudiš - vse druge stvari me ne zbudijo, a ona me pa za vsako 'pizdari-jo' zbudi. Avtomatsko." Poleg tega od drugih ni hotela jesti, tako da jo je ponoči vedno hranila le II.
Ponoči sta otroka že od vsega začetka pogosto tudi spala z materjo (in očetom), še posebej po nočnem dojenju, ob različnih boleznih ali rasti pivih zob, pa tudi zato, ker so bile postelje enostavno zložene skupaj in je bito tako "bolj priročno". Niti A. niti H. nista razmišljali, ali se bosta otroka navadila na "skupno spanje", tako da je eden zdaj spi v svoji posteljici, eden je pa "ne mara".
Navzočnost drugih ljudi pri dojenju je bila bolj ali manj pomembna za obe. Najljubše jima je bilo, da sta bili sami oziroma da so bili blizu le ljudje, ki jih bolj ali manj dobro poznata (fant, sesrra, mama, dobra prijateljica, sostanovalec). H. je pri tem uporabljala posebne nedrčke, A. pa si prsi običajno ni zakrivala z ničemer. "Ko sem dojila, se nisem veliko ozirala na prisotnost drugih, a na začetku sem s kotičkom očesa opazovala njihove reakcije. Teh ni bilo kaj dosti, najbrž sem se bolj spraševala sama v svoji glavi," je dejala A. Na splošno je dojila pred komer koli, okolica pa je o mleku in dojenju ni veliko spraševala. Ljudje so videli, da doji, bila je med njimi "kot kdorkoli drug", a o tem se niso pogovarjali: nekaj, kar pač je. "Najprej jim je sicer zanimivo, a se kmalu navadijo." Opazila pa je, da bližina doječe matere naredi povsem drugo vzdušje, tudi tam, kjer otrok ni bil prvič: ne kadijo in ne pijejo. H, je, kolikor se je le dalo, svoj čas prilagajala tako, da je dojila doma ali tam, kjer se je počutila sproščeno. Tako pred "taščo in tastom" ni dojila, je pa do tega prišlo tudi v avtomobilu, če je kam Šla. "Da bi pa kar tako kje dojila, mi ni bilo." Fant, če je bil v istem prostoru, je takrat kaj počel in se ni ukvarjal z njima. V javnosti, na prostem, je A. dojila nekajkrat, a je "to ni posebej vznemirjalo", ker se niti ne Spomni prav dobro, kje. V spominu pa ji je ostalo, da je v domačem kraju, ko se s Starši ni dobro počutila, dojila zunaj. Hotela je skriti, da sploh doji, ker je "vedela, da se ljudje radi vmešavajo v materine stvari". Namestila se je tako, da je bilo videti, da otroka le pestuje, saj ljudem ni želela razlagati, da noče biti doma, ker so se sprli, in da zato raje doji zunaj.
Najlepši občutek med dojenjem je bila za H, povezanost
2?
RAZGLABLJANJA
z otrokom, za A. pa mir, ravnovesje] "V redu je, ko otrok pije, ker čutiš, da se ti prsi praznijo; otrok je tudi zadovoljen, zato si tudi ti zadovoljen, imaš mir." Ko je bila npr. doma in se s starši ni razumela, jim jc rekla, da gre dojit in da potrebuje mir. "To so drugi vedno upoštevali, to je bil dober razlog, da so te pustil pri miru." A. ne ve, zakaj je bil mir tako "uspešno opravičilo", a tako je: "Če rečeš: bom dojila - imaš mir pred drugimi. Večkrat sem zato tudi rekla, da je dojenje trajalo dlje časa, kot dejansko je.1'
Ljudje, s katerimi sta se največ družili po porodu in ki so jima občasno tudi nudili kakšno pomoč v zvezi z otrokom, so bili večinoma starši, fanta, prijatelji, a njihova vloga je bila različna. Pri A. sta starša v prvih dneh po porodu pomagala, tako da ji ni bilo treba kuhati zase, ker je mama skuhala za vse, ni ji bilo treba prati, namesto nje je mama plenice nosila sušiti ven na mraz ipd. Redko pa sta starša otroka tudi varovala. Po obiskih otrokovega očeta, ki se ob teh priložnostih prav tako ni veliko ukvarjal s sinom - le pridržal ga je kdaj v naročju, in sicer takrat, ko je menil, da bi bilo dobro, če bi A. kam šla (npr. na WC, v kuhinjo) - pa je vsa pomoč staršev izginila. Šele nekaj mesecev po tem, ko je zapustila dom, je z njimi znova navezala stike in zdaj se dogaja, da ji kdaj pomagajo podobno, kakor so ji takoj po porodu, a le redko materialno. Pri H. so dekličini stari starši sprva pomagali večinoma materialno, s hrano, ko pa H, več ni dojila, je začela hčerko dajati tudi domov k staršem, ki so jo varovali najprej za Čez vikend, nato pa po kakšen teden ali dva, da je lahko študirala. Večkrat jo je k sebi vzela fantova mama, ki je upokojena in ji je deklica prva vnukinja. "Saj hi se morda kdaj 'spičle', ampak se mi zdi, da imajo vse te stare mame in tašče malo več spoštovanja do tebe zaradi otroka." H. večinoma "pustijopri miru", ji ne vsiljujejo svojega mnenja. O tem, koga bodo obiskali, se dogovarjata s fantom, a Često pride tudi do "prepirčkov, zaradi katerih potem tudi nikamor ne gremo". Pogosto pa gresta tudi vsak zase s hčerko k svojim staršem.
Občasno sta z otrokoma šli obe rudi v šolo ali pa so ju medtem, ko ju ni bilo, varovali prijatelji in znanci, običajno iz študentskega doma, pa tudi drugi prijatelji. H.-jina deklica naj bi imela najraje dva znanca, soseda v študentskem domu, od katerih je po mnenju H. eden od njiju deklico Sprva večvaroval kakor njen fant. Fantu je bila kot novorojenček "še povsem tako..., sicer mu ni bila tuja, a je bila tako na rnarno navezana, da je bilo zelo težko. Zdaj pa mu je bolj všeč, ko je takšna, že malo odrasla in se lahko z njo pogovarja in ukvarja." Približno pol leta pa je pri A. v študentskem domu stanoval tudi znanec iz domačega kraja, ki naj bi pri njej ostal te za štirinajst dni, a se je vse skupaj zavleklo. Plačeval je polovico zneska stanarine, občasno je od doma prinesel tudi hrano. "Povsempravično je bilo, na pol skoraj - nikoli nisem pomislila, da bi moral kaj več ali pa manj dati." Večinoma ga v sobi spfoh ni bilo, če pa je bil, ji je včasih tudi kaj pomagal: sina je varoval nekaj ur, včasih ga je uspaval. "Otrok ga je bil vesel, ker seje z njim ukvarjal. Imel je tudi male bobne, na katere sta skupaj igrala." A. pa njegovo bivanje "ni bilo najbolj po volji, ker se ni držal dogovora - zakaj mi ni na začetku rekel, da bi pol leta ostal - gre pa tudi za golo prisotnost nekega drugega človeka, nepričakovanega sostanovalca."
Po porodu, pa tudi že proti koncu nosečnosti, ko sta bili že "boljnerodni", nista toliko "hodili ven" kakor prej. H. je za to imela več možnosti, ker je hčerko lahko varoval fant, A. pa si je vedno morala poiskati kakšno varstvo. Obe pa sta "prevzeli ritem otrokovega življenja", saj sta lahko le, ko je
22
spal, naredili kaj zase, kakšna gospodinjska opravila, biti pa sta tudi toliko utrujeni, da nista imeli več toliko volje, da bi se družili in sta pogosto raje šli spat, da bi pridobili novih moči in si odpočili. Vedno, ko sta bili sami v družbi, pa ju je spremljal občutek odgovornosti, da morata zjutraj vstati.
ženska mati
II, se po porodu ni več toliko družila s prijatelji in znanci, niti skupaj s fantom, saj sta se izmenjavala pri skrbi za hčerko. Na sptošno pa je H. njun odnos ocenila kot, da se "Še kar imava kaj za pogovarjati, a ne siliva drug v drugega, saj tako zdaj kot tudi prej vsak za sebe hodiva ven". II. je med nosečnostjo opazila, da je fant bolj skrbel za njeno počutje, saj naj bi se bal, da bi bilo Eahko z njo kaj narobe. Po porodu pa je pri njem začutila predvsem večjo materialno odgovornost, "da je treba poskrbeti", in sicer najbolj prvih deset dni po porodu, "ko je bil res tak 'ta pravi ata'. Potem pa se začnejo moški tako malo odmi-katl, zelo malo jih jc takšnih, da bi bli res očki z reklam". Skupaj pa so Šli na izlete k dekličinim starim staršem, pri njenih štirih mesecih so šli vsi skupaj tudi na morje, "midva sva se kar potepala okoli. Imela sva avto, zdrava je bild in smo kar hodili okoli". V nekaj obdobjih po porodu p.' se je H, kljub vsemu počutila "blaznoprikrajšana", saj bi si npr. želela iti na kakšen izlet sama, a ni mogla iti, ali pa samo s fantom, pa prav tako ni bilo mogoče. Precej hudo ji je bilo poleti, nekaj mesecev po porodu, ko je fant dopoldne delal, ona pa ga je s hčerko čakala ali pa v najboljšeif primeru šla k svojim staršem na obisk.
Oče A,-jinega otroka se je A. po njeni odločitvi, da ne bo splavita, nekaj mesecev izogibal, nato jo je občasno obiskoval, tako tudi po rojstvu, največ pa je z njo in otrokom živel nekaj tednov v študentskem domu. Vendar so bili njegovi obiski vedno "naključni, nenapovedani in nepričakovani", enako kot tudi kakršna koli pomoč in skrb za sina ali zanjo. Na skrb za otroka sicer ni kaj dosti vplival, vplival pa je na navajanje otroka na nočno spanje, predvsem pa na A.-jino samopodobo, "sliko svojega otroštva". Ob njem jc doumela, da res potrebuješ moškega ob sebi, "da tipokrivd hrbet, dela želvji oklep". Žensko z otrokom vsi gledajo, zbuja pozornost, jo opazujejo, A. pa je zaradi tega zgubljata veliko energije in se zato tudi fizično počutila stabše. "Tudi če greš sam na avtobus, /..J nenehno si v nevarnosti. Ranljiv si na poglede in odzive drugih, poleg tega pa tudi nd nevarnost, da hi se otroku, s katerim si sam, kaj zgodilo-Veliko bolj si nesamozavesten, vsakdo te lahko vrže iž tira"
Tudi odločitev proti splavu je bita pri A. in H. različna: lise je odločila soglasno s fantom, da ne bo splavila ("Sploh ni bilo nobenega vprašanja, se je pač zgodilo, saj kontrd-cepcije s kondomi že dolgo ni bilo več"), A.-jin tedanji fant, ki že ima enega otroka, za katerega prav tako ne skrbi, pa t' je "svetoval splav", a se je sama, sicer v dvomih, odločila, da bo "malo presekala, da se ne bom ozirala ne na starše ne na kogar koli in da bo že nekako." Ni mislila na to, aH bo sama skrbela za otroka ali ne. Vedela je, da gre za skrb za celo življenje, da je treba imeti denar, ni pa vedela, "dd je to tako obremenjujoče, če si sam, da niti na WC 'ie moreš, da se moraš samo prilagajati in si zelo dobro dd't organizirati, da ti vse znese". Tega ni vedela, a če bi o tem razmišljala, se najbrž ne bi odločila za otroka. Spolne odnose po porodu medicina priporoča po šesti'1
GLASNIK SED 37/1997, št. ^
RAZGLABLJANJA
tednih, toda H. o tem ni veliko razmišljala, saj "to je pač tako prišlo". Kakšen mesec ali dva nista imela spolnih odnosov, saj "je potem ženska utrujena, se jI ne ljubi, moški Pa so malo razočarani. Prej si mu na razpolago nenehno; morda je drugače med možem in ženo, saj naj bi bil mož Priženi na prvem mestu, tipa se še ne čutiš do fanta toliko odgovoren," Na začetku so bili zaradi zašite nožnice za H. spolni odnosi boleči, zaradi utrujenosti pa je prav tako manj uživala.
A. pa partnerja po porodu ni imela, zato tudi spolnih odnosov do pol leta po porodu ni imela. Kljub temu pa se je spraševala, kakšni bi lahko bili, "ker je bila zašita". Pri Prvem odnosu po porodu je uživala enako kot pred porodom, pa tudi njemu naj bi bilo v redu.
Nobena ni pomislila, da ne bi dojila takoj po spolnih odnosih - če je tako naneslo, potem sta pač podojili. Obe menita, da hormonska kontracepcija med dojenjem (prek materinega mleka) lahko škodi otroku, -a imata o njenem učinku različno mnenje. Tako je ll.-jin fant zaradi te možnosti pri spolnih odnosih uporabljal kondome, A. pa fe deset zadnjih dni dojenja po posvetu z zdravnico kljub Vliemu začela jemati hormonske tablete. O dojenju kot •Nezanesljivi naravni zaščiti pred zanositvijo sta obe slišali že n-i materinskem tečaju: kontracepcijski učinek naj bi bil od-v'sen od količine hormonov, ki se sproščajo med dojenjem * če ima ženska konstantno veliko mleka in če otrok veliko P'je, naj bi se sproščalo veliko hormona, ki povečuje
zaščito.
ženska - dojenje - mati
Odločitev o dolžini dojenja lastnega otroka se obema za sv»l primer zdi racionalna. Tako H., ki je dojila pet mesecev, 111 en i, da to "ni dolgo", a "tudi po mnenju moje zdravnice n otrokove patronažne sestre" dovolj' za otroka, ki naj bi Se mu pri šestih mesecih razvili t.i. siti organi in naj ne bi Več tako neogibno potreboval za razvoj zelo pomembne Aminokisline iz materinega mleka. "Osebno nisem bila tQliko dovzetna, da bi dojila eno leto ali dlje. Več se mi zdi >7aPorno za žensko, že izčrpavanje." Pomembno ji je bilo, ji ne bi bilo več potrebno ponoči vstajati, otrok pa je bil tU(3i zdrav.
A. pa se zdi šestnajst mesecev dojenja primernih zato, ker 'G bil otrok ves čas zdrav in si ekonomsko (odvisna je bila °d Štipendije in otroških dodatkov, starši je po odločitvi za °troka niso več gmotno podpirali, od otrokovega očeta ni "'koli prejela denarja) ni mogla privoščiti, da bi kupovala akšno drugo dodatno hrano ali pa celo zdravila."Materino mleko je najcenejša in najbolj zdrava brana za otroka," Po porodu je ne glede na to, kje si, vse podrejeno otroku a vedno, kozajoče, potem bolj redno, v nekem ritmu. '. Qnebno si mu podrejen, kot da ti sploh ne obstajaš, vse J* cisto drugače, kot je sicer bilo." Zato je obdobje dojenja, e llosebejprvih nekaj mesecev, ko ti sicer še ni treba ne-^e, jno gledati za otrokom, ker še ne hodi, in ko mu tudi , Pripravljaš druge hrane, deflnitivno neko posebno o	v življenju ženske, v bistvu matere, ker se njena
sebnost takrat dejansko razblini" Stik z življenjem, kot Pred porodom, je A. pomenilo igranje na kitaro, ^«fanje, Pet minut za cigaret. "Sicer pa je to vse." ie h I	hčerko hranila izključno s svojim mlekom,
jen '	,a¿je,bolj njej prilagojeno kakor poznejše hran-
2 običajno hrano - "nimaš nobene stekleničke, ni ti
^SÑÍKSED 37/1997, št. 4
treba toliko kuhati, mleka ti ni treba pripravljali, sploh pa sem prve dni po porodu samo ležala in bilo je tako fajn". Meni, da bi bilo morda vse skupaj drugače, če bi imeli večje stanovanje: "Tako pa si v eni sobi, vse počneš tam in dejansko se jaz z njo ukvarjam" Sicer velikih razlik med dvema obdobjema dojenja po mnenju H. ni: "Časa za sebe imam zdaj enako kot prej, čeprav je pa tudi res, da dam zdaj lažje deklico komu popaziti, ker je ni več treba dojiti." Čeprav je nehala z rednim dojenjem med drugim tudi zato, ker se je odločita, da ji "za samo doma več ni biti, da bom Šla nazaj na faks in da bom lahko več spala ponoči" in je imela več časa za svoje obveznosti, pa so obveznosti doma ostale iste.
Obe sta vsaj slišali za ženske, četudi jih osebno ne poznata, ki si niso želele dojiti svojega otroka Večina jih je o tem govorila med nosečnostjo, po porodu pa so sicer nekaj časa dojile, a čim manj je bilo mogoče, ker "so želele hoditi v gledališče ipd."
O dojiljah ni razmišljala nobena od njiju, odnos do hranjenja otroka pri drugih prsih ali do možnosti, da bi bili sami dojilji drugega otroka, pa imata različen. Če sami nebi imeli mleka, bi H. raje uporabljala nadomestke za mleko in ne bi dala dojiti otroka tuji ženski, če obstaja kakšna druga možnost, A. pa bi "verjetno razmislila tudi o možnosti, da bi dala sina dojiti dojilji, ampak samo, če bi bilo to zastonj". Po njenem mnenju bi bilo to najbrž odvisno od poznanstva z morebitno dojiljo - bolje bi bilo, če "bi ji bila bolj blizu". Tudi dojilja II. ne bi bila najbrž v nobenem primeru, A. pa o tem ni bila tako prepričana, saj je rada dojila - "če bi bilo vse v redu, mogoče, ker je mleko zdravo: zato bi tudi svojega otroka morda deda dojilji, da bi bil bolj zdrav".
V materinski instinkt sta obe začeli verjeti po porodu, razlagata pa ga različno. H. ga vitli predvsem v neki zavesti o svojini: "Ko sem hčer drugi dan po porodu gledala in dojela, da je res moja: takrat mi je prišlo, da je to eno živo bitje v vsej svoji celoti, da se imam zdaj s čim vrniti iz bolnišnice - takrat sem dojela, da bi lahko bilo povsem drugače, če bi otrok bil mrtev ali z njim ne bi bilo kaj v redu - takrat pa pogledaš in rečeš: kako je lepa". Prav tako H. ni verjela, da obstaja očetovski instinkt. Pri fantu ga je opazila, ko je sicer že nekaj časa po porodu govorila, kako bo šla za nekaj časa domov, a ko je do tega zares prišlo, "pa je rekel, dane, da bo kar z njima"-, takrat je H, tudi edinkrat fanta videla jokati.
A. meni, da se ta instinkt pokaže predvsem v trenutkih, ko otrok zajoka, saj naj bi se ob tem po njenem mnenju materam sproščali hormoni. Vse so vedno: "Hop, treba je nekaj narediti". Materinski instinkt je zanjo kot neka poporodna kriza materinega lastnega delovanja, ko se vseskozi posvečaš in prilagajaš otroku. Pri očetih pa naj bi bilo pomembneje, koliko so z otrokom: "Redki so očetje, ki so tako občutljivi in pozorni kot mame," meni A. Očetje, ki se odzivajo na svoje otroke, naj bi od nekdaj dobro skrbeli tudi za svoja dekleta/žene.
kot če bi bile zdaj v uganki 12 uvoda zapisane oporne črke
Vrednote in pogledi žensk se oblikujejo v daljšem časovnem obdobju, ne le v nekaj mesecih (nosečnosti, dojenja), ko nanje vplivajo različne (zdravstvene) informacije in dejstva. Njihova hierarhija je (sodeč vsaj po opisanih primerih) odvisna predvsem od siceršnje predstave o svetu: pri obeh
23
RAZGLABLJANJA
"prvikrat materah" sicer prevladuje ravnanje "po lastni pameti", toda na to pamet pri eni bolj vpliva npr, vedenje o (človekovi) energiji, moči "naravnega ustroja sveta", drugo pa pogosto usmerja preventivno delovanje. Ta razlika/nasprotje (?) (če že - pogojno rečeno - obstaja) izvira verjetno vsaj delno iz materialne osnove in preskrbi j enosti, zato vsaka iz tega izhajajoče ravnanje tudi interpretira tako, da ga racionalizira.
Večje osebnostne spremembe se tako po mojem (po dveh pogovorih ustvarjenem!) mnenju strogo med obdobjem dojenja ne pojavijo, toda hierarhija vrednot oziroma način vrednotenja materinstva in dojenja lahko vplivata na nadaljnje oblikovanje osebnosti. Tako je, na primer, očitno, da se pogledi sogovornic razlikujejo tudi zaradi različnega odnosa do partnerjev, staršev in sorodnikov: nobena izmed njiju se nanje sicer ne zanaša, toda njihova bolj trdna opora pomeni tudi manj stoodstotno lastno vlogo pri vzgoji otroka oziroma manjši poseg v lastno življenje, manjšo prilagoditev lastnega ritma otroku. Otrok pa lahko zato pomeni tudi večje ali manjše merilo samooeenjevanja (in pripisovanja vrednosti, pomena) določenih lastnosti, kot so vztrajnost, vzdržljivost ipd,, ki oblikujejo osebnost ženske-matere in imajo vlogo pri njeni samodoživljanju.
LITERATURA IN VIRI:
•	BOGATAJ, Janez 1980: Trdinovi terenski zapiski - vir za etnološko preučevanje spolnega Življenja Dolenjcev in Belokranjcevv 2. polovici 19- stoletja. V: Janez Trdina -etnolog: Zbornik posvetovanja ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine. Novo mesto, str. 37-49-
•	ČERNELIČ, Draga 1974; Zdrav in bolan otrok. Maribor, str, 31-33,64-71.
•	K1TZINGER, Sheila 1994: Me, matere. Ljubljana.
•	KRIŽNAR, Naško 1976: Spolno življenje. V: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - Vprašalniee VI. Ljubljana, str. 107-125-
•	MACY, Chlistoper in Frank FALKNER 1985; Nosečnost in rojstvo. Ljubljana, str. 28-31, 107-111.
•	MAKAROV1Č, Marija 1982: Strojna in Strojanci. Ljubljana, str. 283-293-
•	MAK LIC, Doriea 1993: Aleksandrinke. Gorica.
•	MOORE, Henrietta L. 1995: UnderstandingSexand Gender. V: Companion Encyclopedia of Anthropology. London in New York, str. 813-830.
•	MUSE K, Jane k 1990: Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana, str. 239-250.
•	PBLTO, Gretel H. 1996: Breastfeeding. V: Encyclopedia ofCultural Anthropology, vol 1. New York, str. 149-151-
•	PING-CHEN, Hsiung 1995: To nurse the young: Breastfeeding and infant feeding in late imperial China. V: Journal of Family History 3- Greenwich, str. 217-238.
•	PUHAR, Alenka 1982: Prvotno besedilo življenja: Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19- stoletju. Zagreb.
•	RAVNIK, Mojca, Zora ŽAGAR, v sodelovanju s Fanči ŠAitF 1976: Družinske sorodstvene zveze. V: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - Vprašalniee VI. Ljubljana, str. 13-87.
•	SAULT, Nicole 1994: Introduction (The Human Mirror). V: Sault Nicole (nr.), Many Mirrors: Body Image and Social Relations. New Brunswick, str. 1-28.
•	SCOTT, Julia Susan 1992: Vodnik naravne medicine za ženske. Ljubljana, str. 160-168.
•	SKUŠEK, Zoja 1996: Mleko ni voda. V: Lenca BOGOV1Č, Žoja SKUŠEK (ur ), Spol: Ž. Ljubljana, str. 195-216.
•	SMERDU, Franjo (ur.) 1980: Medicinska enciklopedija 1 (A-J), 2 (K-P), Ljubljana, str. 224-228, 231-235, 498-500.
•	ŠARF, Fanči 1979: Porod in nega dojenčka v luči socialno higienskih razmer. V: Traditiones 5-6. Ljubljana, str. 345353-
•	TIVADAR, Blanka 1996: Medicinski govor o ženski. V: Lenca BOGOVIČ, Zoja SKUŠEK (ur.), Spol: Ž. Ljubljana, str. 68-98.
•	TOMAŽ IČJ Tanja 1991: Povzetek o nekaterih bistvenih dogajanjih in pojavih na področju družbene kulture v 19- stoletju na Slovenskem. V: Slovenski etnograf 33-34. (O življenju in kulturi večinskega prebivalstva na Slovenskem v 19. stoletju) Ljubljana, str. 389-431,.
•	VODOPIVEC, Alenka 1984: Način življenja študentskih družin v študentskem naselju v Rožni dolini. 1. Del: Vpliv gmotne kulture na način življenja študentskih družin (SI). Ljubljana, 29-33-
24
GlASNIK SED 37/1997, št. 4
RAZGLABLJANJA
Summary
WOMAN - BREASTFEEDING - MOTHER Mateja Habinc
The article tries to describe some points of view ofwome n's/mqthers's way or life during breastfeeding and their opinions, values and prejudices connected with that period. This summary of a longer text, provided mostly from interviews with two students/first-time mothers who still lived at a boarding-school a year ago tries to give some attention to their sources of information and expectations they had about pregnancy and breastfeeding, to taking care of their bodies and to which foods, drinks and habits liiey avoided (or not) in pregnancy and while breastfeeding. Stories of those two girls tell also about their feelings when birthgiving, some opinions (about first liquid, which is still not milk, the "right" ways of feeding and handling children), prejudices about spoiled milk, quantity and quality of mother's milk, breastfeeding in public and helping with remedies. Connected with these issues are data about which other (non-milk) food mothers used for their children, about feeding by night, troubles when feeding and sleeping. Concentrating on women's breasts and selfperception the text also offers some information about the duration of breastfeeding, tricks for turning the baby's attention from breasts to something else and playing with mother's breasts. The author focused also on the informant's social life and relations, sexual life, contraception, decision against abotrion, feelings about maternal instinct, and valuing breastfeeding.
two stories illuminated the importance If "maternity school" (preparing for birthgiving and taking care of a child) and found experience of birthgiving at hospitals among others as "loosing all the shame left, as drawing parallels with animals' birthgiving and infant feeding". It is possible to find some specificities in ways of life of both mothers when considering their life in boarding-schools: help among, neighbours and friends, tips about food and drinks, illnesses. But on [he other hand considering also personal differences these stories are quite different, because one shows living and taking care for the child with child's father (woman's boyfriend), and the other life of mother and child withouth father's (but mostly relatives') help.
The author tried to draw some specificities in the way of fife in one woman's/mother's life-period, comparing it also to the living habits before birthgiving (when pregnant) and when women were just "ordinary" students. The question was how breastfeeding, birthgiving and motherhood in general could (if at all) affect sclf-perception and identification and how (if at all) these could somehow draw specificities to the future way of life and thinking. Those questions are far more complex and interdisciplinary than could be answered in such a short a gd beginner's attempt, last but not least, the author is convinced that ethnological data about breastfeeding could offer many interesting answers to other disciplines.
glasnik sed 37/1997, št. 4
25