KATOLJSK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 00 kr, za pol leta 2 d- 40 kr.. za ¿etert leta 1 gl 30 kr. , V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., za certet leta 1 gL; ako zadene na ta dan praznik, izide ..iMniea* dan poprej. Tečaj XXXVI V Ljubljani, 14. kimovca, 1883. List 37. Iskrice za mladino in starino. Kakošna bi bila zemlja, ako bi nikoli solnce na njo ne posijalo? Nezmerno žalostna! In kakošen bi bil človek, ako bi ga solnce čednosti ne obsevalo? Taki, kakor zemlja brez solnca in brez svitlobe. Od vsih ljudi se mora tirjati, da naj žive v čednosti. Precej otrok se mora čednosti navaditi; če tega ni, bo vse njegovo življenje žalostno, suhoparno, nerodovitno, človek bo nesrečen. Zato mora precej otrok tako podučevan biti, da koj spomlad svojega življenja Bogu daruje. Razdjanje človeškega občinstva se s tem prične, ako so že otroci spačeni in brezbožni. Ako že pri teh angeljčkih ni več čednosti, potem je vse zgubljeno, potem nastopi čas, kakor je bil pred vesoljnim potopom, ko se je reklo: „Vse meso je bilo spačilo svojo pot." Za nektere prelepe biserje morajo očetje in matere, odgojitelji in odgojiteljice, posli, pesterne itd. še prav posebno skerbeti, da pri otrocih ne otemne, se ne zgubijo, temuč da se vedno lepše svetijo. Pervi tacih biserjev je spodobnost in čistost serca. Pred vsimi drugimi rečmi se mora malim vcepiti strah zoper vse, kar sveto sramožljivost žali; na duši in na telesu morajo ostati nedolžni, kakor Božji angeljci. Veliko se greši v tem oziru na več strani. Ze v obleki šega in nečimernost mnozih mater prav veliko greši in si dostikrat hudo zadolženje nako-puje. Tiste kratke in spotikljivo urezane, tiste tesne obleke, ki otroke spreminjajo iz angeljcev v male komedijante in „pajace", so peklenska iznajdba, nad ktero se poželjive oči in zarad tega satani pasejo. Nič boljši niso marsiktere igre, nespodobne zviranja in kretenja. Pazi naj se, pravi Sickinger, da bodo otročje oblačila spodobne in čistost varovajoče, zlasti pri deklicah. Le nekeršanski in lahkomišljeni starši se pri otrocih ravnajo po oblačilnih modah, ktere so vse skozi kuga za spodobnost in sramožljivost. Nikoli drugač, kakor čedno oblečeni, smejo otroci okrog hoditi, če tudi bi bili s starši le sami v sobi. Otroci morajo to čednost ljubiti zavolj Boga, ne zavoljo ljudi. Učeniki tudi grajajo tisto, mnogo in nečimerno poljubovanje otrok, od kogar si bodi tujega, s čimur se zraven dušne nevarnosti neki tudi marsiktere bolezni otroku lahko vcepijo. Ako se cvetka mnogo po rokah valja, zgubi lepoto. Ničesar ne smejo otroci brati, kar ni vse skozi spodobno, ne tacih podob ogledovati, ne pesem peti, ne kazališ in komedij obiskovati, ktere sramožljivost žalijo. V spodobnosti iu nedolžnosti se mora otrok od naj mlajših let voditi in tako živeti, da se v lepem, poštenem življenji vterdi in tako živi vse nadalje. „O kako lep je čisti rod v «vitli čednosti!-pravi sv. Duh. „Neumerljiv je njegov spomin, in pri Bogu in pri ljudeh ima priznanje." (Modr. 4, 1. 2.) Pervi in naj lepši biser mladine je tedaj spodobnost in čistost, ali nedolžnost. Prelep biser za mladino je tudi resuičnost in od-kritoserčnost. Bog je zgoli svetost in resnica, ki le resnico ljubi in oznanuje. Prej bi šel svet v nič, kakor da bi naj manjši neresnica prišla iz Božjih ust. Kdo mora in more v tem pa Bogu bolj podoben biti, kakor otroci! Ta čednost se mora otrokom prav globoko v serce vcepiti. Vse, kar se otrokom pripoveduje, ukazuje, govori, mora biti resnici primerno, ker neskončno resnični Bog sovraži vsako laž, potulio, pre-kanjenost. Otrok mora dobro vedeti, da bo moral od vsake besede odgovor dajati. Vsak naj torej ve, da otrok bode resnicoljuben le zavoljo Boga. če že bo res resnico ljubil in neresnico studil. Ako otrok lažnjiv postane, je znauinje. da se Boga ne boji, in taki otrok je zgubljen. Otrok bi še vedeti ne smel, da so tako gercli ljudje na svetu, ki se prederznejo resnico žaliti in lagati. Kako silo napačno je, da mnogi odrašeni otroka tako rekoč „za norca imajo." mu očitno neresnične reči pripovedujejo, ga z raznimi neresničnimi rečmi strašijo itd., ter ga tako lagati učijo! Tudi iz šale tedaj se ne sme lagati, otrok — bi djal — „v april pošiljati." Z vso skerb-ljivostjo se mora resničnost v serce cepiti. Laž je veliko gerši in veči greh, kakor marsikteri mislijo. Zato človeka v začetku, ko začne lagati, serce zaboli, mu kri v lice zažene, v lice ga speče. Starši bi morali kervave solze točiti, ako spazijo, da njih otrok zna lagati; s tem je zgubljen značaj, zgubljena poštenost, zgubljena čednost. „Kdor rad laže, rad krade!" Vsak pošten človek pri hiši tedaj naj skerbno varuje, da se otroci lagati ne navadijo. (Dalje nasl.) „ zoo Križ. Spomlad' ob jasnem dnevu, Ko solnce že na nebu Sijalo je gorkó, Ogrevalo krepko, Sem pasel Božjo stvar, Čebelico vertnar. Prepridne so sestrice Nam verle učenice, Pred žrelom ne stojé, Na pašo ven hité, Pa kmalo so domá, Bogate, to se zná. A ene manj letijo. Le v panju bolj šumijo, E — kaj veljá — če roj Nemirni dal bo loj? Izrečem — že leti, Iz, verta se spusti. Ko zvezdice na nebi Čebelice po dnevi Migljajo, se praše; Na njih pa jest gledé Tisočen vidim križ Čebelic si navkriž. Kaj. — križ? — se menda motim? Nikakor ne, — saj slutim Mi klicati v obraz. Ne slušam Božji glas? Narava kaže križ. Če urno ji slediš. Narava — je mogoče? Yodé res mar tekoče. In veje mar dreves, Njih ledna rast peres? I)a. Kar si je navkriž Spominja me ua križ. Ce pota opazujem. Iu sobo ogledujem. Okviri okna. vrát, In tla še mnogokrat. Ter vse. kar je navkriž, Spominja me na križ. Se ptičice letavke, /ivalice sesavke. Peruti kar ima, Hoditi kar le zná. Ki so s kostmi navkriž. Spominja me na križ. Če sebe premišljujem, Si roki ogledujem; Na herbtu nosim križ, Iu roki če navkriž Si deuem. zopet križ, Če stegnem, mar ni križ? Narava kaže križe. Na sebi nosim križe; V življenju gledam križ, Bom zadnje gledal križ, Na odru v rokah križ. Pri nogah stal bo križ. O Križ, o križ presveti! Ti se na trugi sveti, Ti spremljaj moj pokop, Ti kinčal boš moj grob, Nad njim se boš svetlil, Ko bodem v njem počil. Res — prah, pepel postanem, Podobo zemlje vzamem: A vgledal bodem križ, Ko angelj me zbudiš. Jest veroval sem v križ, Zveličal me bo križ. R—v—n. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Preč. g. mis. Buh seje 11. t. m. po-vernil z Gorenskega. V torek zvečer je g. mis. v frančiškanskem samostanu razkazoval celo vrečo indijanskih vražarskih reči, kakoršne Indijani morajo oddati misijonarju, kadar so se spreobernili. To ti je silna množ kož in kožic od podlasic in menda dihurjev, veveric in raznih druzih žival, ena medvedova taca, več žimnatih kosmatin itd. Vsi večji maliki so z manjšimi napolnjeni in zmnogo-terimi kerpami, kinčarijami itd. okovarjeui. Ob enem so mnogotere ropotulje, velika čararska srajca in druge kosmatiue, v ktere se čarar obleče, kadar je v svojem opravilu, da ga je res groza viditi, ali poslušati divjaško ropota n je z obešenimi zvenčkuljami, bobenčki itd. Na Igu, IG. t. m., bode prihodnjo nedeljo pel novo mašo čast. g. Jan. C o tel j iz Poreške škofije.— Ravno to nedeljo bodo imeli nove maše vsi drugi novi mašniki, ki so bili preteklo nedeljo v Gorici posvečeni. O tej priliki bodi omenjeno blagim mladenčem, ki so izdelali osmo šolo iu imajo poklic za duhovski stan, da po škofijah na Primorskem, kolikor vemo, narbolj pomanjkuje duhovnov in bodo dobro delo sebi in bližnjemu storili, kteri si tam kje svoj poklic izvolijo. Polhov gradeč. {Sova mam) Polhovgraška dolina še ni popolno odložila lepega svatovskega oblačila, v katero se je bila oblekla 19. vel. serpaua. Veliki, mogočuo k nebu se dvigajoči, z mnogobarvanimi zastavami okinčani mlaji iu krasni veuci ter lepi napisi (pred cerkvijo: „Novomašuik, bodi pozdravljen!" — na cerkvenih \ratih: „Novomašuika. o Marija Mati, sprejmi v milostno serce!" — in v cerkvi v krasnem vencu pred velikim altarjem: „Spomni naj se Gospod vse tvoje daritve!" Ps. 19, 4) pričajo, s kolikim veseljem so pograjski duhovujani sprejeli čast. g. novomašnika, gosp. Franceta Rihar-ja. Pel je ta dan svojo pervo sv. mašo. K veselju tega dne je pripomogla tudi narava. Vreme je bilo najvgoduiše, toplo solnce je prav prijazno obsevalo lepo Gradaško dolino. Ob 10 se veliko spremstvo gg. duhovnov, bogoslovcev iu svatov z novomašnikom iz duhovske hiše pomika v cerkev. V cerkev stopivšega novomašuika pozdravijo s prelepo pesnijo izverstni pevci na koru. Po spetem „Veni sanete Spiritus" stopi ua lečo čast. g. Ant. Do-linar iz Lučiu. ki je prišel povzdignit slovesnost nove maše. V izverstuem govoru je zvesto poslušajoči množici, katere je bila prostorna cerkev gosto natlačena, prav jasno razkazal, kaj so mašniki ijudstvu, zlasti s svojo molitvijo, iu kaj je zato ljudstvo dolžno mašui-kom. Nato je bila sv. nova maša. Po dokončauem svetem opravilu se v procesiji med priterkavanjem zvonov iu pokanjem topičev vernejo v duhovnijsko poslopje. Tu so vis. čast. g. oče. veleč, g župnik J. Fada bogato pogostovali g. novomašuika, druge duhovne ter vse svate isti in še naslednji dan. Ob 3 popoldne je imel novoiaašnik med azistencijo pete latinske litanije z blagoslovoma. OdveC bi bilo popisovati, kako so se verstile krepke napitnice, posebno prečast. g. očetu, izverstno petje in pokanje farnih topov. Bog daj g. novomašniku v svetem stanu doživeti dokaj duhovnega veselja ter obilno blagoslova pri delovanji v vinogradu Gospodovem! Iz Smlednika, 4. kim. (Poterdilo in zahvala VI.) Zopet sem prejel od si. vredništva „Zg. Dan." za naše pogorelce in pogorelo cerkev M. B. v Terbojah 167 gld. 35 kr.; v isti namen so mi dalje poslali p. n. gg.: po g. J. Jeriču: Lovro Potočnik, dekan v Gornjem gradu, 5 gld.; J. Podboj, administrator v Šentvidu pri Zatičini, 14 gld. 40 kr.; Andrej Pavlič, župnik v Radečah, 6 gld. 52 kr.; Jak. Aljaž, župnik na Dobravi, 5 gld. 50 kr.; Tersteniška župnija 6 gld. 50 kr.; Janez Tavčar, župnik v Lešah, 10 gld.; Janez Budnar, župnik na Vačah, 7 gld. Vsim dobrotnikom v imenu pogorelcev s tem izrekam priserčno zahvalo. Bog poverni obilno in stoterno tu in tam! Ant. Klemen, župnik. Iz Čermošnjic, 15. avgusta. (Novi zvonovi in slovesnost.) Sprejmi, draga „Danica," če tudi nekoliko pozno, sporočilo o prelepi cerkveni slovesnosti, ki jo je obhajala tara Čermošnjiška veliki Šmarijin letošnjega leta! Med mnogimi potrebami ki jih ima ta fara ter-peti, bila je skoro naj večji potreba novih zvonov. Tej stari potrebi v okom priti, sklenilo je cerkveno pred-stojništvo odstraniti več sto let stare razbite zvončike farne cerkve, ter jih nadomestiti z novimi dostojnimi zvonovi. — A kje vzeti potrebnih sredstev pri občni nepremožnosti in revščini faranov? Pa pogum velja tudi pri cerkvenih početjih! Minulo zimo jeli so se nabirati na poziv domačega g. duhovnika v ta namen prosti doneski, ki so v nekoliko mescih toliko narasli, da je bilo mogoče naročiti nove zvonove, Izveršil jih je res mojstersko domači zvonar, g. A. Samassa. Zvonovi so izborno lepo vbrani v Es-dur-akordu (Es, G, B), ter delajo vso čast svojemu mojstru, pa tudi fari Čermošnjiški. Radost ljudstva ne da se popisati, ko so novi zvonovi veliki Šmarijin, pri nas ob enem dan cerkvenega žegnanja, slovesno zapeli! V povzdigo svečanosti omenjenega dne obljubili so bili prečastiti prošt in dekan Novomeški, gosp. Peter Urh, sami milostno prevzeti cerkveno opravilo. Da se je vsa fara tega dne že cele tedne veselila in vsa vas praznično se ozališala, je očitno samo po sebi. Farna cerkev, farna hiša, šolsko poslopje, — da, vse hiše v vasi bile so z zastavami in napisi dostojno olepšane. Točno ob devetih zjutraj pripeljejo se mil. gosp. prošt med pokanjem topičev in zvonenjem z novimi zvonovi. Pri slavoloku, okinčanem s prelatskimi emblemi in primernimi napisi pri vhodu v vas, pričakovala jih je šolska mladež z učiteljstvom, občinskimi predstojniki in številna množina ljudstva. Po kratkem ogo-voru farnega oskerbnika se podajo v farno hišo. Ob 10 topiči zopet zagerme, zvonovi zapojo in iz farne hiše pomika se veličastna procesija čez prijazni terg mimo košate lipe v farno cerkev. Na čelu cerkvena bandera, po tem šolska mladina in množina vernega ljudstva od blizo in daleč, naposled obilo čast. g. duhovnov iz sosednjih duhovnij, med drugimi tudi prečastiti gosp. dekan A. Aleš iz Semiča. Za njimi pa mil. gosp. prošt v ornatu z mitro in pastoralo. Res, kaj enacega Čermošnjice še niso vidile! Milostni gosp. prošt so v izverstnem cerkvenem govoru s krepko besedo razložili pomen cerkvenih zvonov v občno pobož-nost in ginjenje zbranemu ljudstvu, po tem pa so peli slovesno pontifikalno sv. mašo med obilo asistenco. Opravilo z darovanjem vred je terpelo blizu do ene čez poldan. Ves ta trud v tako oddaljenem kraji prevzeli so mil. gosp. prošt radovoljno na svoje stroške brez najmanjše odškodnine. Ljubi Bog poverni jim stotero ! Naj novi zvonovi poj6 stoletja in oznanujejo čast Božjo in čast Marije Device, Božje čiste porodnice! Ljubno, 11. sept. Leta 1892 minulo bo že 200 let. kar se je pričela Božja pot k „Udarjeni Mariji" v Ljubnem. Obilno število romarjev, zlasti onih, ki romajo na bližnjo slovečo božjo pot na Brezje, dohaja tudi memogredé v Ljubno še dandanašnji. Mnogo cerkvenih slovesnost obhajalo se je tukaj v zadnjih letih. 28. julija 1878 imeli smo veliko veselje imeti v svoji sredi prem. gosp. kneza škofa Janeza Krizostoma, ki so obilnemu številu naših otročičev podelili zakrament sv. birme in prav veliko število vernikov pristopilo je tedaj tudi k božji mizi. Druga cerkvena slovesnost bila je v nedeljo po prazniku ssv. Petra in Pavla 1879, ko so prečast. pater Jožef (Bizavičar) v pričujočnosti obilno zbranih gg. duhovnov sosedov blagoslovili štaci-jone novega od slikarja g. Volfa napravljenega križe-vega pota. In spet je minula nedelja presl. Imena M. D. bila za nas dan pravega duhovnega veseija. Počastili so bili nas namreč s svojim pohodom preč. g. misijonar Jožef Buh, ki so imeli omenjeno nedeljo veliko slovesno duh. opravilo. V pridigi pokladali so nam kaj ginljivo na serce češenje preblažene D. M., ki se vernim kristjanom tolikanj milostno Mater skazuje v telesnih, še bolj pa v dušnih potrebah. Očitni čudeži se godé na božjih potih. Koliko bolnih je zadobilo zdravje; ali kdo zamore našteti one, ki so zadobili čudežno pomoč v dušnih potrebah. Koliko zgubljenih sinov, koliko razuzdanih hčer se je obvarovalo večnega pogubljenja, ker so se na Marijine prošnje spreobernili ; koliko očetov in mater je bilo s tem potolaženih. Koliko zaslepljenih na duši zadobilo je po Materi milosti spoznanje pravega kesanja in resničnega poboljšanja Marija D. se pa sosebno pomočnico skazuje v spreobračanji nevernikov in krivovercev. Z njeno pomočjo spreobračajo misijonarji tudi v daljni Ameriki divje Indijane k katol. veri. Kaj mikalo nas je nadaljoo dopovedovanje g. misijonarja, kako vspešno se razcveta sv. keršanska kat. vera v Minesoti in Dakoti na Ame-rikanskem, kjer se trudijo g. mis. Buh že blizo 20 let. Povedali so nam, da v imenovanih deželah je bilo pred 20 leti komaj 28 duhovnov, sedaj pa so tam že 3 škofije z blizo 300 duhovni. Sosebno zanimalo nas je slišati o ranjkem g. mis. Pirc-u, ki so bili preden so se podali v Ameriko, več lét župnik v sosednji fari v Pod-brezjah. G. Pire postavili so misijonski križ leta 1852 najprej v Št. Klavd-u, kjer je sedaj škofijski sedež za zg. Mine8oto; nadalje 3 ure hoda od tod proti zahodu V8tanovili so misijon sv. Jožefa, v kterega okolici se nahaja dandanašnji imenitni veliki samostan oo. bene-diktinov, kterega udje so tudi nekteri naših rojakov, n. pr. oče Severin (Ant. Gros). In tam blizo je kakih 200 družin naših Kranjcev, ki imajo svoji cerkvi, sv. Štefana in sv. Antona. Naši rojaki so čč. pp.: Jernej Rajgelj, Bern. Ločnikar, Vinc. Sifrar itd. Mnogo polajšanje, opomnili so nadalje g. mis., pri spreobračanji Indijanov je okolišina, da se nahajajo pri njih nekoliki zapopadki o Velikem Duhu (Bogu), o življenju po smerti. Svojem ranjkim pokladajo v grob orodja, s kterimi so si kruh služili, lovcem n. pr. dajo v grob puško. Pravili so tudi o stanovališih, obleki in imenih Indijanov. Pravili so nam o ranjkem g. mig. Lavtižar-ju, o našem znanem pisatelju škofu Baragu. Posebno imenitno in podučno je, kako zvesto spolnujejo * spreobernjeni Indijani kerstno obljubo, kako skerbno se varujejo greha. Ako misijonar spreobernjenega Indijana vpraša, če je kaj grešil, se navadno zavzame, začudi nad tem vprašanjem, rekoč: Duhovni oče! Je li mogoče, da bi nezvest postal nebeškemu Očetu, ki mi je skazal pri sv. kerstu toliko milost, da bi ga žalil z grehi? — Močno nas je ginilo slišati vse to, serce so nam pretresale po tem besede g. mis., ki so nam pred oči stavili, kako bodo taki spreobernjeni Indijani naši sodniki, oni so se srečne šteli, ako so na leto k večemu enkrat ali dvakrat slišali svojega misijonarja; mi pa tukaj toliko prilik imamo poslušati božjo besedo, prejemati ss. zakramente; pa pri vsem tem toliko zaui-karnih, v grehih zakerkujenih kristjanov! Sklep pridige je bila prošnja do presv. Device Marije za dušno in telesno pomoč, ker je tukaj Marija Pomočnica cerkvena patrona. Op. Ako bi preč. gosp. mis. še kterikrat v Ljubljani pridigali, bi bilo dobro povedati tudi nekterim ljubljanskim rokodelskim učencem, da Indijani. če tudi so divjaki, prav nič ne vedo od tistega srovega in bo-goskrunskega pridušanja, kakor se sliši večkrat iz ust mnogih zvečeruih uličarev. Naj taki ne pozabijo resnice : „Kadar brezbožnikkolne, on kol ne sam svojo lastno dušo!" Vsa tvoja kletviuja, vse tvoje pridušanje po tem nauku leti in pada le samo na tebe, na tvojo čemo dušo, in ne na tiste, ktere misliš s svojim pridušanjem žaliti ali serditi. Ti si tisti neumnež, ki v svoji bogoskruuski razuzdanosti kameuje proti nebu meče: toda kamenje njemu samemu na njegovo hudovoljno glavo kakor toča suje in ga pobije. „Prekli njevavci ne bodo Božjega kraljestva posedli! To je beseda iz božjih ust. — To pa velja vsim preklinjavcem, kakoršnega stanu in starosti. Govori se o „oliki," pa: Preklinjavec vsak Je narbolj kosmat divjak. Marija-Celj nad Kanalom, 10. sept. Dobro uro nad Kanalum je vikarijat Marija Celjski, imenovan tudi v Ligi. Tu, kjer ni druge ravnine, kakor tlak v cerkvi, službuje že 46 let visoko častiti gosp. Aut. Ukmar, rojen v Verhpolju 3. maja 3*05, mašnik posvečen 20. avg. 1833. Daleč na okrog znani in posebno priljubljeni gosp. vikar je tedaj 50 let mašnik, in 9. t. m. obhajali smo njegovo zlato mašo. Ta slovesnost je bila pa še posebno imenitna zavoljo tega, ker je bil pričujoč zlatomašnikov sošolec prečast. gospod stolue cerkve dekan monsig. Fr. Ks. Merciua, ki je svojo zlato mašo obhajal dan poprej tudi pri Marija Celji. Praznik Imena Marijnega je vsako leto velik shod pri tej cerkvi, letos pa je bilo ljudstva iz vseh krajev toliko, da je bila prostorna cerkev natlačeno polna, zunaj pa jih je stalo še za dve taki. Da je toliko ljudi prišlo, ima svoj vzrok v tem, ker je bilo znano, da sta dva zlatomašnika, in ker je bil ravuo ta dan dokončan majhen misijon, kterega je imel vis. čast. P. Miha To-mazetič S. I. Ob 10 se je iz vikarjevega stanovanja, ki je kakih 10 minut od cerkve oddaljen, začela pomikati procesija. Deset duhovnov in nekaj bogoslovcev, na čelu^procesije za banderom trije gg. vradniki iz Kanala v vradniški obleki, spremljalo je zlatomašnika prepevaje „Beuedictus" proti cerkvi. Zlatomašnik je imel v reki šopek cvetlic, in lepo palico, na ktero se je opiral. Cerkev, ki stoji na griču, bila je spredej posebno za ta dan okinčana. Napisi, venci, bandera, mlaji in macesni, vse zlatomaš-niku namenjeno, storilo je nek poseben vtis. V cerkvi so najprej poklicali sv. Duha, potem je bila pridiga, ktero je imel preč. gosp. dekan Kanalski Fr. Vidic po besedah sv. Pavla: „Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil, zdaj mi je pripravljena krona pravice." (II. Tim. 4, 7.) Po pridigi je sledila slovesna sv. maša z obilno azistenco, pri kteri je kanalski pevski zbor, pomnožen z dvema zunanjima pevcema. prav dobro pel nalašč za to slovesnost po zlato-mašniku monsig. Mercinu zloženo in zlatomašniku Uk-marju posvečeno mašo s primernim ofertorijem in graduvalom. Pred zahvalno pesmijo blagoslovil je misijonar, P. Tomazetič s prižnice svetinje in druge misijonske spomine, potem pa je zlatomašnik vsim nazočim podelil papežev blagoslov tudi iz prižnice. Po zahvalni pesmi in blagoslovu z Naj svetejšim šla je procesija zopet nazaj v farovž, kjer je bil obed. Iz življenja zlatomašnika naj dostavim tu nektere čertice. Služboval je v Kanalu 4 leta. pri Marija-Celji 40 let. V tem času jih je kerstil nekaj nad 1400, pokopal nekaj nad 1000, poročil 376 parov, napravil je 1. 1849 nove zvonove, 1. 1857 farovž razširil, 1. 1859 kapelico v hiši naredil, 1. 1860 strop v cerkvi, kterega je dal zmalati. Cerkev je bila 1. 1839, 1849 in 1881 okradena, pervikrat v posebno škodo cerkvi. Leta 1841 se je tudi popravila podružnica sv. Jakopa, v kteri 30 let ni bilo sv. maše. Za vse te mnogotere poprave in pri napravljanju cerkvenih oblačil in druzih potreb je največ terpel žep gosp. vikarja zlatomašnika. Od leta 1757, kadar je bil pervi duhoven pri Marij a-Celj i postavljen, je gosp. Ukmar deseti in v 46 letih svojega službovanja je še sosednji vikarijat Zapotok devetkrat oskerboval, tudi 1. 1855, ko je posebno v njegovem vikarijatu kolera razsajala. Ves ta čas je bil zlatomašnik samo enkrat nevarno bolan in je opravil okolo 18.000 sv. maš. Bog ohrani našega priljubljenega zlatomašnika še mnogo let zdravega, krepkega na duši in telesu! Perham, 22. avgusta 1883. G. mis. Ign. Tomazin, ki zdaj preč. g. Buha namestuje, piše poslednjemu: Zmiraj smo pričakovali kakega pisma. Ali dozdaj še nismo dobili nobenega. Znabiti je bila Vaša vožnja čez morje predolga. Tukaj je še vse po starim. Ljudje tukaj tudi pridno v cerkev hodijo na obeh krajih: k sv. Jožefu in sv. Henriku pri Perham. Vsaki dan jih je nekaj za spoved in za sv. Obhajilo, posebno pa ob nedeljah veliko. To je precej dela, pa še trikrat pridigati, dvakrat maševati, in keršanski nauk in večernice: vse to ob nedeljah in praznikih enega samega duhovna precej utrudi. — V Perhamu so cerkev podzidali, pozneje hočejo cerkev pobarvati. Zdaj povsod pšenico žanjejo. Pšenica je zlo lepa in debela. Oves je tudi lep. Ljudje so, hvala Bogu, zdravi. Le 25. julija zvečer smo imeli strašanski vihar, po noči je germelo in treskalo. Sosedu Zimmerman-u je takrat strela tri konje na paši ubila. Ali imel jih je zavarovane, in je precej plačilo za nje dobil, in je druge kupil. J. Tomazin. To se pravi naravnost govoriti. Kralj C. (na Nemškem) je vsacega svojih podložnih zaslišal in poslušal, tudi naj vsednjišega človeka. Da bi se to bolje spolnovalo, je po raznih potih sam pomagal ljudem k zaslišanju, namreč takim, ki so pomoči iskali. Tako je n. pr. postavil posebne služabnike, ki so v zadregi pod gradom pohajajoče liudi vpraševali, če ne mara želijo s kraljem govoriti. Marsikterim, ki niso vedeli, kako bi prišli do kralja, se je tako pot odperla. O neki priliki je kralj opazoval staro kmetico, ki je že več dni vedno gledala gori v kraljeve okna. Iz njene stanovitnosti v tem početji je kralj sodil, da mora imeti kako prošnjo in poslal je torej enega strežajev, ki naj jo popraša. — Žena pa mu je rekla, da hoče s kraljem samim govoriti. — „Imate li kako pisano prošnjo?" — „Ne; s kraljem samim hočem govoriti!® — „Mati. tako ne gre!" — „I, bo že šlo! Sej bo že enkrat kaj prišel iz hiše, in dotlej bom pazila na to!" Strežaj kralju vse dopove, kar je kmetica govorila. Tedaj ukaže vladar, naj ženo pripeljejo predenj. Kadar pride, jo kralj z vso priljudnostjo popraša: „Kaj bi radi, mamica!" — „Oh, premilostni kralj, Vi ste pa vse predobri! Naš general me je vse drugač nagovoril, ko sem prišla k njemu!" — „No, kaj pa je djal?" — „Ah, djal mi je: Poberi se, gerda starka!" — „To res ni lepo! Povejte pa, — kaj bi radi?" „Prosim za enega svojih sinov. Vdova sem, in zdaj so mi zadnjič tudi mlajšega sina k žolnirjem vzeli. On je dozdaj vodil moje kmetijstvo; zdaj mora vse v nič iti, ako mi tega še edinega sina nazaj ne daste. In meni se zdi, da je zadosti častno, ako Vam pustim enega za soldata. Jest sem kmetica, imam svoje zemljiše!" „A tako, ne zamerite; nisem vedil! No, le pojdite nazaj domu! Tukaj imate malo popotnine. V jeseni bo Vaš sin rešen!" — „Ne, denara ne vzamem. Tudi se mi zdi, kakor bi Vam ne bila še prav resnica mi sina izpustiti!" — „Kako, da to mislite?" — „I no, sej niste še nič vprašali, kako je mojemu sinu ime, in pri kterem polku se nahaja!" — „Re<, mati, prav imate! Kako tedaj se piše Vaš sin, in v kterem polku je?" — „Enemu je ime Mihel Kriiger in drugemu Bogoljub Kriiger. Oba sta v S . . . o vem polku v B . .. . u." — „Prav, bom zapisal." — „Je že dobro, toda če precej ne zapišete, bodete zopet pozabili; ker morate imeti zelo veliko reči v glavi\u Zares se je kralj tako ponižal k postrežbi v prid te kmetice, da je zapisal vse posebnosti, ji potem prebral zapis in prašal, če je zdaj vse prav. — Kmetica priterdi in kralj reče: „Zdaj pa pojdite v Božjem imenu; Vaš sin dobi v jeseni konečni odpust!" — „Bolje bi bilo, ko bi mi vse dali zapisano," kmetica zaupljivo odverne. Kralj tudi naj manjši nejevolje ni razodel nad to novo prošnjo, ter je smehljaje odgovoril: „No. bodi Vam tudi to! Pridite zopet jutri po pismo!" Žena odide; kralj pa zapove generalu pl. S . . . . v B . . . ., da naj enega dveh bratov oprosti, zraven tega pa tudi stari ženi ukaže izročiti 20 terdnjakov popotnine. „Missionsbiatt," v Diilmen-u, ki to pripoveduje, ne dvomi, da kralj sam je dobil spoštovanje do te kmetice, ki je imela glavo iu serce na pravem mestu. Vevnica. Duhovski stan. 3. Na skali. Nisem dosedaj še povedal, kaj da je duhovski stan. Potrebno se mi zdi, da razložim to na tem mestu, da me bode zamogel vsakdo ložej umeti. Ako pravim: duhovski stan, mi je lahko na mislih troje: pervič učeča Cerkev, katero je postavil Kristus, da uči, posvečuje in vlada ljudstvo. V tem pomenu veljate besedi: duhovski stan samo o katoliškem duhovstvu. Navadno ne mislimo samo na ta pomen, ampak večidel imamo pred očmi duhovščino, kakor se kaže človeku v vsakdanjem življenji. In to je drugi pomen duhovskega stanu. Morebiti bi bilo bolje reči, da ima duhovski stan ali duhovščina katoliška dve strani: božjo in človeško. Ta stan vstanovljen je naravnost od Boga in spolnuje božjo službo. Kar stori duhovnik kot poslanec božji, ima veljavo pred Bogom, naj si bode on vreden ali ne takega posla. Na tej strani je duhovstvo vedno isto, nepremenljivo, danes tako, kakoršno je bilo sperva. V tej strani je bistvo, podlaga ali vir za drugo stran, stran človeško. Ljudi je postavil Kristus za svoje namestnike, in ne angeljev, in ker so duhovniki ljudje, kakor drugi, se razodeva tudi pri njih, kar je človeško. Te dve strani ste združeni v enem telesu, v eni celoti: v duhovščini, in se nikd;.r ne smete ločiti ali raztergati. Kaj je duhovski stan onemu, ki ne verjame, da je dobil duhoven svojo oblast od Boga? Nespametno, da, kri-voversko bi bilo misliti, da slab iu grešen duhovnik nima one oblasti, kakor naj boljši duhovnik. Krivično bi bilo zaradi človeških slabosti euega ali drugega duhovnika reči: ta stan ni od Boga, ker vidimo v ujem take slabosti. Ali misli kedo, da človek neha biti človek, ko stopi v duhovski stan? Slišal sem že tega ali ouega reči, da zaničuje zato Cerkev in službo božjo, Ker mu ne dopadajo duhovniki. Ko sem pozneje po takem človeku pozvedoval, sem precej zvedel, kje da tiči tem. Takim zaničevalcem duhovnikov je malo inari, kakošni da so služabniki sv. vere, marveč njim je nadležua sv. vera sama in njene zapovedi. Komur je za stvar, on ne gleda na osebo, temveč skuša samo zboljšati, kar je slabo. Vi dobrohoteči prijatelji sv. vere iu sovražuiki „slabih" duhovnikov, simo pridite k takemu iu kot svoje bližnje posvarite ga na tiho in skušajte zboljšati ga. Stopite sami v stan duhovski iu bodite zgled, po katerem naj se ravnajo drugi. — Z eno besedo: napačno je, zaradi človeške slabosti kakega duhovnika pozabiti, da so poslanci Božji. Ravno tako napačno, silno pre-derzno, pa bi bilo za duhovnika, ako bi se opiral samo na svojo božjo oblast. Duhovnik je človek iu sodijo ga ljudje človeško. Duhovstvo živi med ljudmi, in po tem, kar vidijo ter slišijo, radi sodijo sploh o duhovstvu — tudi o službi, katero opravljajo. V naši naravi je tako, da sodimo celega človeka po zunanjem, po obrazu. Zato tedaj, ker ste obe strani tako tesno združeni v duhovstvu in ker je božja stran, božja oblast, podlaga duhovskega stanu, mora toliko bolj zunanjost ali človeška stran duhovstva vjemati se z božjo (kar je sicer dolžnost pri vsakem človeku, kakor podobi božji). Pa naj mi nikdo ne zameri zaradi teh opazk, ker zdele so se mi zelo potrebne in primerne ravno na tem kraji, ko govorim o pomenu besedi. Saj besede so telesa naših misli in ako se nečemo motiti, glejmo, da pri vsaki besedi mislimo pravo, tam ločeno, kjer je treba ločiti: ne tergajmo pa tam, kjer je treba imeti celoto. Rekel sem, da imamo navadno pred očmi duhovnike, kakoršni se nam kažejo med svetom in v življenji, kader govorimo o duhovskem stanu. Duhovstvo je med svetom, se ž njim giblje, spreminja, napreduje, nazaduje, si pridobiva veljavo a jo zopet zgubljuje. Mnogo moči deluje v zgodovini človeški. Kedor razvija več moči, on ima več pomembe v zgodovini. Tako je z dunov-stvom. Zaradi tega smo videli poprej, kako različno je bilo v raznih dobah. Ako omenim raznih očitanj, ki jih slišimo o duhovskem stanu, naj misli častiti bralec na to, o čemur ravno govorim. Braniti hočem pred drugim božjo oblast duhovstva: v ta namen pa bode treba tudi na človeško stran ozirati se in upam si dokazati, da se v zunanji človeški strani duhovstva jasno razodeva nadnaravna njegova stran, pokazati, kako je res poslanec od Boga. — Duhovski stan v pervem in drugem pomenu nam je ravno toliko, kakor: duhovščina. A o stanu ni mogoče govoriti, da ne bi ob enem mislil na več stanov. Stan pomeni ono pot, po kateri kedo hoče ali mora hoditi v življenji, kajti Bog nam je dal razne dolžnosti, različna dela, enemu to, drugemu druge. Ker ima duhovski stan svoje posebne dolžnosti in posebno delo, je tudi poseben stan. Vsi stanovi so od Boga, ker nas je Bog vstvaril v stanovih. Duhovski stan je še posebej od Boga: v kerščanstvu vstanovljen je bil od Boga celo naravnost in sicer takrat, ko si je Kristus bil izbral dvanajst aposteljnov. To je tretji pomen naših besedi in tudi o tem pomenu bodem govoril, ko bo treba zaverniti nekatere, ki ble-dejo, da duhovski stan, kakor ga vidimo, v Cerkvi, ni po natori, ni potreben itd. Jasno mora misliti, kedor hoče prav misliti, in le da bi že naprej pojasnil, kar bom povedal, sem spregovoril malo o treh pomenih besedi: duhovski stan. Sedaj pa je že čas, da pustimo za nekaj trenotkov tako malenkostno kramljanje, da povzdignemo oči in se dvignemo s svojim duhom gledat veličastno poslopje, sozi-dano na Skali: poslopje se imenuje: katoliško duhov-stvo, ali duhovski stan, in skala je večna resnica, ka-, tero smemo imenovati: Kristus. Ta skala ni mertva, marveč živa in poslopje ni kup peska in kamenja, ampak zidava, ki so jo začele roke Sinu človekovega, katero nadaljujejo veki. Zgodovina ne pozna naprave umetnejše, stanovitnejše, terdnejše in koristnejše, kakor je katoliško duhovstvo. Kako je to res, dokazal bom pozneje. Sedaj samo pravim: prevdarite sostavo, red, moč katoliškega duhovstva in potem se prašajte: od kod? kedaj? zakaj? Gospoda moja, precej takoj vam stavim prašanje, ki mora potlačiti vso našo hudobno bistroumnost: ako se bori katoliško duhovstvo za svoj obstanek (kakor Vi pravite), komu pa hoče pridobiti obstanek, za koga se bori in dela? Za se? Ako bi bilo treba samo tega, ako bi ne imelo boriti si za kaj drugega — no, mislim, da bi duhovniki živeti vtegnili tudi drugač, kot učitelji, zdravniki, kupci itd. Za se potrebujem obleke in živeža, — tega mi dajo tudi drugi stanovi. Ali se bore duhovniki za svoje družine, za svoje ognjišče in svoje potomstvo ? Da, da, glejte, tukaj se kerha vaš nož, ki ga zasajate duhovstvu v meso. Ko bi duhovniki imeli ženo in otroke in posestva, ko bi duhovniška služba šla od očeta do sina, res, potem bi smeli reči: to je „Kasta" in se bori za svoj obstanek, potem bi smeli reči, da je to samo človeška naprava. Toda katoliški duhovnik postane lahko vsakdo, velikaš in revež; postane duhovnik, živi in umerje, a zase ne more pridobiti ničesa. Pa vendar duhovstvo živi in raste: ker je na živi Skali ki mu daja življenja. Katoliško duhovstvo! veseli se svojega deviškega življenja! To je priča, da ti rasteš od drugod, nego iz ljudstva, da duhovstvo ni človeška naprava, ampak božja. Za Boga! Le en rod je v duhovstvu in ta je večen. (Dalje prih.) Borba v sedanjosti.*) Osobe. 1. Angelji: Angelj varuh, Angel j molitve. 2. Hudobni duhovi; Belcebub, Asokesi, Nahašra. Pizadon, Abinoašim, Mel-k i nosek, Malakbor, Zariel. 3. Nealegoriene osobe: Delavci, «•uttenberg, Hlapci. Ignacij, Jezuiti, Dijaci, Postrežčeki, Zidarji, M<*ščanje, Theolog, Kralj, Profesorji, Seli, Viktor Emanvel, Vojak, Nev. 4 Alegorične osobe: Evropa, Nravnost, Pravica, Dolžnost. Cerkev. Vera, Upanje, Ljubezen, Resnica, Rim, Zakramenti, <>ermanija, Zgodovina. Časništvo, Ponos, Občno mnenje, Liberalizem, Loža, Čert, Absolutni vojak, Moderna znanost. L Dejanje. 1. Prizor. V peklu, Belcebub na ognjenem prestolu. Drugi okoli njega. *) Dramatičeu poskus v 5. dejanjih. Spisai Fridr. Katzer, pr^f. v Salezijevišču pri Milwaukei, Viskonsin. Poslovenil Selški. Belcebub.1) Kaj sem bil, in kaj sem zdaj, Veste vsi. Angelj Božji tik prestola, Kjer s vit Božji sije, — kdaj. — Pod seboj imeti raj Želel sem; Moja zloba me ohola Vergla v večnih muk me kraj. Padel sem! Zdaj mi vi Služite robovi. Vsi. Tebi, tebi, ne Jehovi Mi prokleti smo se vdali. Asokeši.*) Ak si kriv, i da smo pali, Vender bomo ti služili In s slabostjo čert družeči Do dne zadnjega dobili Dosti žertev — zavideči. Belcebub. Ko nekdaj sem se povišal, Svoje slave zavedoč, Da na prestol bi se dvignil, Obljubiti sem vas slišal Zvestost mi za mojo moč. Toda Bog je s perstom mignil, Padel sem in padli vi; Nahašra.3) Padli tebi vdani vsi. Belcebub. Prej v krasoti žaril sem Med stvarmi naj viši bil sem; Dosti zdelo se mi je. Kot terpim v gorečem žaru, Tak' grozim se proti caru, Ki me večno zvezal je, Pahnol v brezden me goreči. Zariel.4) Ki smo bili pervi v sreči, Ti sledili nekedaj, Ki najnižje s tabo pali, V čertu ti sledimo zdaj. Čert le s čertom smo mehčali, Čertimo mi vsi Boga, Vsak'ga, komur milost da. Belcebub. Let desetkrat tisuč že Abinoašim.5) V noči tej zdihujemo. Belcebub. V vedno novem ognji smo. ») Belcebub, bolje še morda Belcebul, od Baal Čebul, gospod nebeškega gradu, božanstvo filistejsko; Judje 80 pa, spoznavši, da so poganski maliki zli duhovi, s tem imenom bogi svojih sov-vražnikov, najvišji hudobo zasramovali. Po mali prenaredbi in morda iz zaničevanja nastala je Belcebub, gospodar muk. *) Asokeši. — Oterj>njenost noseči. s) Nahašra. — Kaca zlobnosti. *) Zariel. — Nasprotnik Božji. Abinoašim. — Oče obupajočih. Vsi. Tak' ošabnost vrača se. Belcebu b. V boju zoper njega le. Vsi. Vsem s poginom zmir groze. Belceb ub. prederzna zlobnost ta mi e vrodila se k naravi. Zabit' pa moči ne da mi, Ki vmorjeno vse ozdravi. Pleni majhni so nam dani, Ki pripadajo nam še. Nov boj biti sem ukrenil Svetu celemu v gorje, Da ves zbor bo modro sklenil, Zvesto stoj'te mi na strani! Pizadon.*) Knez, ker čertiš ti najhuje In si pervi ti odpal, Muke sebi, nam podal, Celo verh zemlje — pristuje Zarielu. Njega odpravi! Belcebub. Zariel! Zari el! Čujem te. Belcebub. Da nesreča se napravi. Zariel. Dolgo žejalo me je. Belcebub. Hiti zdaj na svet tedaj, Odrešenja tek končaj! Zlobnih polna pa žetina Naj se vedno pomnožuje, Da nekdanja carevina Naša spet se povzdiguje. Ti li treba je podpore? Kliči! Melkihoš ek.7) Smo pripravljeni. Belcebub Pekla skupna moč le more Priboriti zmago si. Zariel. Nepokornost — upiranje, Take saj narave sem. A zdaj grem, da pokončanje Tam sejati kar pričnem, Da izpolnim svoje želje, Ostrupiti vse veselje V jedro sere narodom vsem: Ne da služit' tebi čem, A ker to, kar ti, sovražim Žertve čertu svoj mu tražim. 6) Pizadon. — Nesramna usta. 7) Melkihošek. — Knez temote. Belcebub. Pojdi! sej ste oroženi. V 8 i. Le na prekuc zaželjeni! Belcebub. Vaš bo glas sedaj zapel, Da se nov je boj pričel. V 8 i. Muka vsim, pogin in smert! Raj, kot nam, bo vsem zapert. Zbor. (na odpertem odru.) Boj moramo zdaj zakotiti, Boj, ki k poginu ima voditi, Podirat prid'te vsi prekleti, Vsi zli duhovi, mi razdreti Evropo moramo do tal; Paleč, moreč jo bo naš zbor končal. V naročju sej ima že smertne kali; Le delajte, da bodo zdaj pognali! (Dalje nasl.) Razgled po svetu. Dunaj. Dunajski nadškof Celestin Jožef je v lepem pismu sv. Očetu Leonu XIII naznanil, da se na Dunaju napravljajo slovesnosti za 12. kimovca. Ta dan namreč je bila 2001etnica, odkar je bil pred Dunajem neusmiljeni Turk premagan. Sv. Oče so v prelepem pismu nadškofu odgovorili in pojasnujejo med drugim, da zložnost med rimskimi papeži in keršanskimi poglavarji in narodi je to storila, da so občnega sovražnika premagali. Pristavil pa je, da tudi dandanes je huda nevarnost za vero. za oblast vladarjev in deržavui red, če tudi od drugačnih sovražnikov, namreč notranjih in je torej enake edinosti med cerkveno in svetno oblastjo treba, da ta sovražnik ne bo zmagal. Nasprotniki pa posebno zlorabijo časništvo za dosego svojih brezbožnih namenov; katoliški možje naj bi iz tega spoznali, kako silo potrebno je, da napadeui ne zastajajo za napadniki, temuČ naj se z enakim orožjem branijo. Po besedi pravi namestnik Kristusov: „Med raznimi načini vero braniti cenimo tega za posebno sposobnega in okolišiuam našega časa vse skozi primernega, da naj se napadi po časništvu s časništvomovra-čajo, po časnikih naj se potuhnjene kova r-stva sovražnikov odkrivajo." V sklepu pravijo sv. Oče, da ne le zaral Cerkve, ampak zarad deržave se bodo veselili, ako bode 2U01etnična slovesnost pri pomogla vterjevati edinost vsih avstrijanskih narodov z apostolskim Stolom in k udanosti ljudstev do taistega. Xa Laškem so katoličani v več srenjskih odborih naj večih mest slavno zmagali; to pa je zopet zbudilo jezo hinavskih liberaluhov. Se ve, svoboda Cerkve ne diši peklu. V Belgiji je umerla znana zamaknjeuka Lujza Lateau. Od 30. sušca 1871 ni vžila nobeue jedi in pijače ; prejela je pa vsak dan sv. obhajilo. Bnlgarsko. V kouzistoriju 9. avgusta so papež Leon XIII storili važen korak za Bulgarijo. postavili so cerkveno vlado za Bulgare, ki se vračajo v katol. (Odide.) Cerkev. Dosedanji apostolski administrator monsignor Nil Isvorov, ki se je pred leti odpovedal razkolstvu in prestopil v katol. Cerkev, je postal nadškof za Bulgarijo; zraven tega pa še apostolska vikarja Mih. Petkov in Lazar Mladevov za škofa „in partibus" za Bulgare. Pervi ima naslov: škof Hebronski, drugi pa škof Sutališki. Prusko. Od prusaštva pregnani Monastirski škof Janez Bernhard je to leto na tujem dobil blizo 28.000 pisem verne vdanosti, dopisov in vošil za god. To dosti očitno spričuje, da narod toliko bolj ljubi in spoštuje svoje pastirje, kolikor huje jih sovražniki tarejo in preganjajo. Francosko. Po zvezi miru je francoski protektorat sprejet čez Anam in Tonking; verh tega je še nekaj ▼godnih pogoj pridobljenih. Strahote v jutrovi Indiji. Grozovit je bil undan potres na laškem otoku Iskiji, ki je podsul do 0000 ljudi. Vender to je bila malenkost proti temu, kar se je godilo na otoku Javi v jutrovi Indiji od sobote po sv. Jerneju (25. avg.) skoz nekaj dni dalje. Bilo je prav kakor sodnji dan. Pričelo je bučati globoko v zemlji v glavnem mestu Bataviji in po bližnjih krajih. Malo ur pozneje je jelo kamenje dežiti, — celo noč je padalo rudeče razbeljeno kamenje in pepel na zemljo. Zjutraj so bile že ceste in pota zasute, mostovi razdjani. Voda je vrela in šumela, veliki valovi so se zaganjali z morja na suho. Nekoliko dalje, pri Maduri, so se valovi dvigali kakor hribi, ropotanje je bilo zmeraj glasneje in opoldan so iz naj višega ognjenika, Maha Merm, švigali pomenljivo grozni plameni. Zemlja namreč ima veliko ognjometnikov, kteri pa so sicer bolj mirni. Tako so jele ogenj in drugo zmes bruhati tudi mnoge druge žepna, posebno je ognjenik Gunung Guntor med groznim germenjem cele reke žeplenega blata, žlindre, pepela in silno skalovje metal iz sebe, silno razdjanje delal, ljudi pobijal. Pri teh razsajanjih se je pričelo morje gibati, prestrašni vodeni vertinci so se delali, nad 50 tacih se je vertilo v zraku. Moški ženske, otroci so se usuli iz gugajočih hiš in napolnovali obnebje z vpitjem. V nedeljo je bilo še huje; zdelo se je, kakor bi se imel otok v morje pogrezniti. Še veči morski valovi so se zaganjali prav v notranjo deželo. Po nekterih krajih je zemlja široko zazijala in žugala ljudi in hiše požreti. Nad velikim ognjenikom Gunung-Guntor-jem se je prikazal velik kervavo-rudeč in belo-siv oblak in bruhanje je bilo vedno bolj gosto in strašno. V ponedeljek v jutro ob dveh se je ta oblak kar naglo razdelil v majhne razdelke in se zgubil; ko se je pa zdanilo, so videli,