Razorski: Knjige so naše nafbolje prijatfe! jili spošhijmo! zafo Knjige nekdaj in danes Do danes se je pri nas že tako razširila tiskana beseda, da ni "'ti k. 3Čkega niti delavskega doma, kjer bi ne našli te ali one knjige, časopisa, mesečnika. Včasih, ko je bila knjiga še redkejša, časopis prednost imovitejših ljudi in knjiga potreba nekaterih izobražencev, je uživala tiskana beseda veliko večje spoštovanje nego danes. Knjige so se skrbno čuvale, časopisi hranili, mesečniki so se ob novem letu dajali vezat. Kdor je prijemal knjigo v roke, si jih je moral prej umiti. Miza, na katero se je dajala knjiga, je morala biti snažna. Vsaka tedaj tiskana beseda se je v kmečkem domu čuvala kot svetinja, ki ima trajen pomen in vrednost, saj iz nje lahko obogatiš svojo dušo. Posebno so bile čuvane in cenjene mašne knjižice. Božja misel, natiskana v njih, se nikoli ni povsakdanjila v slabem pomenu, čeprav je bila mašna knjižica stalna spremljevalka svojega lastnika. Knjige so se čuvale v omari in otroci, niti vsi odrasli jih niso mogli raznašati in čitati kar po svoji volji. Bile so last vse družine, zato se je iz njih tudi glasno čita.o, da je d.h knjige bogatil vsakega druiinskega člana. Marsikatera dobra knjiS_ in l.oiedar sta ra ta način najlepše izpolnila čas zimskih večerov. Obilica časopisov, mesečnikov in knjig, ki S'M r^nes tudi v kmečke domove, je začasno odvzela tiskani besedi tisto ve'javo in ceno, kot jo je imela nekoč. Poglej v kme.ke domove in neredkoma boš videl, kako so knjige in mesečniki zanemarjeni, zapuščeni. Na klopi ob peči ali v kotu pod .Bogom boš lahko virlel zamaščene platnice, ali pa tudi ostanke knjig brez njili. Pogled na podstrešje, v shrambo ali drugi kot pri hiši bi vodil oko tudi do kupa knjig in časopisov, ki tukaj doživl.aio svojo zadnjo usodo. Tudi na kakem zapuščenem oknu hiše boš lahko našel v razpadajočem stanju našo lepo slovensko kn-ngo. Gregorčičeve in druge pesnitve, ki jih je izdala pred leti Mohorjeva družba, sem videl marsikje ginevati in razpadati brez platnic. Življenje svetnikov se je v marsikaterem k tu družilo z zvezki Grudnove in Malove Zgodovine Slo- ven. , a preko obojega se je plela mreža pajčevine ... Vsakega zavednega Slovenca mora zaboleti srce ob tako majhnem spoštovanju naših narodnih knjig! Ko bi vsak doživei, da je v teh knjigah opisana tudi njegova usoda, sreča in nesreča, bodočnost in uspehi, potem bi jih gotovo bolj cenil. In vendar usoda vseh SJovencev je usoda vsakega izmed nas. Ko bi vsak izmed nas doživel in v duši občutil preganjanje materine besede, šele potem bi znal pravilno ceniti vso lepoto in vrednost materine besede in knjig, ki bogastvo tega jezika tudi čuvajo. Uredimo knjižnice kmečkih domov Kmečki fantje, dekleta, ali ste že kdaj mislili na ureditev doma.e knjižnice ? Vsako leto prejemate knjige, mesečnike, časopise. Določite primeren prostor, zložite tja knjige, uredite mesečnike in časopisne izrezke, spišite seznara knjig in domača knjižnica bo urejena. Storite to, saj vam bo v pravo veselje in kulturno obogatitev vašega doraa. Vsak slovenski kme.ki in delavski dom naj se ponaša s svojo domačo knjižnico! Knjige bomo v knjižnici razdelili v dve skupini: v leposlovne (povesti, pravljice, pripovedke, koledarii) in strokovne (knjige o kmetijstvu, zdravju, zgoriovini, zemljepisne itd.). Č"e mesečnikov ne bomo dajali vezat, dajmo vsakemu letniku bel ovitek, kjer napišemo ime mesečnika in leto. Izrezke iz časopisov zbirajmo v navadnih papirnih ovojih ali mapah. Uredimo jih po vsebini. Na vsaic ovoj napišimo, kaki izrezki so notri, n. pr.: leposlovni, kmetijsko-gospodarski, važni narodni in državni dogodki, vzgoinopoučni, zgodovinski, naravoslovni itd. Zbirka, ki bo postajala vedno večja, nam bo v veselje in prijeten način samoizobrazbe. Fantje, dekleta, ki prejemate lepote slovenske besede in jo boste dajali zanamcem, storite v teh zimskih dne"i vse, da bo slovenska tiskana beseda na častnem mestu v vašem domu. Lepo urejena rtomača knjižnica bo najlenši dokaz, da cenite in ljubite svoj jezik in rod.